UO*i» V Ljubljani, v četrtek 16. julija lc)>1 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočno 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in (0.349 za inserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevu po prazniku Problemi slovenskega kmeta Nekoliko kasneje kot v drugih državah se je pojavila tudi pri nas svetovna gospodarska kriza, katera je itnela svoj izvor predvsem v agrarni krizi. Vedno bolj čutimo posledice le krize, ki jc slovenske kraje zadela tem bolj, ker so v mnogočem naši pridelki iu izdelki vezani na izvoz. Omenjamo samo lesni izvoz, ki tvori najvažnejši del slovenskega izvoza in od katerega živi velik del našega prebivalstva. Nadalje omenjamo n. pr. še izvoz umetnih gnojil, katera kljub naši domači kmetijski zaostalosti šc vedno izvažamo. Pa bi lah,ko naše kmetijstvo porabilo vse te proizvode, če bi se kon-suin umetnih gnojil le količkaj dvignil na nivo, ki bi bil stičen avstrijskemu, šc več. ustanavljati bi bilo treba nove tvornice za kritje dejanskih potreb. Ne preživlja pa krize samo trgovino, obrt in industrija. V vedno večji meri jo čuti tudi naš delavec, ki vedno bolj zapadu v brezposelnost. Najbolj pa trpi steber našega gospodarstva, kmečki stan. Kriza naše kmetijske proizvodnje ni nov pojav. Žc pred leti je dr. Krek pisal »Črne bukve« kinetskega stanu. Tedaj, v osemdesetih i« devetdesetih letih preteklega stoletja smo doživljali v Srednji Evropi kmetijsko krizo, ki jc pognala nu boben in prisilila k izseljevanju toliko naših ljudi V glavnem je tedaj kriza nastala s pritegnitvijo ogromnih zemljišč Unije, Kanade in južne Amerike, deloma tudi južne Rusije k kmetijski produkciji. V teh krajih so naravno produkcijski stroški bili znatno manjši kakor pri nas in jc prekomorska konkurenca ubijala naše kmetovalce. Po vojni smo zaradi skušenj, pridobljenih v svetovni vojni, zopet doživeli povečanje kmetijske proizvodnje v krajih naše države. Poleg tega smo v naši soseščini videli, kako podpirajo nazadujočo agrarno produkcijo države z ogromnimi sredstvi. Doživeli smo stalno povečanje carin za agrarne proizvode v Avstriji in Nemčiji. Tudi Češkoslovaška sc je kolikor toliko skušala braniti tujega uvoza. Šc vsem nam jc tudi v spominu takozvuna žitna bitka v Italiji, ki sicer ni popolnoma uspela, pač pa v veliki nteri pripomogla k osamosvojitvi Italije glede dobave žita. Agrarna kriza je bila v najožji /vezi s padcem cen. Predvsem so .padle cene žita, kar je potegnilo za seboj tudi druge kmetijske pridelke. Padle so nadalje cene vseh industrijskih sirovin, med katere moramo šteti tudi les. Zato so bila razumljiva stremljenja odgovornih državnih uprav, da zasigurajo svojemu kmetijskemu prebivalstvu kolikor toliko znosite cene. ki bi vsaj krilc stroške proizvodnje. Na drugi strani pa je šla tendenca za tem, da sc primerno znižajo tudi cene potrebščin za kmeta. V glavnem pa -r- iu to z največjim uspehom — sc je skušalo vzdržati cene kmetijskih pridelkov na znosni višini. Med uspele poskuse moramo vsekakor šteti tudi našo stabilizacijo cen pšenice. Naša država namreč ni predvsem" izvozna država za pšenico, pač pa v slučajih dobre letine izvaža dobršen del svoje proizvodnje. L mono-polizacijo žitne zunanjo trgovine je uspelo, osamosvojiti notranji trg, da tako dobe kmetovalci kolikor toliko znosne cene. Seveda s tem problem agrarne krize ni rešen, kajti v jeseni bo prišla letina koruze iu treba bo podobnih ukrepov za stabilizacijo cen kakor pri pšenici. Nc da bi hoteli zmanjšati pomena stabilizacije cen pšenice in koruze, smo mnenju, da je potrebna stabilizacija tudi ostalih cen kmetijskih proizvodov. Zlasti prihaja to v poštev za one dele države, ki imajo ali specijulne kulture ali pa proizvajajo predvsem druge kmetijske pridelke razven pšenice in koruze. Niso daleč za nami časi. ko so bile izvedene velike državne akcije za takozvane pasivne pokrajine, katerim sc je dobavljala koruza po /nižanrit cenah s pomočjo države. Seveda ti kraji niso bili pasivni v popolnem smislu besede, pač pu samo glede uvoza cerealij, katerega so plačevali z drugimi svojimi pridelki, izdelki ter osebnim delom. Zato o kaki splošni pasivnosti ni moglo biti govora. Ti deli države, ki morajo /a vsakdanje potrebe ne samo svojega mestnega prebivalstva, delavstva itd., ampak tudi zn potrebe svojega agrarnega prebivalstva uvažati pšenico, imajo naravno večji interes na stabilizaciji cen drugih proizvodov, ker morajo pač plačevati višje cene za prepotreben uvoz pšenice in tako sc še bolj povečujejo njih proizvodni stroški. Slovenija jc interesirana tudi na stabilizaciji cen drugih proizvodov. In zato bi bilo potrebno, du sc državna politika ozira tudi na naše kraje. Predvsem mislimo na pomoč našemu lesnemu gospodarstvu, ki tvori važno panogo našega gospodarstva, ker ima skoro vsak kmetovalec tudi tlel gozda na svojem posestvu. Ne mislimo toliko na podobne ukrepe kakor pri pšenici, ker gre tu predvsem za izvozne cene. katerih ne moremo regulirati sami, pač |>u bi se morala najti sredstva in način, dn sc pomaga tudi našemu lesnemu gospodarstvu. Nadalje moramo opozoriti merodnjne faktorje tudi na naš izvoz hmelja, vina, fižolu, krompirja itd. Državna pospeševalna politika bi morala vpoštevati tudi te proizvode, na ka-ierili izvozil jc Slovenija zelo interesirana. Če so se našla sredstva, in lo v izdatni meri. za podporo producentom žita. smo tudi mi opravičeni zahtevati sredstva za večjo pomoč našemu kmetijstvu. ie vsemu svetu Gospodarski pobožaj ni več katastrofalen ? Pariz, 15. julija. Tu vlada veliko ogorčenje proti Nemčiji, ki je pričakovala ogromnih kreditov za ozdravljenje svojega katastrofalno zavoženega gospodarstva od Francije, ne da bi bila pripravljena dati za to one garancije, ki jih svet, predvsem pa Francija, po pravici sme od nje pričakovati. Treba je, tako sc naglasa v Parizu, predvsem vedeti, da jc Nemčija zavozila svoje gospodarstvo v tako stanje samo zaradi svoje auti-irancoskc, antievropske in antimirovne politike, zaradi katere je izgubila zaupanje mednarodnega kapitala, ki je dvignil svoje kredite iz nemških bank. Zato tudi Hooverjev reparaeijski moratorij ni pomagal, dasi se je zdaj tudi Francija odrekla reparaeijski kvoti, ki jc zapadla danes 15. julija. Velesile so zato pripravljene, da Nemčiji pomagajo z izredno velikim posojilom, toda posojilo, katero bi po večjem delu lahko dala in bi ga res tudi dala Francija, je mogoče le, če Nemčija svoje gospodarstvo orientira v smislu politike iskrenega sporazuma vseh evropskih narodov. Začuda pa Nemčija to a liminc odklanja! Na seji nemške vlade je bilo sklenjeno, da sc Nemčija rajši odpove inozemski pomoči, kakor da bi svojo inozemsko politiko uravnala, kakor to želijo v Parizu, Londonu in Newyorku. Nemčija se torej ne čuti dolžno, da vodi z ostalimi državami