ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
APRIL 1977
Mladi Čebinam
SESTANEK AKCIJSKEGA ODBORA »STEKLAR-VE«
' Do majhne hribovske vasice Čebine, kjer so se pred štirimi desetletji v preprosti kmečki hiši Barbičevih zbrali slovenski komunisti na ustanovnem kongresu KPS, bo kmalu speljana lepa cesta, cesta ustanovnega kongresa KPS Trbovlje—Čebine, iz Zagorja pa boljša pešpot. Te poti v zadnjih tednih in- dnevih pred omenjenim jubilejem urejajo mladinca iz-naših zasavskih revirjev, ki so se jim priključili tudi mladin-o-i — bodoči miličniki iz šolskega centra v Tacnu.
Delovna akcija »Čebine« je delovni prispevek mladih našemu komunističnemu gibanju, hkrati pa tudi zelo dobrodošla pomoč vaščanom Čebin, ki jih bo boljša cesta še bolj približala dolini in napredku.
Z delovno akcijo na Čebinah se tudi revirska mladina vključuje v aktivnosti v okviru praznovanja meseca mladosti. Osrednja manifestacija bo vsekakor centralna republiška slovesnost 16. in 17. a-prila. ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS na Čebinah se bo slovesnosti pridružila tudi letošnja Štafeta mladosti, ki bo s tega zgodovinskega mesta zanesla rraj.lepše želje revirske mladine
Ko mladinca vprašaš, kako je ime predsedniku osnovne organizacije. v njegovem TOZD, je odgovor navadno tak: ».Nimam pojma!,« So tudi taki, ki »nihajo«, na vše mogoče načine se izmikajo, da njihova nevednost izpade čimbolj nedolžna. Točno je, da malo šte-: vjlo mladincev in mladink -pozna svojega mladinskega predsednika poimensko. Če pogledamo bolj pazlj ivo, so med temi tudi tisti, ki večino .svojega prostega časa posvečajo delu v svoji mladinski, organizaciji,torej j sami »f urikcip-narji«;V organizaciji, ...
. Nepovezanost mladih in njihove -mladinske organizacije- je tako karakteristična, da bi se o tem predvsem dalo marsikaj povedati. Z ene strani mladi, aktivisti tarnajo: »Nekaj nas je v- ZSM, ki se trudimo in naprezamo, toda predvsem je mladih, ki sploh niso zainteresirani. .Omeniš-jim. sestanek. mladinske organizacije,, oni pa samo odmahujejo z roko. Z druge strani pa-slišimo, da »ta 'ZSM samo sestankuje«. Tako- še vedno istj maloštevilni pojavljajo na sestankih (imenujemo, jih lahko tudi inventar ZSM), Večina mladih pa-odhaja, domov, zyečer v kino, pa v gostilnice in na plese. Taka situacija ni slučajna. O-
dr.agemu tovarišu ■ Titu, svoj-o pot po Sloveniji pa bo nadaljevala do 21. aprila.- V; okviru samega praznovanja meseca mladosti pa slovenska mladina organizira, že dve važni ¿manifestaciji republiškega pomena.
V nedeljo, 17. aprila bo na Prežihovim nad Kotljami osrednja proslava ZSMS ob 40-letnici u-stanovnega kongresa KPS. Sodelovale bodo vse -.občinske, konference ZSMS, pohodne enote, s severne - in severovzhodne Slovenije, brigadirji in drugi.-,Akcija-::je. posvečena spominu revolucionarja in pisatelja Prežihovega Vo-ranca. Najprej je bila to akcij®, tabornikov odreda Samorastnik, potem je zrasla v srednjo republiško akcijo tabornikov,-letos: pa v množično srečanje vseh mladih.
Druga prireditev republiškega značaja pa bo srečanje aktivistov SKOJ in udeležencev mladinskih delovnih akcij, ki bo v zadnjih dneh maja ali prvih v juniju. Z njimi bomo proslavili 35. obletnico ustanovitve Združene i zveze antifašistične mladine Jugoslavije in 30. obletnico zvezne mladinske delovne akcije Šamac—Sarajevo.
A&B
čitno j e,, da kaže na cel kup problemov, o katerih (zaenkrat) molčimo. Dokler mladinska organizacija nekega podjetja ne more pripraviti .ničesar razen letne konference, vrste sestankov, lokalne delovne akcije ali kakšnega plesa,' bo .večina mladih poiskala »smisel svojega življenja« v kinu ali gostilni. Dokler večina mladih prostovoljno ne pride v ZSM, dokler .sami .ne narede tistega, kar -pričakujejo, da bo ZSM naredila zanje, skupnih akcij ne bo. ...
'Mladinske. organizacije niso v stanju ..občutiti, interese najv.ečje-: ga .števila/.svoj ih članov. To je čudno, ker so mladinski aktivi tudi sami mladi ljudje, toda ni čudno, če priznamo,. da so te organizacije večkrat zatopljene y avtoriteto starejših aktiyistoy..Nepovezanost,,mladinsko.organizacije in. njenih članov je mnogokrat posledica tutorstva starejših,-- pravzaprav z dosedanjo prakso nismo omogočili samostojnosti .mladih.
