Srednješolski vestnik. ** Nemska posest na naših srednjih šolah — raste! V _Wiener Zeitung" je razpis 3 nanovo ustanovljenih učiteljskih mest na primorskih srednjih šolah, in sicer: na drž. gimnaziji v Trstu za klasično filologijo innemšžino; na gimnaziji v Gorici za nemščino in klasično filologijo, na realki v Gorici za francoščino in nemščino! Torej povsod taka kombinacija predmetov, da so vsa tri nova mesta zagotovljena Nemcem! Že sedaj so razmere na naših srednjih šolah — kar se tiče poznavanja deželnih jezikov od strani učiteljskega osob.ja — naravnost desolatne, vnebovpijoče. če prihaja naš preprost 61ovek — posebno še iz okoliee imenovanih raest — po kake informaeije, iii nikogar, ki bi ga umel. Morajo šele okolo iskati koga, ki tolmači očetu, kar bi moral povedati naravnost ravnatelj, oziroma učitelj sam! Od kod naj pride potem tisto vzajemno delovaDJe med šolo in domom na vzgoji mladine, o katerega potrebi toliko govore?! To so sicer neverjetne razmere, ali možne so vendar in obstoje tudi faktično, ker naučna uprava pozablja na vse pogoje in ne misli na nič drugega nego na to, da — raste nemška pos e s t! ** Srednješolska matnra. Naučni minister dr. Marchet je izdal novo naredbo glede na zrelostni izpit na gimnazijah in realkab, ki se bo izvajala že letos. Naredba vsebuje sledeča določila. Pri pismeni izkušnji odpade na gimnaziji prevod iz učnega jezika na Iatinščino, na realkab. prevod iz francoščine na učni jezik, na obeh zavodih pa odpade matematična naloga. Za prevajanje iz latinščine na uftni jezik se čas za izdelbo podaljša od dveh na tri ure, tudi je dovoljena raba besednjaka. Kar 86 tiče naloge iz učnega jezika, se kandidatom predložijo tri temata, izmed katerih si za izdelbo izberejo enega poljubno. — Ustni izpit se za javne učence in za privatiste nanaša na štiri predmete, in sieer na gimnazijah na latinščino ali grščino, učni jezik, geografijo in zgodovino ter domovinoznanstvo s posebnim ozirom na tostransko državno polovieo. Izpit iz fizike, od katerega so bili do zdaj oproščeni samo boljši učenci, odpade; namesto tega pa se bo v osmem razredu drugi tečaj vsak teden ponavljala fizika. — Na realkah se ustni izpit vrši v enem jeziku, geografiji in zgodovini, omejeni zgolj na domovinoznanstvo, matematiko in fiziko. Ear se tiče jezikov, literarna zgodovina kot taka in takozvane realije ne smejo tvoriti predmeta posebni izkušnji. Iz katerega jezika se bo izpraševalo, je odvisno od uspehov pismene izkušnje, pa tudi od izbere učenca. V matematiki se bodo dajale zgolj naloge; izključene so tiste naloge, pri katerih je treba spretnosti, pridobljene zgolj potom nenavadne izurjenosti v algebraiških prestavah in geometriških konštrukeijah ter sploh v praktično manj uporabnih formulah, ki zahtevajo mučnega memoriranja. Pri izpitu iz fizike je teoretiško in eksperimentalno utemeljevanje izključeno. — Nepovoljni uspehi pri pismeni izkušnji niso ovira za ustno izkušnjo; mora se pa kandidata, ki je pri pismeni nalogi imel slab uspeh, iz dotičnega predmeta ustno izprašati. Po ustni izkušnji konfersnca odloči 6 zrelosti, oziroma nezrelosti kandidatovi na podlagi splošnega vtiska, upoštevajoč uspehe pismene izkušnje ter uspehe učenčeve v zadnjih dveh tečajih. Sklepa se ali s soglasnostjo ali pa z večino. Na isti način je postopati pri dolofiitvi reda: Zrel z odliko. Eer pri izpitu v prvi vrsti ne gre za rezultate v posameznih učnih predraetih, temveč za splošni uspeh, odpadejo dozdaj običajni ponavljavni izpiti iz posameznih predmetov. — Eeprobacija od mature je ali za pol leta ali pa za celo leto. V prvem slučaju ostauejo veljavni redi, pridobljeni pri prvi izkušnji pri nalogab. Maturitetno izpričevalo ne bo vsebovalo redov iz posameznih predmetov, temveč le sodbo o zrelosti in nezrelosti, oziroma zrelosti z odliko. Splošno naj ima ustni izpit značaj prostega kolokvija, tudi naj se učencu da za preudarjenje stavljenih mu vprašanj nekaj časa na razpolago. S tem se hoče doseči, da zrelostni izpit ne bo več za kandidate rauka v fizi.nem in tudi ne v psihičnem oziru, ker se mora vse, kar je zgolj spominsko pri predmetih, znatno omejiti. Ustne izkušnje iz navedenih štirih predmetov odslej nihče ne bo oproščen, da bodo nadarjeni in manj nadarjeni učenci odslej enako obremenjeni. Ta red za maturo stopi že to poletje v veljavo. Ear se pa tiče temu maturitetnemu redu odgovarjajoče reforme učnega reda sploh, je pripomniti, da se bo v kratkem preosnoval ves učni red, način klasifikacije in izpraševanja na srednjib. šolah. Glavno načelo pri tem bo, da se bo pri razdelbi predmetov oziralo na duševni in telesni razvoj učencev po posameznih razredih. Na nižjib razredih se bo poučevala na primer latinščina le eno uro na teden.