Evrope politiko solidarnosti, čeprav rabi njihove gospodarske in seveda tudi politične pomori. Nemčija si bo pomagala sama . . In vendar se od Nemčije ne pričakuje ničesar drugega kakor da vrne Evropi mir, katerega od Stresenlannovc smrti dalje ogrožajo njene fašistovske, stahlhcltnovske in druge bande, ki bi se ne ustrašile v zvezi z drugimi prekucuhi zažgati požar po vsem svetu, samo da se zopet lipcstavi hegemonija Germanije. Nemčija noče obljubiti, da ne bo delala propagande za revizijo vzhodne meje, sc noče odreči uniji z Avstrijo in noče prenehati z nepotrebnim oboroževanjem. Dr. Luther je v Basltt propadel. Tudi od mednarodne reparacijske banke Nemčija ne dobi posojila, če se ne sporazume z velesilami zapa-da. Dr. luther jc na to odgovoril, da se Nemčija ne uda. Ona hoče denar, noče pa dati garancij za pametno gospodarsko politiko in za povrnitev k politiki miru in sporazuma. Ona si bo zdaj pomagala sama in dopušča šovinističnim »nadtom« (nacionalni socialisti), da Evropi grozijo z revolucijo ... Francija je popolnoma mirna. Ona dobro ve, da se bo Nemčija ntorala vrniti na pot, s katere so jo speljali imperialistični hujskači v njeno lastno pogubo. Francija bo čakala, da se v Berlinu v dvanajsti uri spametujejo. Nespameten je oni, ki špekulira na to, da se bo Francija dala uplašiti! Pametni nemški glasovi o krizi Berlin, 15. jul. d. Po odločnih ukrepih vlade, ki je med drugim obljubila, da jamči za Danat banko (Darmstadter und National Bank), se je nemška javnost nekoliko pomirila. Borze so zaprte, izključena je torej škodljiva špekulacija, in banke so ustavile svoja izplačila na ukaz vlade, da se tako prepreči usodepolni naval razburjenih vlagateljev. Javnost z napetostjo pričakuje nadaljnjih ukrepov vlade in poročil o akciji nemških političnih in gospodarskih predstavnikov v inozemstvu. Ves tisk, razen glasil skrajne desnice in levice, skuša pomirjevalno vplivati na svoje bravce. Na vprašanje, kaj je prav za prav privedlo Nemčijo do sedanjega kritičnega položaja, bo povprečni Nemec odgovoril: Vorsailles! Sistematična gonja nemškega tiska proti versajski pogodbi, ki traja že 12. leto, ni mogla pač ostati brez učinka in Nemec vidi izvor vsake nesreče vedno in vedno v versajski pogodbi, ki jo njegovi domišljiji perso-nificira Francija. Ogromne dajatve na račun reparacij so krive vse nesreče. In vendar se je kriza pojavila prav v trenutku, ko so se na pritisk Amerike upniške države odpovedale reparacijam, v trenutku, ko so se pokazali v nemškem gospodarstvu znaki, ki so napovedovali sicer počasen, toda gotov dvig. Tako je letošnjo pomlad število brezposelnih bolj padlo kakor lansko leto. Po dolgem času se je dvignila proizvodnja železa in iekla. Upravičeno piše Germania , »da je nemško gospodarstvo v svojih temeljili povsem zdravo in stabilno.« Glasila srednjih nemških strank priznavajo, da ne tiči vzrok sedanje krize samo v slabem položaju nemškega gospodarstva, ki naj bi ga povzročile reparacije, temveč tudi drugje. Izvir krize je treba iskati v pomanjkanju zaupanja inozemstva v nemško državo. Činitelji, ki odločajo o zaupanju, o gospodarstvu kake države, pa niso samo gospodarskega, temveč tudi političnega značaja. Inozemstvo je v zadnjem času izgubilo zaupanje v nemško državo in naglo odtegnilo Nemčiji svoje kredite. Samo v teku zadnjih šestih tednov jc tako izgubila Nemčija dve miljardi mark inozemskega kapitala in od septembra do danes je šlo nazaj v inozemstvo nad 4 miljartlc mark. Nemška državna banka si je skušnja pomagati z najetjem dveh inozemskih posojil v znesku 100 milijonov dolarjev in pozneje drugega posojila v znesku 50 milijonov dolarjev, da bi podprla nemško gospodarstvo, ki je bilo po vojni zgrajeno na inozemskih kreditih. »Gotovo za-denemo v pravo.« piše Germani« , ako pripišemo izbruh tega nezaupanja v inozemstvu v veliki meri politični iu gospodarski nespaineti nemške nacionalistične iu komunistične opozicije.« Pravilno ugotavlja Berliner Tageblatk, da 3e »lahtcva po enakopravnosti z drugimi narodi ne da uveljaviti z jekleno pestjo in ivcnketiijočimi paradami. Države, kakor Holaiidska, Danska in Švica so si svojo spoštovanja vredna mesta v družbi narodov pridobile brez sanjami,ja o velesili in brez vojaških demonstracij.« Umerjeni nemški krogi torej priznavajo, da je nezaupanje inozemstva v Nemčijo in s tem odtegnitev inozemskih kapitalov povzročila nemška politika. Po vsem tem so zahteve Francije, da Nemčija da konkret na zagotovila glede svojih političnih Končno omenjamo, du težišče nušeg« kmetijskega problemu ni samo \ tehnični spopolnit-vi kmetijske proizvodnje, pač pa tudi \ vnoveo-vunju naših kmetijskih proizvodov. To je (Milje, na katerem doslej še nismo mnogo storili, pa bi lahko država v šc večji meri pomagala pri organizaciji vnovčevunjn kmetijskih proizvodov kakor doslej. načrtov, proden dobi inozemske kredite, povsem upravičene. Seveda Nemci neradi priznajo, dn je nemška zunanja politika po Stresemannovi smrti ubrala povsem zgrešeno pot. Tako trdi >Gerniania«, da ni sedanjega stanja kriva samo Nemčija, temveč tudi inozemstvo, ki je v teku zadnjih šestih let prav rado dajalo Nemčiji kratkoročne kredite in s tem pripomoglo k ustvarenju nezdravega gospodarskega položaja. Povsem napačno je bilo, da so tujci tako v velikem obsegu dajali denar Nemčiji!« Anglija dela za sporazum s Francko London, 15. julija. AA. Ker je banka za mednarodna izplačila v Baslu podaljšala nemški držav-j ni banki reeekemptni kredit 20 milijonov funtov I šterliingov, se je položaj v Nemčiji nekoliko izboljšal. Precej so pripomogle k temu tudi odredbe nemške vlade. Po poročilih iz Berlina se je prebivalstvo precej pomirilo. Angleški krogi prizna-\ vajo v polni meri, da je pomoč Nemčiji nujno | potrebna. Upajo, da bo poset angleškega zuna-I njega ministra llcndersona v Parizu in Berlinu 1 izboljšal položaj. »Times« pravijo, da je potovanje Hcnder-sona v sedanjem času velikega pomena za pomirjanje sveta in mednarodni sporazum. Njegov poset je toliko bolj pomemben, ker bo skušal pomiriti dve državi, ki s svojo ncpomirljivostjo delita Evropo v dva sovražna tabora. Prijateljstvo med tema državama hi prat gotovo najbolj utrdilo evropski mir. Ni države, ki bi sc toliko veselila, čc bi nem siki ministri poselili Pariz, kakor Anglija. <'c si bosta Francija in Nemčija pomagali, namesto da bi izkoristili svoje zadrege, ho to pomagalo ne samo njima, temveč vsem drugim državam. Po kratkem pregledu dogodkov zadnjega ledna »Times« poudarjajo, da politični zadržki šc preprečujejo dejansko pomoč Nemčiji iu upajo, da pride ob 11 vendarle do sporazuma. Francoska javnost zahteva energično jamstva, da bo Nemčija resnično porabila finančno pomoč v zgolj gospodarske namene. Vendar morajo dalckov idni člani francoske vlade razumeti, da hi od Nemčije izsiljene koncesije zelo poslabšale položaj Bril-uingovc vlade. »Momingpost« piše, da je tekma za rešitev Nemčije, katere polom bi imel za svet nepregledne posledice, tekma proti času. Tezkoče, na katere je naletel Briiuing, so bile bolj političnega kot pa gospodarskega značaja. Glavna ovira je bila. da jc Nemčija gladko odklonila francoske pogoje. Danes je prispela vest. da bo angleški zunanji minister Henderson predlagal za obe stranki sprejemljiv kompromis. Urez francoskoncniškega sporazuma no ho posojila. Sočasna prisotnost zunanjega ministra Hen-dersonu in ameriškega državnega tajnika Stim-eona v Parizu opravičuje upanje, da bosta oba državnika storila vse, da pride do sporazuma in da bodo izginile vse nadaljnje ovire in odlašanja. Vpliv nemške krize na drage države London. 