...Mladinska ,vodstva morajo biti telo, roke in noge svojih, mnogoštevilnih članov, ne pa eden od društvenih činiteljev, ki z mehaničnim redom proizvaja tisto, kar se od njega vnaprej pričakuje.
Moto (mornar Tone)
Po sklepu predsedstva KS ZSM Steklarne Hrastnik sva se s predsednikom ZSM TOZD I tov. Mirom- Zorcem - udeležila sestanka akcijskega odbora »Steklar — YU«'. Sestanek je bil 11. 3: 1977 v prostorih steklarne v Prokuplju. Poleg delegatov nage delovne organizacije ©o se sestanka udeležili mladinci iz Paračina, Prokup-lja, Lipika, Samobora, Za ječar a, Pančeva, Pule, Škopj a. Rogaške Slatine in Straže.
| Po diskusiji smo mladinci sprejeli naslednje sklepe:
■ — Vsaka mladinska organizacija mora po prejemu žiro računa s strani, tovarne stekla Paračin nakazati 2.000 din.
— Brigadirji (zborno mesto) se zberejo in odpotujejo iz Paračina na akcijo in tu sem se tudi vra-
V delu organizacij so .sestanki -redni:, - v nekaterih povprečni,--' so pa tudi take, ki nimajo sestan-pov-po nekajmeseeev.
Sestanek oziroma število sestankov, ki jih ima letno osnovna organizacija Zveze- socialistične mladine, ne more biti merilo njenega dela, predvsem tistega u-stvarjalriega, v vsakem primeru pa vzdržuje določeno aktivnost dotične organizacije, njeno angažiranost in zainteresiranost za reševanje družbenih odnosov v do-tični krajevni skupnosti, TOZD, šoli, v; neki družbeni organizaciji. Mladinski sestanek.. je vsekakor neizbežen kot oblika sestajanja mladih, kot startno mesto; s katerega člani ZSM gredo proti cilju ■i—r. reševanju zastavljenih nalog. Mladinski, sestanek je mesto dogovora in, analize izvršenih na-:-log. Toda to še ne pomeni, da j.e bilo ob velikem številu sestankov tudi veliko dogovarjanja. Vse je odvisno o.d ljudi, ki na sestankih sedijo :(in ki. jih vodijo). Če pa v letu dni sploh ni bilo sestanka,: je stvar jasna!
Mladinski sestanki se drug od drugega v mnogočem razlikujejo., V nekaterih organizacijah so sestanki pogosto, v drugih povprečno enkrat mesečno, so pa tudi take, y katerih ni sestanka tudi po nekaj mesecev. Mnogo sestankov j e zgolj zaradi formalnosti.
Vse 'se prepušča predsednikom osnovnih organizacij, od priprave sestanka do realizacije zadanih nalog.
—	Vsaka mladinska organizacija plača . stroške potovanja do ParSema-.-
—	Brigadirji morajo priti na Zborno mesto v Paračin dan prod akcijo.
—	Dolžnost Paračina je, da kupi opremo po prejemu denarja.
—	Brigadir je lahko star do 30 let.
Po sprejetih sklepih je bilo v razgovoru rečeno, da bi bila na-, slednj a (drugo leto) brigada na akciji :V-.Sloveniji. Nosilci oziroma organizatorji naj bi bil mladi iz Steklarne Hrastnik. . Vsaka mladinska organizacij a mora sodelovati:-z določenim številom brigadirjev/':
ILetOšnja- mladinska delovna akcija »STEKLAR-YU« bo na polotoku Pelješac, in sioer I. ali Ili. izmena,cf junij ali avgust). G. L.
Na drugi strani pa so organizacije, katerih sestanki so .zares list varjalni, . brez običajnih šablon, s polnim sodelovanjem in angaži-, ranostjo. vseh mladih .prehajaj o k reševanju problemske vsebine in postavljenih nalog. .
Vsi mladinski sestanki se navadno .končajo s sklepi. Druga stvar j.e, kako se sklepi izvajajo v. praksi. V pomanjkanju osebne odgovornosti in mnogokrat nepravilnem razumevanju demokratskega centralizma veliko mladih postavljenih nalog ne čuti kot svoje . neposredne obveznosti in nemalokrat mladinski Sklepi „ o-stanej-0 'zgolj mrtva črka na papirju.
Mnoge, osnovne organizacije ZSM še vedno v svoje metode dela hišo. uvedle prakso redne analize, kaj je od dogovorjenega u-resničeha.in kaj n.e. Malo jo organizacij, katerih člani na začetku vsakega, sestanka .analizirajo, »prehojeno pot«, (ali sklepe ,s prejšnjega sestanka) in poimensko za to nalogo .odgovornega člana. .
So ; primeri . načetih odnosov med. Samimi-člani mladinske organizacij e. v posameznih sredinah. V takih člani ZSM naj večjo število svojih sestankov posvečajo reševanju ...»p,sobnih« problemov, kaj je kdo komu rekel, kdo koga »bd ..strani gledal.'v glavnem se na takih sestankih samo besediči. '
Pozitivnih primerov je vse več, to pa ohrabruje.	ab
Prošnja za iniciativo
cajo.