15. jul. AA. Nemška gospodarska kriza jo včeraj zelo vplivala tudi na druge države. Madjarske banke so začasno zaprle blagajne. Prav tako se je zgodilo v ((danskem, švedske banke so odklonile izplačila nemških čekov. Nemška vlada upa, da bo z novimi odredbami preprečila polom marke in zunanje trgovine. V Berlinu so kavarn«, gledališčn in trgovine skoraj popolnoma prazne. Amsterdam, 15. jul. tg. Po vesteh nekaterih nemških listov, ki so baje izvirale iz Itolandske. naj hi bila prišla amsterdamska banka zaradi poloma Danat banke v velike tc/.kočc in naj bi se bila obrnila na narodno banko z podporo. Nizozemska narodna banka naj bi bila lo podporo tinti že obljubila. Kakor poročajo krogi okrog vodstva amsterdamske banke, so te vesti popolnoma izmišljene. Likvidnost banke nikakor ni omejena, čeprav jc banka trpela velike izgube zaradi poloma Danat banke. Do kakih pogajanj s holandsko narodno banko ni prišlo. Itiga, 15. jul. AA. Dve latiški banki sta začasno zaprli svoje blagajne. Vzrok jc nemška finančna kriza. Pariz. 15. jul. tg. Pariška borza, ki je bila zaradi državnega praznika zaprta za nekaj dni, jo danes izkazala velike izgube. Vladala jc največja liaissc. kar jih je bilo na pariški borzi > zadnjih letih. Bančne delnice so izgubile ua vrednosti do 20%. Nekateri papirji so izgubili celo do 40% svoje vrednosti. Mnogo izgub jc utrpela ludi industrija. Srednjeevropske valute so bilo črtan« Beseda Pariza je jasna Pariz, 13. jul. tg. V času. ko jo snoči dospel \ Pariz angleški zunanji minister Henderson, osvetovnla ministrski predsednik Lava I in finančni minister I' I a n d i n o katastrofi v Nemčiji. Do zaključkov nista prišla. Danes je povabi! B r i a n d angleškega zunanjega ministra na zakusko. Jutri bo zajtrk v ameriškem poslaništvu Stimsonii v čast, kjer bo prisoten tudi Henderson. Pri obeli zu-kttsknh bo prisoten tudi Lavni. Po včerajšnjih sklepih nemške vlade se smatra, da je situacija že bolj mirna. Mislijo, da polom Danat banke še ni svetovna katastrofa. Saj je v preteklem letu v \meriki skrahiralo liti bank in tudi Pariz jc doživel Oustricov škandal. Nemčija bo vsekakor krizo prestala. Če bi Nemčija sprevidela, da so volitve zadnjo jesen in manifestacije Stnlilhelma povzročile katastrofo, če hi sprevidela, dn je potrebna radikalna sprememba nemške politike, bi potrebni krediti pritekli v 24 urah. Nadaljnje odredbe nemške vlade Katastrofa ie odvrnjena — Ne ho treba preostrih odredb Berlin, 15. jul. tg. Kot prvi ukrep po zopetni otvoritvi bank je bil izdan odlok, po katerem se i zviša bančni diskont. Državna banka zviša, kakor uradno poročajo, od jutri naprej diskont od 7% na 10%, lomhardna mera sc zviša celo od S na 15%. Pričakuje sc še znižanje kritja za papirje državne banke ud III na 80%. Tudi v Angliji iu drugih državah niso papirji bolj kriti. Dalje se pričakuje danes še odredba o devizah, ki 1m> vsebovala predpise za postopanje z devizami, ki se nahajajo v državi, v zvezi z izplačili v inozemstvo. Izplačila v inozemstvo bodo odvisna od dovoljenja deviznega komisarja. i Berlin, 15. jul. AA. Odločna omejitev kreditov, kiiti0»jp izvedla nemška narodna banka, kakor tudi zahtuva po takojšnjem plačilu deviz, sta že rodili sadovp. čeprav narodna banka pod temi pogoji ni odklanjala izplačila deviz, se je njen devizni posel v ponedeljek končal s saldom v njeno korist. Berlin, 15. jul. AA. Nocoj bo nemška vlada izdelala tako zvani program za samopomoč. Objavila bo .najbrže novo zasilno odredbo, ki ima namen preprečili dvig zlatih rezerv, beg kapitala v inozemstvo in odpomoči velikemu pomanjkanju valut, ki jo postalo posebno občutno zadnje dui. Nekatere omejitve ostanejo še nadalje v ve I javi, da se omogoči industrijskim in trgovskim podjetjem, dn dobe potrebni denar za nadaljevanje svojih poslov. Vlada je najbrže opustila misel uvedbe tako zvane rentne marke. l'o dosedanjih vesteh se vlada ni zatekla k skrajnim odredbam. Listi upajo, da bo vlada odvrnila katastrofo od nemške države z milejšimi sredstvi. Gospodarski krogi Irde. da so temelji nemškega gospodarstva zdravi in da ni nevarnosti za katastrofo. Berlin, 15. jul. tg. Berlinske privatne banke so deloma že včeraj, deloma pa danes izplačale plače. Sicer pa se vse banke pripravljajo na jutrišnjo otvoritev poslovanja. Kakor banke tako bodo tudi hranilnice jutri odprte ter se pripravljajo, da v okviru zasilne odredbe izplačajo pričakovane zahteve. V krogih berlinske hranilnice izrecno poudarjajo, dn obstoja dovolj sredstev, ki so večinoma na razpolago pr državni banki, za zadovoljitev vseh zahtev. Dunajska vremenska napoved: Zapadni vetrovi. Spremenljiva oblačnost. Nekoliko hladneje. Vendar šc velika vročina. Zagrebška vremenska napoved: Stalno in vroče z malimi oblaki. Mussolini grozi Vatikanu Bojeviti sklepi vodstva fašistične stranke Kini. 13. juliju. V palači Venezia. kjer ima Mussolini svojo pisarno, se jo sestalo pod njegovim predsedstvom osrednje vodstvo fašistične i -trauke. Najprej je glavni fašistični tajnik Giumvli poročal o položaju stranke. Dne 11. julija je stranka štela: 78O.CQ0 fašistov, 113.154 fušistk in aitJlfi mladih fašist k; mladinska organizacija BalilLa je imela 30. junija 835.801 člana, '277.401 avangardi-sta. 661.000 Malih Italijank, 80.000 Mladih Italijank. Temu številu je treba dodati še '270.000 članov Halilla od 0. do 8. lela. tako da šteje Balilla •kupno 2,212.666 članov. Vodstvo fašistične stranke je z zanimanj in poslušalo poročilo poslanca Kiccija, vrhovnega voditelja fušisiičnih mladinskih irganizacij, ter je v znak svojega zadovoljstva stalilo na razpolago Balilli 1 milijon lir. Vodstvo je nadalje sklenilo, naj se prične v najkrajšem času po vsej državi živa propaganda za fašizem in širjenje fašističnih naukov. Nudaljc je vodstvo odredilo, da se ho v kratkem vršila po-izktisna mobilizacija fašističnih inas med Talja-ni en t oni in Piavo. Za dan mohflizacije ImhIo krajci na fašistična vodstva zvedela šele dva dni poprej. ker ima mobilizacija namen, pokazati s kakšno hitrostjo -e lahko koncentrirajo velike fašistične mase v slučaju potrebe v eni ali drugi pokrajini. Glede papeževe okrožnice je Vodstvo fašistične stranke odobrilo naslednje tri izjave, ki jih danes objavlja ves fašistični tisk! Glase se takole: 1. .Vodstvo fašistične stranke odločno protestira jircti trditvam zadnje papeževe okrožnice, češ da črne srajce služijo stranki za kruh. kari-jero in svoje življenje. Orne srajco so dokazale, da »e znajo odpovedati kruhu, karijeri in ludi svojemu življenju, kadar je to potrebno za domovino in fašistično revolucijo. Zategadelj vodstvo zavrača težko žalitev, s katero se je skušala ponižali nji-lova zvestoba, dokazana že z žrtvami. Fašistična itranka ni stranka kakor druge nekdanje in sedanje. temveč bojna organizacija po vojaškem vzorni. ki je izvršila revolucijo in katere sveta dolžnost je. da jo obnovi proti vsakomur.« 2. > Vodstvo fašistične stranke z ogorčenjem (u dobro peznavajoč dejstva zavrača trditve, za-pcjiadene v tem pravem apelu na tujca, ki jc izšel iz Vatikana in po katerem naj bi framasoni prišli zopet do veljave v fašistični stranki. Zadržanje fašistične stranke je v tem pogledu jasno. Ako liiva don Sturzo kol izseljenec v Londonu, »o nahaja veliki mo.Utnr Iramusonstvu na otokih. Vodstvo fašistične stranke gleda, da prepreči, da stari ostanki iz demoinasonskih-liberalnili časov ne obnovijo svojega delovanja niti izven režima. Pri tem vodstvo fašistične stranke ugotavlja, nezaslišano »vezo med Vatilin oni iu Iramasoiistvoin, ki jn danes veže skupno sovraštvo jiroti fašistični Oster napadi ma istočasno s temi sklepi vodstvu fašistične stranke prinašajo Usti v polnem obsegu znamenito okrožnico Pija XI. proti fašizmu, fašistični tisk ostro napada italijanske škofe in jih poziva, naj sc javno izjavijo glede tistega mesta v papeževi okrožnici. kjer sv. ofe pravi, da so ga poročila italijanskih škofov o katastrofalnih učinkih vzgoje fašističnih mladinskih organizacij pripravila do sklepa, da dvigne slas proti zastrupljanju mladine z fašističnimi nauki. Ti pozivi na škofe so tako ostro formulirani, da lahko v njih vidimo grožnje z dejanskimi nasilji in z javnim preganjanjem škofov, ki so italijanski državljani in so morali po sklepu In-teranske pogodbe priseči zvestobo ludi Italiji. Kaj vse fašisti pripravljajo proti predstavnikom c -kve v Italiji, to je proti škofom in duhovščini, nihče ne ve. Toda po Ionu, ki ga rabi fašistični tisk v svojih polemikah, lahko sklepamo, da so možna nova preganjanja Cerkve, ničnih ustanov in duhovščine. morila še hujša, kakor so bila zadnja. Sklepi fašistične stranke, storjeni nalašč v dvorani bitk palače Venezia, so pravi bojni klic na fašistične mase. Cc vodstvo fašistične stranke prej podrobno našte.je vse sile, s katerimi razpolaga fašizem, če napove veliko mobilizacijo fašističnih mas, da pokaže. s kakšno naglico se lahko v slučaju potrebe zberejo, ie proglaša, da je fašistična stranka bojna Tudi nu Madžarskem pamka Budimpešta. 15. jul. ž. Ves tisk brez razlike j strank piše, da so vladne odredbe o zatvoritvi j bank in borze samo preventivnega značaja in da ; gospodarska kriza v Nemčiji ne bo delovala na j madjarsko gospodarstvo. Čeravno se listi postav- j Ijajo na stran vlade, se opaža v poslovnem svetu i precejšnja nervoznost. Zato je vlada na včerajšnjem ! sestanku sklenila I t dnevni prehodni režim, da »e ne bi prenaglo poskušalo likvidirati in izvajati pritisk na finančno življenje. Vlada upa, da ji ho r tem slučaju uspelo skleniti posojilo v inozemstvu v znesku 5 milijonov funt šterlingov. V zvezi s tem jr prišel včeraj v Budimpešto predsednik vlado grof Bethlen, ki je konferlral z namestnikom prosvetnega ministra Klebelsbergom in finančnim ministrom Wekerlom. Danes je z grofom Bethlenom konferiral tudi francoski poslanik. Govori se, da ie francoska vlada izjavila, da se s posojilom počaka, medtem ko madjarska vlada forsira. du dobi čim preje posojilo. Nato je Bethlen sprejel še nemškega poslanika. Zaradi vladne naredbe, da se te dni zapro vse banke in borze v Mndjarskl, so imeli včeraj bančni •avnatelji in finančniki sestanek, na katerem so Komunisti hujšamo Frankfurt. 15. jul. tg. Komunisti so danes tukaj razdeljevali letake, v katerih pozivajo prebivalstvo. da naj dvignejo svoje prihranke iz bank. ker -o te v težkem položaju. Kazpečevalri letakov »o bili aretirani. Komunistični voditelj Kiefcr je bil tudi zaprt. Policija ves dan razganja poskuse za zbiranje ljudi. V delavskem predmestju Berlen-hcini demonstrirajo komunisti od t popoldne po gotovem načrtu. Policija jc v strogi pripravljenosti. Vročina Zagreb, 15. julija, ž. Tropska vročina, ki vlada že ves teden, ie vedno ni popustila. Nebo je jasno in zaenkrat še ni izgleda na kako spremembo vremena. Danes zjutraj je znašala temperatura v senci 24 stopinj, ob 12 pa 33.50 stopinj Celzija. Včerajšnja najvišja temperatura zarana je znašala 21 stopinj C. Zagrebški observatorij je sporočil, da vročina zaenkrat ie ne bo popustila. Ilukarešt. 15. jul. tg. Danes je bila tukaj ye-'ikanska vročina. Oli II dopoldne je toplomer kazal 10 stopinj Celzija. Izvajanje agrarne reforme Belgrad, 15. julija, ž. Ekspropriacija zemljiič celeposestev v korist agrarnim interesentom se bo začela izvajati prihodnje leto. Za izvrševanje se bodo izdelali posebni pravilniki in navodila za organizacije, ki bodo to delo izvrševale. Zbirajo se podatki in sprejemajo prijave posameznikov in občin, ki imajo po zakonu pravico na ekspropriirana '.emljišča. Naš tujski promet narašča Sarajevo, 15. jul. A A. Prvih šest mesecev t. I. e obiskalo Sarajevo 12.606 tujcev, to je 800 več kakor v istem času lanskega leta. januarja je prišlo j Sarajevo 135 tujcev, februarja 1589, marca 1802, iprila 2354, maja 2935 in junija 2558. Bogate banovine Belgrad, 15. julija, ž. Po uradnih podatkih so dohodki dunavske, moravske in drinske banovine dvakrat večji kot so predvideni v budžetu. Katoliška katedrala zgorela Hofija, 15. julija, ž. I ceraj zvečer je ilo le-milja pogorela katoliška katedrala sk. Lvdovika r I'l(>vdivu. I katedrali se je nahajal grob prve holi/arslce k n ('(/in j p, maten> kralja Borisa. Od katedrale no ostale Samo iliri utene. l'oiar je uničil mnoge dragocenosti in :naia ikoda 100 milijonor le ru c. razpravljali o splošnem gospodarskem položaju v Madjarski in sedanji situaciji v Nemčiji. Listi j)i-šejo, da je med mad.jarskim narodom zavladala panika posebno šc ua deželi in pričakujejo, da rini liodo banko zopet odprto, bo nuval vlugateljev u.i banke zelo velik. Zaradi tega mislijo v političnih in gospodarskih krogih, da ho vlada vsled tega podaljšala izdano nuredho za toliko časa, dn se ljudje pomirijo, še večjo senzacijo je izzval sklep mesta Budimpešte, ki jc ustavilo vsa izplačili. Niti poštna hranilnica, niti mestni uradi ne izplačujejo denarja. Neznaten vpliv na CSR Praga, 15. jul. tg. Na današnji seji ministrskega sveta se jc vlada havila poleg drugega tudi z vprašanjem finančne krize v Nemčiji. V splošnem vlada mnenje, ila nemška kriza ne ho vplivala v preveliki meri na Češkoslovaško gospodarstvo. državi.