VELIKO ALI MALO SESTANKOV?
Prijatelj se nikakor ne more odvaditi kimanja
Pismo mornarja Toneta
Nekega dne mi je prijatelj potožil, da ga boli vrat. »Minilo bo«, sem rekel, toda, glej no glej. Čas je tekel, vrat pa ga je čedalje bolj bolel. Tako visok in močan je deloval smešno, ko je z nagnjeno glavo hodil po tovarniških obratih. Ljudje, so se obračali, gledali, čudili. On je do sedaj vedno hodil vzravnan kot »gol-štanga«. Z nosom je rezal zrak pred glavo, toda kar naenkrat se je začel z brado dotikati prs.
Kmalu se je po tovarni začelo šušljati, da je bol v. vratu posledica dolgotrajnega kimanja z glavo na mladinskih sestankih, zborih delovnih ljudi, predavanjih in podobnih mestih in prilikah, primernih za kimanje. V tem je bilo veliko resnice. Spominjam se, kako je sramežljivo kimal z glave, ko se je bil zaposlil v našem podjetju in ohrabren nadaljeval s kimanjem na prvih sestankih, vse bolj je kimal z glavo in posledice so zdaj očitne. Ja, kdo bi rekel, da je tako nevarno. Navadno kimanje.
Na srečo obstaja zdravilo — e-no edino — nehati s kimanjem. Samo, to je tisto najtežje. Prijatelj se tega nikakor ne more odvaditi. Tako je na primer dovolj, da mu šef reče: »Ze spet si za-
Več kot dve leti nas delita od Devetega kongresa ZSMJ, na katerem je mladinska organizacija objavila vojno »fiktivnemu« članstvu in mišljenjem, da vsak mlad človek med 14 in 27 leti pripada tej družbenopolitični organizaciji.
Videti je, da ni bilo dovolj časa,' da bi zvedeli, koliko članov ima ZSMJ. Primer z Beograjske univerze prepričljivo govori: po podatkih Univerzitetnega odbora ZMS je od 80.000 študentov 30.000 članov ZSM. Na volilni in programski konferenci mladine glavnega mesta se je slišal drugačen podatek: od 90.000 beograjskih študentov jih je 15.000 včlanjeno v mladinsko organizacijo. Samo nekaj dni in sedaj imamo — sedaj nimamo nekaj tisoč študentov in članov ZSM! Sicer pa je naj novejša anketa RK ZSM Srbije sporoča, da je na Beograjski univerzi »blizu 20 tisoč članov ZSM«.
Primer na žalost ni osamljen.
Osamljeni so drugi, kjer se točno ve, koliko članov ima vsaka osnovna organizacija, kot je slučaj v Podrinjsko-klubarski regiji v Srbiji. Tu ni dileme.: v ZSM je točno 60.727 članov.
Razlogov za take nedoslednosti je veliko. »Kopičenje« članstva služi kot dober zakon za nedelavnost in neodgovornost v mnogih organizacijah. Ko se podatki pošiljajo višjim forumom, se število članstva zaokroži. na 100,250 ali recimo 600. Kolikor je procent članov ZSM v odnosu na skupno število članov večji, toliko manjša se zdi neaktivnost za nedelo.
Potem, v mnogih občinah se število članov dobiva z nekakšnim »procentom« in ne z najpreprostejšimi matematičnimi operacijami §11 skupnim seštevkom čla-
mudil celo večnost,« pa čeprav se je na delovnem mestu pojavil samo s petminutno zamudo. On pa, na to pripravljen, pokima z glavo. In konec. Ob dolgoletnem o-pazovanju te bolezni mi je prišlo na misel, da najpogosteje obolevajo tisti, ki veliko sestankarijo. Njih bi bilo treba pravočasno napotiti na okrevanje, da bi preprečili težka obolenja hrbtenice (če jo imajo). Mogoče bi bilo potrebno izmisliti primerno cepivo, ker se mi zdi, da je bolezen nalezljiva. Dokler ni cepiva, bi bilo dobro, izogibati se vseh kimavcev, pa čeprav sp nam prijatelji (ali prijateljice). Kakorkoli je že, bo-lanih je vse več. Kimanje se tu in tam bogato nagrajuje, toda kot vse stvari, mora biti tudi kimanje zmerno. Primer mojega prijatelja to najlepše prikazuje.
V cilju preprečevanja totalnega kimati tisa bi bilo priporočljivo gimnasticirati z glavo in vratom. Gimnastika je, lahko bi rekli, primitivno enostavna: desetkrat odkimati z glavo ponavljajoč v sebi: »Ne STRINJAM SE« ih deset-/krat zmigniti z rameni v stiku: »VSEENO MI JE«. Kar tako, za za spremembo.
(mornar Tone)
nov v osnovnih organizacijah. Številke se tu ne zaokrožajo na desetine, temveč na stotine in tisoče.