« 3. Vodstvo fašistične stranke protestira proli laženi in dcnuncira Irdilve, ki jili vsebuje neka tuja nota iz vatikanskega viru proli mladinskemu drušvu Balilli , tej moči, ponosu in gotovosti fašistične stranke, izjavlja, da ne sme biti nikomur dovoljeno zasramovuti to veliko organizacijo, pri kateri sodelujejo tisoči strogo izbranih fašistov, ' tisoči učiteljev javnih šol in dva lisoč kuratov, ] organizacije, ki mora iu bo vzgojila nadaljevalce ; fašistične revolucije. Vodsivo poživlja vse fašiste na delo, da bi se pod BnliJlo zgrnili v najkrajšem ! času vsi novi rodovi. | organizacija po vojaškem tipu in grozi z obnovo revolucije, je morda lo nekakšen taktičen manever proti Vatikanu, da so ta preplaši. Toda takšne, navidez samo diplomatske poteze, ne morejo ostati brez učinka na že nahujskaue fašistične mase, ki jih bo tudi odločni Mussolini prav težko ubrzdal, ko bo treba dati ukaz nazaj!-;. Nad Italijo se zgrinjajo temni oblaki. Brezpomembni krogi Kini. 15. jul. Kakor znano so katoliški nacionalni Maltei-Gentilli, Carapelle in Verga, člani nekdanjega Narodnega Centruma, po naročilu fašistov izjavili svojo udanost fašizmu kot katoličani. Za lo izjavp niso pograbili samo fašistični listi, temveč.tudi zainteresirani nekatoliški tisk v inozemstvu. V resnici gre lo za tri italijanske politike, ki danes več ničesar ne pomenijo v italijanski javnosti. Mattei-Gentilli je bil prvi, ki se je ločil od Doti Sturzove ljudsko stranke in je osnoval tako ; '.a n i Narodni Centrum. Mussolini je to skupino italijanskih katoličanov spretno izrabljal, dokler se mu ni posrečilo sklenili lateranske pogodbe. Tedaj pa jo je potisnil popolnoma ob stran in Centrum se je razpustil. Kakor se vidi, Mussolini zopet rabi to gospodo, ki ie brc/, vsake zaslombe med katoli-1 škiini masami. Imenovanja Belgrad, 15. jul. A A. Naznačen jc v prosvetnem ministrstvu za načelnika oddelka za srednješolski pouk v tretji skupini 2. stopnji Kosta Sreic-novic, bivši profesor vojaške akademije. Belgrad. 15. jul. A A. Postavljeni so: v narodnem gledališču v Belgradu za upravnika v 3. skupini Milan Prcdič, upravnik v 4. skupini, na etnografskem muzeju v Belgradu za upravnika v 4. skupini in I. stopnji dr. Berivoje Drobnjakovič, dozdaj v 4. skupini 2. stopnji, za kustosa v 7. skupini Pctar Petrovič, dozdaj kustos v 3. skupini, pri deželnem muzeju v Sarajevu za kustosa v 4. skupini 2. stopnji Jovan Popovic, dozdaj kustos v 5. skupini, pri arheološkem narodnem muzeju v Splitu za konserva-torja v 4. skupini iu 2. stopnji dr. l jubo Karanian. dozdaj pomočnik konservatorja. Belgrad, 15. jul. Postavljeni so so za višje tehnične svetnike pri okrajnem načelstvu Avrel Kobal v Ljubljani, Rudolf Kralj v Ljubljani, Jurij Ku-kovec v Mariboru in Anton Dietrich v Ljubljani. Na Vaše prijazno povabilo, gospod urednik, bom v pričujočem kramljanju drage volje poizkusil našo javnost seznaniti z razlogi, ki so rodili misel o prireditvi tujsko-prometnc razstave naše banovine. Pregledujoč naš propagandni inaierijal na inozemskih razstavah kakor tudi pregledujoč inozemske tujsko-promclnc razstave, sem prišel do prepričanja, da jc naš dosedanji način razstavljanja golih fotografij in prospektov čisto pogrešena stvar, ker ne računa z onimi psihološkimi dejstvi, s katerimi mora danes računati vsaka najpreprostejša reklama. Ves naš dosedanji materijal, ki se vidi po raznih razstavah, ima hibo, da trpi na preveliki učenosti ali z drugo besedo, da zahteva od obiskovalca izredno mnogo časa . in težjega študija in sklepanja, da se navduši za naše kraje odnosno da dobi primeren vpogled v našo pokrajino in v naše tujsko-prometne naprave. Načelo vsake razstave je, da nudi nazoren materijal, Iti ga lahko doume že desetleten otrok in se navduši zanj ženstvo. Ne smemo pozabiti, da danes vrši v praktičnem življenju skoraj vse nakupe dnevnega značaja ženska, ker jc mož preveč obložen z opravki. Zato ni čuda, da danes nc vro-čajo več prospektov za razne stvari možu, temveč ženi, da trgovine ne vzbujajo za te ali one predmete zanimanje pri možu temveč pri ženi, da sc velike tvrdke skušajo zelo približati preko otrok materam in ,žefiam odnosno preko tistih živali (psičkov in mačk), ki jih ženske brez otrok ljubijo, samo da vzbudijo odnosno olajšajo kupovanje predmetov po ženski. Tudi kupovanje na obroke nosi bolj žensko nego moško noto. Če vse to vpoštevamo, potem moramo biti na jasnem, da bomo s tujsko-prometno propagando samo tistikrat uspeli, kadar bomo vzbudili zanimanje za naše kraje pri ženski in otroku in sicer na način, ki njih psihi prija. Zaradi tega bomo pripravili propaganden materijal ne v obliki bledih slik, temveč tako, da se posltižimo onega nagona v človeku, ki jc vzrok igračkanja (tudi mož se v prostem času rad igračka), ter bomo razstavili nazoren materijal s svetlobnimi efekti, s plastično ponazoritvijo, z gibajočimi se predmeti in sličtio. Vsak kraj odnosno vsak tujsko-prometni predel mora imeti svoj oddeljen prostor, da s tem omogočiš v spominu in pri ogledovanju predmetov tisto potrebno spominsko zarezo, ki loči asocija-cije. Da to še bolj poudarimo ter da združimo druge predmete, ki se kraja samega tičejo, z nekim središčem, zato mora vsak razstavni prostor in to središče, ki vzbuja pozornost obiskovalcev in to središče mora tako vplivati, da sc obiskovalec pomudi tudi pri ostalih razstavljenih predmetih dotičnega kraja. Na razstavah se premalo računa s tem, da ljudje nimajo časa baviti se na dolgo in široko z raznimi razstavnimi predmeti, da je mnogo obiskovalcev prišlo v razstavo samo za dobro uro in da radi tega ne more niti čitati podrobnih še tako zanimivih napisov, niti se spu- stiti v podrobna opazovanja na prvi hip navidezno nezanimivih predmetov. Ako računamo samo 30 razstavljalcev in da sc ustavi vsak obiskovalec samo po 2 minuli pred poedinimi kojami, znese to dobro uro, ker pridejo povrh še prehodi iz, ene koje v drugo. Spričo tega dejstva jc neobhodno potrebno, da oni, ki si želi daljšega obiska v svoji ko ji, mora pač nuditi nekaj tako zanimivega, da se mora obiskovalec za stvar zanimati, Mislim, da se imamo v tem oziru še mnogo učiti pri najpreprostejših sejmarjih, ki po naših sejmih »Vse po 16!« razprodajajo razne ostanke z jokajočim, kla-vernim obrazom in ob vpitju žene, ki ga zmerja za zapravljivca. Pri zbiranju malcrijala smo polagali važnost na to, da dobimo take predmete, ki se bodo dali z uspehom razstaviti tudi na raznih inozemskih toriščih. Tudi bo tvarina, predvsem plastika (modeli, relijefi diorame), pomenila stalne predmete, ki se bodo vedno znova 111 znova mogli uporabljati za propagando. Tehnični oddelek Tujsko-prometnega sveta je moral pač napraviti marsikako preizkušnjo z materijalom, iz katerega se ta plastika dela, kajti zahteve na ta materijal so velike, Materijal sc ne sme kriviti, ne sme pokati, mora biti odporen proli udarcu in padcu, sc mora dati lepo slikati, mora lepo reflektirati svetlobo itd. Po daljšem študiju smo našli tak materijal, ki še povrhu niti težak ni. Prav mično izgledajo že popolnoma gotovi relijefi Bleda, Cerknice in Dobrne. Seveda so pičli krediti pri tem omejevali naše načrte, kajti z elektriko se danes ustvarjajo že čudovite stvari. Ako šc navedem, da bo na razstavi celoten relijef Gorenjske, relijef Mojstrane s Triglavom, Kranjske gore s Pišenco, Rateč z Jalov-ccm, novo projektirane hidrocentralc v Mostah pri Žirovnici z Završnico vred, model vzpenjače na Kokošinjco, relijef Višnje gore in Novega mesta, diorama Kranja in Rogaške Slatine, velik relijef Pohorja itd. J a propagandni del se nam jc dalje razvil v razstavo slovenskih mest, ki bodo pokazala tudi svoje zgodovinsko bogastvo in svoje gospodarsko delovanje v raznih modelih, ponazoritvah itd. Zanimiva in poučna bo n. pr. razstava Dirckcijo pošte, ki bo seznanila publiko z najelementarnej-šimi pojavi poštne službe; obiskovalci se bodo gotovo čudili preciznosti te službe in njeni mnogo-ličnosti in kompliciranosti, kakor tudi raznim težavam, ki jih povzročamo pošti s svojo površnostjo in malomarnostjo. Avtoklub in Aeroklub se nam predstavita s svojimi pridobitvami. Zveza za tujski promet v Ljubljani nam bo predočila svoje 25-lctno delovanje. Slovensko planinsko drušlvo obenem k klubom Skala« in Zimsko-sportno zvezo nam bo nudilo marsikako zanimivost. Nekaj posebnega bodo modeli naših najmodernejših hotelov, dalje načrti za vzorne gostilniške obrate in njih opremo, kar že tvori most k drugemu delu razstave, to je strokovr.o-poučni del, ki nam bo razkazal razne vzorno opremljene gostilniške in Oton habsburški zopet na vidiku? Bratislavu, 15. jul. ž. Znani madjarski list lleggel piše, da Bethlenova vlada dela ua tem, du popravi napake zadnjih volitev, s čimer naj bi si Madjarska pridobila zuujianje v inozemstvu, ki jI je potrebno za najetje novega posojila in za rešitev vprašanju kronanju. V tem pogledu se že vodijo pogajanja mod službenim zastopnikom bivšo cesarice Žile, grofa Esterhazyja z ene strani iu madjarsko vlado z druge strani. Smatra se za gotovo slvar, da bo sedanji državni upravitelj Horlhy imenovan zu palatina, in sicer še pred kronanjem Otona Habsburškega, ker mora po madjarski ustavi izvršili kronanje palatin in ostrogonski primas. Otona Habsburškega bo torej kronal državni upravitelj llorthy kot palatin in primas Szeredy.-V teku pogajanj jo bilo sproženo vprašanje, če lahko položi državni upravitelj llorthv krono na glavo madjarskega kralja, ker se mora kronanje madjar-skega kralja izvršiti po rimsko-katoliškeni cerkvenem obredu, in je pri tej priliki ugotovljeno, da je lako kronanje izvršil že Štefan Tisza, čeprav Je bil protestantske vere, pn Vatikan temu ni nasprotoval. Pojasnila glede davka na posiovni promet Belgrad, 15. julija. AA. Ker šc vedno prt. hajajo upravičene pritožbe proti ravnanju davčnih oblasti pri pobiranju \% skupnega davka na poslovni promet, je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal ponovno pojasnilo vsem drž. blagajnam, da sc doseže enoten postopek. Po čl, 52 zakona o skupnem davku na poslovni promet, se ta davek ne sine pobirati za nabavo živeža za ljudi iu živino v nepredelanem stanju, ker ni predviden v tarifi. Prav tako se ne sme pobirati ta davek za nabavo železniških pragov, brzojavnih in telefonskih drogov in drogov za električno napeljavo. Okrožnica davčnega oddelka finančnega ministrstva tolmači konkretno s posameznimi primeri načelo, da se ta davek ne plača zn nobeno nabavo blagu, za katero je produccnt ali uvoznik žc plačal davek ali pa carino. Kaj to pomeni ? Moskva, 15. jul. AA. V Svcrdlovsku so vrgli v uradne prostore generalnega štaba 0. infanterijske divizije bombo. Šest oficirjev jc bilo ubitih, JO hudo ranjenih. Moskva, 15. jul. AA. Blizu postaje Albino, 47 km zapadno od Moskve je strmoglavilo bombno letalo rdeče armade na tla. Osem oseb je bilo ubitih. Med ponesrečenci je tudi namestnik štabnega šefa rdeče armade Filov. Šahovska olimpijada Praga, 15. julija. AA. Stanje mednarodnega šahovskega turnirja je po petem kolu to-le: 1. Anglija 12 in pol točke (2 viseči), 2. Lctonska 11 in pol točke (2), 3. Poljska 10 in pol (5), 4. Jugoslavija 10 točk (3), 5. USA 9 (5), 6. Avstrija 9 (2), 7, Madžarska 8 in pol (3), 8. Češkoslovaška 8 (6), 9. Nemčija 8 (5), 10. Francija 8 (4), 11. Ilolandska 7 in pol (3), 12. Litva 7 (3), 13 Romunija 7 (4), 14. Švedska 7 (—), 15. Italija 6 (4), 16. Finska 6 (3), 17. Norveška 1 (4), 18, Danska 0 (5), 19. Spa-njia 0 (0). Danes dopoldne so se igrale viseče partije, popoldne pa se začne 6. kolo. Praga, 15. julija. AA. Na šahovski olimpijadi v Pragi so se končale tc-le partije med Jugoslavijo in Avstrijo neodločeno: Vidmar—Griinefeld, Ko-stič—Knoch, Asztalos—Spielmann. V boju s Švedsko sta bili remis partiji Asztalos—Talberg in Pire —Bsrnson, Kostič je izgubil nasproti Stolzu, Ko-nig pa je zmagal nad Linderjem. hotelske prostore s tujskimi sobami. Gotovo je, da jc nemogoče našteti vse posameznosti. Pomen tujsko-prometne razstave pa ni saino v tem, da sc bodo razni predmeli razstavili, temveč pomen tujsko-prometne razstave je bolj v vzgojnem pomenu. Priprave zanjo so prisilile posamezne krajevne činitclje, da so začeli razmišljati o tujskem prometu, da so ugotovili v svojem kraju samem razne nedostatke ter jih skušali šc tekom leta odstraniti iz živega spoznanja nove potrebe in ne samo radi lega, da bodo lahko na razstavi popolnejši. Zavest, da je z raznimi tujsko-promet-nimi napravami gostilničarstvo in hotelirstvo v tesni zvezi, je rodila na vse ->trani zelo ugodne pojave in gibanje v vseh naših tujsko-prometnih krajih. Nobeno drugo gibanje bi ne moglo lako ozko spraviti v stik tujsko-prometno pospeševalno službo in tujsko-prometne interesente kakor razstava in študije za to razstavo. Marsikje so sc zavedli, da nimajo niti ene slike svojega kraja ter so naročili sliko, drugod 111 bilo na razpolago niti fotografije, zopet drugod se je takoj čutila potreba po kopališču, po regulaciji in kanalizaciji in podobno, skratka, v razgovorih, ki so jih imeli li tujsko-prometni interesenti med seboj in z zastopniki tujsko-prometne pospeševalne službe, bodisi od strani Zveze za tujski promet ali pa Tujsko-prometnega sveta Dravske banovine, ali z. zastopniki mesta Ljubljane, se jc rodila marsikatera zelo važna in plodonosna