Takšne, na oko majhne »napake« v | osnovnih organizacijah, prek občine in mesta do pokrajine, republike in federacije dobivajo zaskrbljujoč obseg. Zakaj, prepričani smo: Zveza socialistične mladine Jugoslavije bi bila danes znatno močnejša, če bi lahko trdili, da ima, recimo 3.429.187 članov in ne, kot uradni podatki govore |g »okrog 3,500.000«.
Po listu ZSMJ »Mladost«
Dober športnik, dober učenec — Franc Seničar
Mesec marec je bil za mlade v enotah Jugoslovanske vojne mornarice zelo živahen. V marcu so namreč potekale volilne in programske konference v vseh o-snovnih organizacijah ZSMJ ter telesih, na katerih se je ocenjevalo delo posameznih organizacij v preteklem dveletnem obdobju in zastavljale naloge za naslednje obdobje.
Prve izkušnje pred dvema, letoma »rojene« mladinske organizacije v Armadi zatrjujejo, da je organizacija ZSMJ v JLA opravičila zaupanje, ki ji je bilo dano' Uspehi na vseh področjih dela kažejo pravilno usmerjenost delovanja, določenim slabostim v delovanju pa bo potrebno v naslednjem obdobju posvetiti več po-
ČEPRAV SAMO FORMALNO
Veliko' se govori, da mladi pravzaprav nimajo prostega časa, ker so (samo za primer) po šest ur v šoli, dve uri dnevno se pripravljajo na pouk, del prostega časa je rezerviran za učenje tujih jezikov, obiskovanje glasbenih tečajev, za različne športne vaje, sobote in nedelje pa so praviloma rezervirane za izlete v naravo.
Čeprav nima časa za razmetavanje, Se mladina vseeno zbira v družbenih organizacijah, katerih naloga ni samo razvedrilo, temveč da učijo in vzgajajo mlade ljudi željne igre in znanja.
V klubih ljudske tehnike, športnih organizacijah in zvezi tabornikov, organizacij rdečega križa in glasbene mladine je večina članstva mladine. V njihovih u-pravnih odborih pa se bo redko našlo katero, pa čeprav samo formalno mesto za nekoga od mladih, ki bi lahko upravljali in odločali v imenu svojih vrstnikov, katerih probleme najbolj poznajo, ker jih tudi sami čutijo.
Zato se vprašajmo, če lahko nekdo popolnoma zastopa mladino tudi v tistih organizacijah, kjer se starejši pojavljajo samo kot člani uprave!?	ab
zornosti. Uspehi in rezultati, doseženi na področjih strokovne vzgoje, idejnopolitičnega izobraževanja, kulturnega, zabavnega in športnega življenja, sodelovanja z mladimi na terenu, nam bodo spodbuda, da v letošnjem letu, ko praznujemo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije, njegovega 85. rojstnega dne in 35-letnice Jugoslovanske vojne mornarice, da obogatimo delovanje .naših organizacij in nadaljujemo z začetim delom ter s tem opravičimo zaupanje, ki je organizaciji ZSMJ v JLA namenjeno.
mornar Tone Bezgovšek
Podrt alibi
Ko so sociologi raziskovali vzroke (nezadovoljstva na mladinskih delovnih akcijah, so dobili od nekega brigadirja kratek in jasen odgovori|»Nezadovoljen seih, ker na akcijah ni več deklet!«
Predpisi o MDA zahtevajo, da je vsaj vsak peti brigadir lepšega spola. Medtem pa se malokdo ravna po tem navodilu, so pa tudi brigade, ki se pojavljajo na mladinskih gradbiščih brez deklet. Dolgo časa je vladala miselnost, da so starši glavni krivci, ker »njihova malomeščanska mentaliteta prelahko naseda kavarniškim govoricam o velikih fizičnih naporih in pretirano svobodnemu življenju na akcijah« in ne pustijo hčera na »najbolj u-darniško letovanje na svetu.«
Naj novejši rezultati, do katerih je prišla raziskovalna • skupina Centra za preučevanje javnega mnenja pri Inštitutu družbenih ved v Beogradu, demantira to u-koreninjeno miselnost.
Raziskovalci so vprašali, dekleta: »Bi tvoji starši nasprotovali tvojemu odhodu na delovno akcijo? »Samo malo več kot petina deklet meni, da jim starši tega ne bi dovolili, 28 % bi jih šlo na akcijo »po dolgem prepiru« v hiši. Torej najmanj polovici deklet bi starši brez nasprotovanja, če že ne »zelo radi« dovolili, da gredo na akcijo.
Krivce je očividno treba iskati na drugi strani. Zdi se, to mnenje delijo tudi raziskovalci, da niti organizatorji mladinskih brigad niso povsem ! »čisti«'. Boječ se, da mladinke ne bodo izpolnile delovne norme, žele na gradbišče poslati kar največ plečatih fantov. Tako so sigurnejši, da bo brigada dosegla boljši plasma, da se bo vrnila s kopico udarniških značk in drugih priznanj, vse to pa bo organizatorjem prineslo dragocene »politične točke«. Maloštevilna dekleta jemljejo kot — »nujno zlo«. Njihovo zablodo med drugimi-potrjujejo tudi rezultati zadnjih akcij: največ uspeha so imele ravno brigade z dovolj dekleti.