misel in storil marsikateri sklep, ki šc išče najkrajše poti do ustvaritve, V tem pogledu pač je misel tujsko-prometne razstave povzročila mnogo strokovnega študija in spoznanj. Pomisliti je treba, da je v marsičem moral pripravljalni odbor orali ledino, da je moral ustvarjati marsikje marsikatero stvar iz nič. Zato sem uspehov in razumevanja, ki jih je kazalo naše ljudstvo za to razstavo, zelo vesel. Tujski promet se ne predstavlja narodu več samo kot platonično razpravljanje o tem, da jc treba proti tujcu biti prijazen in gostoljuben, tujski promet jc pri nas dobil že konkretnejšo obliko izpopolnjevanja raznih tujsko-prometnih napiar. Tujsko-prometni interesenti so začeli na to stvar realno misliti. O tem nam predvsem pričajo njihove želje o preureditvi raznih gostilniških obratov in tujsko-prometnih naprav. Zato tudi pričakujem, da bo lujsko-prometna razstava pomenila res v razvoju naše tujsko-prometne pospeševalne službe veliko zarezo ter bo tvorila podlago za nadaljnje delo v leni področju. Saj nimamo druge želje pri tem, kakor da bi v gospodarski krizi, ki se pojavlja tudi pri nas, pripomogli k olajšanju tc krize ter da bi izpadek, ki naslaja našemu narodnemu gospodarstvu v tej krizi, nadomestili na drug način, predvsem s tujskim prometom, ki je n. pr. za druge kraje, predvsem Italijo, Tirolsko in Švico, zlat rudnik, Narte Velikonja. Smrtni padec na Grintovcu Na severni steni Grintovca je padeI v 40 m globok prepad zlatarski pomočnik Mihajlo Weber in oblažal mrtev — Pogumni reševalci Kamnik, 15. julija. V nedeljo zjutraj so se odpeljali iz Ljubljano s turistovskim vlakom v Kamnik gg. Janežič, Ca-cak in Mihajlo Veber, rodom iz Novega Sada, ki je bil poslednji čas zaposlen v Ljubljani kot zla-tarslj pomočnik. Napotili so se do Bistrice in po kratkem odmoru so nadaljevali pot na Kokrsko sedlo, kamor so dospeli zgodaj zvečer. V koči so se med seboj prijetno zabavali in popevali, posebno dobro je bil pa razpoložen Veber, ki je prepeval same slovenske vesele pesmi. Tu se jim je tudi priključila družba dveh Ljubljančanov, s katerima so potem drugo jutro skupno nadaljevali pot nn Grintovec. se posvetovali o reševanju in o dostopu do ponesrečenca. Bkspedicija se je razdelila na dve partiji. 1 Dva ponesrečenčeva tovariša in Erjavšek Franc ter Ajdovec so šli na ono mesto, kjer se je nesreča pripetila. Poskušali so s tega mesta priti do ponesrečenca. Spustili so Ajdovca 25 m po vrvi v žleb, toda ponesrečenca ni uzrl. Požrtvovalni in drzni Erjavšek je nato splezal na rob stene, čez katero je ponesrečeni odletel, pa tudi on ni ponesrečenega mogel videti. Zato so se podali nazaj na Mali Grintovec in na Mlinarsko sedlo, odtod po stezi proti Češki koči, da bi od strani prišli do ponesrečenega. Ostali reševalci so med tem iskali nekoliko nižje, a brez uspeha. Erjavšek Franc in Ajdovec sta prečkala snežno polico in prišla na mal greben, z njega , zopet po drugi polici v ono smer, kjer je domnevno j ponesrečeni ležal. Čez mal greben, na katerem je ' ostal Ajdovec, je Erjavšek po nevarno eksponirani polici lezel naprej in je kmalu čez šestinetersko steno uzrl ponesrečenčevo nogo, nato po dveh nadaljnjih pretegljajih vsega. Ponesrečeni je ležal vznak na produ z razbito glavo in polomljenimi udi. Mrtev. Erjavšek je pod steno splezal na obstranski prod, našel najprej kratko krivo palico ter nekoliko višje termos stekleneo. Še višje ves raztrgan nahrbtnik z razbitim foto-aparatom. Deset metrov zgoraj je ležal ponesrečeni. Smrt je morala vsled strašnega padca nastopiti takoj. Ajdovec, je nato za-klical ostalim, da je Erjavšek ponesrečenega našel in po preteku pol ure so prišli ostali reševalci do njegovega ležišča. Zavili so ga v rjuho in ga po treh urah napornega reševanja nad skoro petsto-ineterskitni stenami in propadi spravili približno v steno nad studencem na Zgornjih ravneh. Tam ga čez nevarna mesta niso mogli dobiti, zato so ga spustili čez 150 metersko steno na sneg na Zgornjih ravneh. Po padcu na sneg je obležal ves razbit blizu poli na Mlinarsko sedlo. Reševalci so olajšani težko prišli na stezo in nato dalje po stezi na Zgornje ravni. Naložili so ga na nosila in ga odnesli proti Češki koči, kjer so počivali in mu spletli venec iz planinskih rož. Iz Češke koče so s težkim breme- nom odšli na Jezersko, kamor so dospeli ob potili in odložili žrtev planin v mrtvašnico. Njegovo prezgodnjo smrt jo zakrivila v prvi vrsti zgrešitev markacije, nesmotreno iskanje novega sestopa in pa tudi ponesrečenčeva prevelika drznost. Zdaj zvečer žari Grintovec v solnčnem sijaju, pod njim leži tiho iu že malo oniračeno in osenčeno Jezersko, tudi meslo, kjer si Ti padel, žari, žari od solnce iu Tvoje rdeče krvi. Ti pa ležiš v mrtvašnici tih in zbit, nesrečeni ljubitelj naših gora. Prevelika ljitb ozen je ubila Tvoje mlado življenje. Nesrečen jo bil zato trinajsti julij. Sladko spi v jezerski žemljici v okrilju krutih a ljubljenih gora. Osebni podatki Mihajla VCebra. Ljubljana, 15. julija. Ponesrečeni turist Mihajlo Weber je bil rojen 1. 1010 v Novem Sadu. Govoril je hrvatsko, nemško in madjarsko. V Novem Sadu ima mater, ki je težko bolna, in brata, ki mu je pred kratkim pisal o materini bolezni. Pokojni Mihajlo je svojo mater podpiral in ji vsak teden pošiljal del svojega zaslužka. Bil je zaposlen že 6 mesecev pri zlatarju Danielu Zupancu v \Vollovi ulici, stanoval pa je v Hrenovi ulici 10 pri g. Frelihovi, rojeni Bergantovi. Sin gospe Frelihove Emil je zaposlen tudi pri Zupancu in sta bila dobra prijatelja. Mihajlo je imel dopust za ponedeljek. Pred odhodom na planine mu je Emil Frelilt dejal: Pazi. da se ne ubiješ! Gospa Frelihova pa mu je želela srečno pot in srečno vrnitev. Na planine je Weber vzel tudi fotografski aparat, ker je zelo rad fotografiral po planinah. Prejšnjo nedeljo pa je napravil izlet na Golico in Stol. V načrtu je imel, da se povzpne avgusta meseca na Triglav. Jeseni bi moral oditi k vojakom in bi zelo rad poslal pilot. Pogreb bo v četrtek ob pol 10 dopoldne na Jezerskem, kjer ga pokopljejo na pokopališču sv. Ožbolta. Pogreba se udeleži tudi depu-tacija ljubljanskih zlatarskih pomočnikov, ki položi ponesrečenemu tovarišu venec na krsto. Obrežno zidovje Ljubljanice Ljubljana, 15. julija. Že vso pomlad in poletje grade obrežno zidovje nekako od Turjaškega trga do novo zgrajene zatvornice na levem bregu Ljubljanice. Levi obrežni zid je sedaj /e ves zgrajen, manjka pa še na desnem bregu 270 metrov obrežnega zidu. Da ©sf solnca zagorelo zdravo Koso mladeniške svežosti. zdravega izgleda Vam dasta (olje za kožo in masažo) pospeši gradbo, je podjetje nabavilo močan bager, ki je pretekle tedne z orjaško lopato kopal jarke za kanalizacijo v Rožni dolini. Sedaj so bager preuredili, tako da ima ogromno železno ročico, s katere spušča na jeklenih vrveh