Raziskovanje je podrlo na pogled soliden alibi. Vse govori, da ne moremo več lastnih napak, površnosti in neodgovornosti naprtiti na pleča »konzervativnih staršev«.
Po listu ZSMJ »Mladost«
Prekoštevilno članstvo
Brodarji so krepko zaveslali
Za marljive člane brodarskega društva praktično ni miru. Koledar tekmovanj je tako bogat, kot da bi sodelovali v nekakšnem ligaškem tekmovanju in se borili za točke. Vendar ne gre za ligaško tekmovanje, gre za prestiž in ugled, katerega so si priborili v prejšnjih letih, in ko gre za prestiž in ugled, se je pač treba udeleževati doma in v tujini najkvalitetnejših prireditev. Po doslej doseženih rezultatih lahko iz tabora brodarjev pričakujemo veselih novic iz različnih tekmovanj.
Ugodne vodne in vremenske razmere v mesecu marcu so speljali te pogumne fante na valovite divje vode. In kje so doslej tekmovali in kako so se odrezali?
V	Zagrebu:
Nič kaj prijazno vreme je pričakalo tekmovalce 13. marca, kjer so tekmovali v mednarodni konkurenci na 5 kilometrov dolgi progi v disciplini — spust , v vseh kategorijah. Brodarji Hrastnika so se odrezali takole:
K — 1 člani Barič Franc 1. mesto,
K — 1 mladinci Seničar Franc 1. mesto,
C — 2 člani Vovk-Halzer 1. mesto.
Lep uspeh v tako hudi konkurenci. Par Vovk-Halzer pa je ponovno dokazal, da sodi v sam jugoslovanski vrh v tej disciplini.
Medvode—-T acen:
Komaj teden dni pozneje so se pomerili v spustu na 5 km dolgi progi. V konkurenci 100 tekmovalcev iz vseh najboljših hrvaških in slovenskih klubov, ki pa pomenijo v jugoslovanskem merilu kar največ, so si naši tekmovalci priborili naslednja mesta:
K — 1 člani:
1.	Barič Franc
5.	Stradar Danilo
6.	Kavzar Peter
10.	Gnjidič Rado K — 1 mladinci:
1.	Seničar Franc
6.	Delič
C — 1 mladginci:
8.	Halzer Robi
V	kategoriji C 2 pa naši niso tekmovali v članski konkurenci zaradi bolezni Vovka. Organizacija tekmovanja je bila v rokah kajak-kanu kluba »Rašica« iz Ljubljane. Glede na njihove dolgoletne izkušnje je celotno tekmovanje potekalo zelo vzorno.
Ni miru na divjih vodah Save. Ljubljansko brodarsko društvo je bilo organizator tekmovanja v spustu na 5,5 km' dolgi progi od Tacna do Ježice. Tekmovanja so se udeležili vsi klubi iz Slovenije, iHrvatske ter Bosne in Hercegovine. V tekmovalnem prestižu je rezalo valove Save 120 pogumnih fantov in deklet. Hrastničani so ponovno dokazali, da niso mirovali preko zime. Rezultati to ponovno dokazujejo. V hudi konkurenci so dosegli naši naslednja mesta:
K — 1 člani:' .
1.	Barič Franc
4.	Kavzar Peter
7.	Stradar Danilo
12.	Gnjidič Rado
K — 1 mladinci:.
6.	Delič Rado
11.	Pinter C — 2 člani:
1.	Vovk-Halzer
Odlično na odlično organiziranem tekmovanju. Franc Seničar pa ¡bi prav gotovo ponovno dokazal, da je treba nanj v slovenskem merilu v tem letu resno računati. Žal se zaradi bolezni ni udeležil tekmovanja. Bralce pa ob tej priložnosti seznanjamo s tekmovalnim koledarjem za leto 1977, teh tekem še bomo tudi udeležili:
KOLEDAR TEKMOVANJ ZA LETO 1977
3.	1. spust Zagreb
13.	3. spust Zagreb
20.	3. spust Medvode 27. 3. spust Tacen
3.	4. spust Reg. Emilia (Italija)
10.	4. spust Hrastnik
17.	4. slalom Tacen
22.—24. 4. slalom — spust Niš (izbirna)
1.	5. spust Celje
7.—8. 5. spust — slalom Ivrea (Italija)
13.—15. 5. Titova štafeta Hrastnik—Brežice
21.	5. spust Kranj
22.	5. slalom — spust Claut (Italija)
29.	5. slalom Hrastnik
4.—9. 6. slalom — spust Spittal (Avstrija) (trening rep. SFRJ)
11.	—-12 6. spust — slalom Kienberg (Avstrija)
18.	in 19. 6. spust — slalom Merano (Italija)
(reprezentanca SFRJ)
25.—26. 6. slalom Tacen ICF 29. 6. slalom Tacen (izbirna)
2.—4. 7. slalom — spust Ušče (izbirna)
9.	7. spust Bovec (izbirna)
10.	7. spust — maraton Tacen-^Litija
17.	—24. 7. spust — slalom Spittal (Avstrija)
(svetovna prvenstvo
30.—31. 7: slalom Augsburg (ZRN)
1.—2. 8. slalom Skopje
6.—7. 8. spust — slalom Lofer (Avstrija)
13.—14. 8. spust — slalom Murska Sobota (prvenstvo SRS)
21. 8. spust — maraton Sava—Hrastnik
3.-4. 9. spust — slalom Nova Gorica (mladinsko prvenstvo SRS)
11.	9. maraton Brežice—Zagreb
18.	9. spust Žirovnica
O tekmovalnih rezultatih pa vas bomo redno obveščali.
Prvi del tekmovanja v novoustanovljenih zasavskih strelskih
ligah
Po dolgotrajnih in ostrih bojih sta znana prvaka v A in B strelskih ligah, vendar bo treba na končnega zmagovalca počakati, da se bo drugi del tekmovanja končal, kajti razlika zasledovalcev za prvakoma prvega dela tekmovanja je tako majhna, da še ni ničesar odločenega; zato se nam obetajo zanimivi boji v drugem delu. Po prvem delu tekmovanja pašo se mladi tekmovalci Steklarja ob podpori veteranov dobro odrezali, saj so v A ligi zasedli prvo mesto, v B ligi pa odlično drugo mesto z zaostankom dveh točk pred prvouvrščenim. Za ekipi so nastopali naslednji tekmovalci: Emo Štesi, Miloš Kolar, Ivo Delpin, Danilo Lisec in Samo Tutner, ki je v zadnjem kolu zamenjal Danila Lisca, kateri še zaradi šolskih obveznosti ni mogel intenzivno pripravljati za Zadnje odločilno kolo proti SD »Alojza Hohkrauta«. V B ligi pa so nastopili naslednji tekmovalci: Anton Verač, Samo Tutner, Vinko Brglez, Milka Verač prva tri kola, Karli Strniša v drugem kolu za posameznike, v zadnjih treh pa za ekipo in v zadnjem kolu Danilo Lisec.
V A ligi je ekipa Steklarja dosegla naslednje rezultate:
1.	kolo: Okrogar Skvarča : Steklar'
1370:1422
2.	kolo Steklar : STT
1431:1320
3.	kolo Ernest Draksler : Steklar
1349:1411
4.	kolo Steklar prost
5.	kolo Steklar: Kisovec
1408 : 0 Ekipa Kisovca ni prišla
6.	koloRudnik: Steklar
1380:1405
7.	kolo Steklar : Alojz Hohkraut
1422: 1406
Po prvem delu tekmovanja		je lestvica	v
A ligi naslednja:			
1. Steklar Hrastnik	6 6 0 0	8499:6825	12
2. Alojz Hohkraut			
Trbovlje	6 5 0 1	8416:8252	10
3, Okrogar Skvarča			
Zagorje	6 3 1 2	8312:8246	7
4. Ernest Draksler Dol 6 3 0 3		8208:8122	6
5. Rudnik Hrastnik	6 2 13	8311:8265	5
6. STT Trbovlje	6 10 5	7976:8271	2
7. Kisovec	6 0 0 6	6483:8284	0
V B ligi pa šo tekmovalci Steklarja S solidnimi rezultati zasedli drugo, mesto, vendar imajo še možnosti, da bi si v drugem delu tekmovanja z boljšim streljanjem priborili prvo mesto in s tem vstop v A ligo. Prav gotovo bodo možnosti za uspeh večje kot so bile v prvem delu tekmovanja, saj se bo
ekipa v drugem delu okrepila s povratnikom iz JLA, ki je bil pred odhodom standardni član prve ekipe. Ekipa pa je dosegla naslednje rezultate:
1.	kolo Okrogar Skvarča : Steklar
1334: 1341
2.	kolo Steklar : STT
1343:1265
3.	kolo Ernest Draksler : Steklar
1230: 1277
4.	kolo Steklar prost
5.	kolo Steklar ¡ Kisovec
. 1363 : 0 Ekipa Kisovca ni prišla
6.	kolo Rudnik : Steklar
1300:1362
7.	kolo Steklar : Alojz Hohkraut
1354:1400
Lestvica po prvem delu je naslednja:
1. Alojz Hohkraut
Trbovlje	6 6 0 0	8309:7725	12
2. Steklar Hrastnik	6 5 0 1	8040:6259	10
3. Okrogar Skvarča			
Zagorje	6 4 0 2	8006:7657	8
4. Rudnik Hrastnik	6 2 0 4	7770:7877	4
5. Ernest Draksler Dol 6 2 0 4		7628:7616	4
6. STT Trbovlje	6 10 5	7044:7813	2
7. Kisovec	6 10 5	6226:7826	2
Med posamezniki pa so se v prvem delu tekmovanja bili ostri boji za najboljšega strelca v zasavskem liga tekmovanju.- Tu so se tekmovalci Steklarja, dobro odrezali in zasedli odlična mesta. Lestvica za najboljšega strelca po prvem delu je naslednja:
1.	Delpin Ivo (Steklar)	1811 krogov
2.	Korbar Ervin (A. Hohkraut) 1806 krogov
3.	štesi Ernest (Steklar) 1797 krogov
Ostali tekmovalci Steklarja pa so'zasedli naslednja mesta med 87 tekmovalci:
6.Kolar Miloš	1786 krogov
10. Tutner Samo	1759 krogov
21. Lisec Danilo	1721 krogov
22. Brglez Vinko	1715 krogov
28. Verač Anton	1698 krogov
40. Strniša Karli .	1632 krogov
64. Verač Milka	923 krogov
Tekmovalcem SD Steklar iskreno čestitamo!	Ivo Delpin
Mladina v številkah
Evidenca o članstvu ZSMJ je končno urejena. - Po raznih številkah, napravljenih »na bazi o-cene«, je ZSMJ sedaj sposobna ponuditi najtočnejše podatke o * 1 2 3 4 5
Jesen
Hladna jesen je prišla, po dolinah je megla, na drevju listi so porumeneli, | ptički so na jug že odleteli.
Po vrtovih listje z drevja pada; hladni vetrič z njim se poigrava, vrabčki po grmovjih se podijo," ker mrzle zime strašno se bojijo.
Prosimo, pomagajte nam!
Zdravo Franci!
Hvala za pozdrave in lepo raz- Zahvaljujem se ti za kartico,-glednico kraja tvojega bivanja,- -; katere sem bil zelo vesel. Upam, Naše glasilo ti bom tudi vnaprej	da si se vojaške suknje že nava-
vedno pošiljal, tako da boš tudi ti	dil in da ti dnevi hitro teko. Ste-
v času, ko služiš kadrovski rok, klarja boš redno dobival, seznanjen z dogodki v podjetju in
napori nas vseh za napredek ko-	Te pozdravlja Urednik
lektiva. Tvoje pozdrav« članom TOZD II pa bodo" prav gotovo prečrtali. |
Pozdravi j ate. urednik.
Spoštovani urednik!
Najprej vas lepo pozdravljam. Prosim vas, če bi mi pošiljali naše glasilo STEKLAR, da bi bil seznanjen z dogodki v naši delovni organizaciji. Za glasilo se vam že vnaprej zahvaljujem.
Vojak:;
Zlatko "Oudovan-v. p. 6788/5 18002 NIŠ.
Zdravo Zlatko!
V	naši šoli že tri leta dela društvo mladih hortikultur cev. Prizadevali smo si urediti in olepšati okolico šole. Pri'tem smo 1-meli veliko, težav, Nismo .imeli materialnih sredstev. Veliko tega, kar smo z velikim trudom pomladi naredili, so nam pozimi uničili. Zato vidnejšega uspeha nismo imeli....
- V letošnjem šolskem letu pa sta pionirska in mladinska organizacij a sprejeli v svoj delovni program ureditev okolice šole. Vsi učenci; naše šole bodo pri delu sodelovali. s.
Z delom smo začeli v začetku -marca. SGP nam je navozilo rodovitno zemljo na zelenice, ki so jih uničili ob gradnji kopališča,
V	vsej okolici šole imamo na zelenicah želo slabo žemljo. Vodstvo šole je uspelo dobiti tudi za o-stale zelenice nekaj rodovitne zemlje, da bomo lahko zasadili grmovnice in okrasno drevje ter uredili cvetlične grede. SGP Hrastnik se lepo zahvaljujemo za veliko pomoč.
V	minulih tednih prizadevno delamo. Popoldne prihajamo na delovno akcijo. Pobiramo in odnašamo kamenje, prekopavamo in urejamo gredice, razvažamo in ravnamo zemljo, sadimo okrasne rastline. Roka marsikaterega u-čenca se j« že okrasila z , žulji.
Pri našem prizadevanju pa smo doživeli že hudo razočaranje. Komaj smo posadili prve podarjene vrtnice, so preko nedelje že izginile-naj lepše sadike, nekaj pa je bilo uničenih. Na športni dan so učenci drugih in tretjih razredov
V	vrečkah prinesli iz gozda humusno zemljo, da bi lahko posadili lončnice. Zemljo so stresli na kup ob šolski stavbi. Še isto popoldne, so nekateri brezvestni-občani začeli odnašati to zemljo. Kup je bil prihodnje jutro za po-
lovico manjši. Vprašujemo se,- ali je prav tako? Naj morda pionirji taka,.dejanja posnemamo? Nakopljemo na bližnjih vrtovih zemljo, in. odnesemo sadike iz vaših nasadov.?’ Boste zadovoljni?
Prosimo, pomagajte nam olepšati domači kraj! Morda imate na vrtu močno razrasle, trajnice, ali grmovnice jn bi lahko pogrešali kakšno sadiko. Darujte nam jo! Vsak učenec naše šole jo. bo z veseljem sprejel in prinesel v šolo,. Verjamemo, da večina občanov podpira naše prizadevanje, zato vas prosimo, da pomagate odkrivati in opozarjati brezvestneže, ki bodo hoteli (kakor doslej) naše zelenice spremeniti v parkirišče, kolesarske in motociklistične steze ter si prek;nasadov krajšati: poti.
če bomo dobro sodelovali, bomo okolico šole kmalu spremenili v najlepši košček domačega; kraja.
Za vsako pomoč se že vnaprej zahvaljujemo! §.
Pionirji in mladi hortikulturci osnovne šole na Logu
Zdravo urednik!
Sporočamo vam, da se nahajam sedaj na odsluženju kadrovskega, roka v Pančevu. Ob tej prilož-, -nosti se javljam z želj Oj da po- -zdravim celotni kolektiv, posebno pa še sodelavce TOZD fl.
Ker me zanima položaj v pod- -jetju in razvoj našega kolektiva, prosim, da mi še vnaprej pošiljate glasilo Steklar.
Lep pozdrav vojak ..
Franc/Gril V. P. 5000/4 26002 Pančevo
članstvu (razen mladih v JLA);	
Makedonija	: 230.000
KosoVo	: 250.000
Vojvodina	. 253.000
Slovenija.	: 301.250
Hrvatska	: 752,300
Bosna in Herceg.	, 738.680
Črna gora	101.230
Srbija	: 747.898
•Mladost'
Za nagradni kviz znanja 'iz prejšnje .številke , STEKLARJA smo prejeli 43 rešitev. Pravilni odgovori glasijo:
1.	b) DRAŽGOŠE
2.	c) ŠIPEK
3.	a) STANE ŽAGAR
4.	a) TONE TOMŠIČ
5.	a) POLITIČNA EKONOMIJA; '
Za pravilne odgovore prejmejo nagrado tile izžrebanci:
4.	nagrada (30 din): Hribšek Ana
2.	nagrada (20 din): Jeran Ignac
3.	ngrada (10 din): Račinger Marica, upok.
jiiiuufuiHiiiHiiiraiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiuiiiuiiiiuiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuuiiitiiiiiiiiijiuuHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiujiii
i NAGRADNI MII ZNANJA * MLADIH 1
| -	1. Etiopski cesar od 1930—1974 je ,plemen-
5 ~ skoifevdalno ureditev v Etiopiji temeljito |l spremenil. Prepovedal je trgovino s sužnji, -. S - začel ustanavljati šole in drugo. Leta 1935, §	~ ko je Italija napadla Etiopije,, je bil na čelu §
H junaškega odpora etiopskega naroda. Ko so ■H j Angleži in etiopski domoljubi premagali Ita-2 z lijane, se je vrnil na prestol 5. maja 1941. 5 x Leta 1942 je odpravil suženjstvo v vseh ob-Jj = likah in začel upravljati državo-na podlagi S - obsežnega načrta (promet, šolstvo, hidrocen-I : trale). Z državnim udarom je bil odstranjen, 1 njegovo imetje pa zaplenjeno.
— Kdo je bil ta pomembni voditelj Etio1 1 f Pije?
=	2. Kako se je imenoval	osebni	davek,	ki
3	ga	je turški državi plačeval vsak	moški,	ki
|	ni	bil musliman, od 7. leta	starosti	dalje.	Bil
je eden od dajatev 'državi. Med dajatvami so | bili še drugi davki, Kateri davek je to?
=	,	a) Harač
§	b) Čibuk
c) Janičarji
3. Eno od naj starejših glasbil preproste oblike se je od nastanka močno spremenilo. Na sedanjem tehnično že zelo izpopolnjenem glasbilu so strune napete na trioglatem okvir-J ju in ima ob eni strani resonančno skrinjo.
Visoko je približno 180 cm in ima od 46—48 strun, to je 6 oktav in pol. Katero glasbilo je to?
a)	violončelo
b)	harfa
c)	citre
4.	Gorovje v srednji Evropi, ki se. vleče v .dolžini več kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije, najvišji vrh je Gerlah (2663 m) v visokih Tatrah na Češkem. Gozdovi so pretežno bukovi, v višjih legah pa, iglavci? Ima tudi veliko rudne? ga bogastva. Katero gorovje je to?
a) Kavkaz ‘ b) Ural
c) Karpati
5.	Kitajski zid je bil v bistvu obrambni zid, ki je služil za obrambo pred mandžur-skimi Tatari. Dolg je 3200 km, visok do 15 m debel do 8 m in ima mnogo stolpov. Poteka po severni meji Kitajske e Mongolijo, od Tibeta- do področja nad Pekingom. Sodi med največje utrdbene objekte na svetu. Kdaj je bil zid zgrajen?
a)	okoli 247 pred -našim štetjem
b)	okoli 180 pred našim štetjem
c) , okoli	98 pred našim štetjem
■IIIIIlIlllItlllllllllllllllllllllllllllirnilllllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIlllllIllIilllllllllHIIlIllllllllIllllilllllllllllillllUIllilililllllillllllllllilillillllilillllilllllllMIIIIIIlIlilillllllllli