velikanske klešče, ki zajemajo skoro četrt kubičnega metra. Bager dela z bencinskim motorjem, ki premore 40 konjskih sil. Za upravljanje vsega motorja, zajemanje peska in stresanje zadošča en sani strojnik. Običajni delovni tempo bagerja je tak, da zajame vsaki dve minuti in iztrese, nakar znova zajame. Bager je zgrajen podobno kakor traktorji iu se premika s kolesjem na verižni pogon. Sedaj koplje ogromne jarke, v katere bodo zabetonirali temelje desnega obrežnega zidu in opravlja delo najmanj 20 delavcev, ki bi pa za isto delo rabili najbrž toliko dni, kakor rabi stroj ur. „Naše planinstvo v krizi" Na Grintovcu so se v pondeljek dopoldan soln-čili, fotografirali in zabavali. Ta dan pa je bil Veber nekam otožen in slovensko pesmi so mu bile prevesele, prežive.. Pričel je peti svoje domače, vojvodinske pesmi, pesmi o »tudjini« in majki. Šalil se je, češ, če bi bil danes še petek, ko je itak že 13., tedaj se prav gotovo ponesreči. Z Grintovca so odšli ob kakih 10 dopoldne pf9ti Mlinarskeniu sedlu in Češki koči. Nekako na sredi poti, \jer se odcepi pot na Zdolškovo škrbino, so zgrešili markacijo in Veber je trdil, da vidi pod sabo pot, ki naj bi bila prava. Res je šel nazaj — navzdol — in z njim oslali trije. Gospod Cacak, abiturijent, pa je ostal na mestu ter v pravi smeri iskal pot proti Češki koči. Če bi bili ostali šli v isti smeri kot on, ki je tudi radi previdnosti ostal v bližini poti, na kateri so dosedaj bili, se gotovo ne bi bila pripetila nesreča. On jih je tudi klical, da bi se vrnili, a ga niso več slišali, razdalja je postajala vedno večja. Odzvali pa so se mu z nasprotne strani, to je s stene Kočne, 3 turisti, ki so pozneje povedali, da so videli kotaljenje skal, vendar pa niso mogli ločiti človeka od kamenja. Veber je torej iskal pot in se s tem namenom vsedel na grušču na neko skalo, da bi se razgledal, v istem trenotku pa se je skala ulrgala in zdrknila z nesrečnežem vred v prepad, kakih 40 m globoko, kjer je obležal na neki polici. Eden Ljubljančanov, ki je videl, kje je padel nesrečnež, si je zapomnil kraj in se napotil z ostalimi nazaj v kočo na Kokorsko sedlo po pomoč, ker se ponesrečeni ni nič oglasil kljub klicem in iskanju z daljave. Štirje so ostali na Kokrškem sedlu, go-■spod Cacak pa se je napotil v Kamniško Bistrico po pomoč. Jezersko, 15. julija 1931. Izredno lepo vreme izvabi mnogo turistov v gore. Koče so vse prenapolnjene ob večerih, turisti odhajajo sem in tja, plezajo tu in tam in ni baš čudno, da ob tolikem številu zadene koga nezgoda, bodisi vsled lastne nepazljivosti, bodisi vsled kake elementarne sile. Grintovec je posegel letos prvi v vrsto mladih življenj, mladih ljudi, hrepenečih po lepotah gora. Njegov severni rafcorani in pošastni masiv je ponovno dokazal svojo neprehod-nost, a prekruto! V ponedeljek 13. julija se je v višini 2300 m med Velikim in Malim Grintovcem smrtno ponesrečil 21 letni zlatarski pomočnik Mihajlo Ve.bcr, rodom iz Novega Sada, Kisačka ulica 8, uslužben v Ljubljani. Skupno s štirimi Ljubljančani je ponesrečeni v nedeljo zvečer prišel iz Kamniške liistrice v Coj-zovo kočo, kjer je vsa družba prenočila. Zjutraj so ob pol petih odrinili proli Grintovcu, ki so ga v spominski evidenčni knjigi Cojzove koče označili kot cilj brez navedbe nadaljnjih tur. Na Grintovec so srečno prišli. Odšli so nato dalje proti Dolski škrbini, kjer so na produ izgubili markacijo in so nato poskušali plezati naravnost čez steno na Zgornje ravni nad Češko kočo, kjer je pa sploh nemogoč sestop, česar gotovo niso vedeli. Ob devetih so prišli v usodni 25 m dolgi žleb. Veber in še en tovariš sla plezala po njem navzdol, trije so šli bolj na levo. V žlebu je Vebru na gladki plošči spodrsnilo in ker najbrž ni z rokami dobro držal, je odletel. Padel je po žlebu in čez steno — po mnenju reševalcev — 40 m globoko. Tovariši so skušali priti do njega, toda ni bilo mogoče. Klicali so ga, loda zaman. Ni se jim odzval. Klicali so druge na pomoč, toda baš ni bilo v bližini nobenega turista, zalo so odšli nazaj v Cojzovo kočo, kjer so hoteli obvestili o nesreči oskrbnika Cojzove koče, ki ga pa ni bilo doma. Zato je ponesrečencev tovariš odšel v kočo v Kamniški Bistrici po pomoč. Oskrbnik Bistriške koče Uršič Peter je hitro sklical domačo fante iz Stahovice. V ponedeljek ob osmih so bili v Bistriški koči zbrani naslednji re-sevatelji: Erjavšek Peter, Ajdovec Franc, brata Balantiča, Balantič Anton in Jeras Ivan. Tam so par ur spali, zjutraj ob pol treh so žurno odrinili proli Cojzovi koči, kamor so prispeli v poldrugi uri! Tu je prevzel vodstvo reševalne okspodicije oskrbnik Cojzove kočo Erjavšek Franc. Takoj so krenili proti Mlinarskeniu sedlu, kjer so nekaj časa počivali in Ohoje vsebuje • ciiino svoje vrste - oucerit ki neguje kožo. oboje ublažil je nevarnost solnčarice. iti daje telesu prekrasno lmrvo tudi oh oblačnem nel u. Nivea ereine hladi telo kadar je vročo. Niven ol.ic na varuje pred prehladom vsled prehitrega ohlajenja oh grdem vremenu Tako se lahko tudi ol> hladnih dneh kopljete na -/.raku in v vodi. • Nivea-eieme Din 5'— do Din 22'—. Nivea olje Din 2.V—, Din:tj'—. Proizvaja: Jugosl. P. BEIKRSD0RF & CO.. d. s. o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica št. 24. Velikanski gozdni požar Kočevje, 14. julija. Vsa kočevska gasilna društva so zadnje štiri dni alarmirana. Kočevski gozdovi so v ognju, ta novica gre od ust do ust. Edino narodno bogastvo, ki ga imajo naši Kočevarji, je sedaj na dveh krajih Kočevske močno ogroženo. Najprej je došlo poročilo iz Koprivnika. Orož-niška postaja je obvestila mesto, da gori v Biir-vvaldu Auerspergov gozd. Gasilci iz Koprivnika, Oneka, Hriba, Mačke vasi, Cvišlarjev, Zelin, Starega loga pa tudi iz mesta Kočevja so odhiteli na kraj nesreče. Tu se jim je nudil strašen pogled. Visoke, močne smreke in jelke, krepki in stari hrasti, debele bukve, grmovje, vse lo je bilo kot ena sama živa baklja. Požar se je širil z bliskovito naglico in zavzema vsako uro večji obseg. Jasno je bilo, da se bo ogenj zanesel iz dosedanjih kompleksov kneza Auersperga tudi na gozdne parcele kočevskih kmetov. Gasilci so se takoj vrgli na težavno in trudapolno delo. Začeli so sekati in pre-oravati zemljo na takih krajih, koder bi lahko prešel požar še na večje komplekse. Najhujše je, ker ni nikjer vode. Vsepovsod vlada strašno pomanjkanje vode, tako da je delo za obrambo požara v nadaljnjih gozdnih kompleksih skoraj onemogočeno. Oblast je izdala ukaz, da mora prebivalstvo tangiranih vasi na pomoč gasilcem. Na ta način bo mogoče obvarovati vsaj delno dosedaj še nenačete gozdove. Kakor smo dosedaj dognali iz merodajuih strani je pogorelo že 12 hektarov gozda. Ko to poročamo, so se odpravili na kraj požara zastopniki oblasti in Auerspergovega veleposestva, da ugotove položaj ogroženih krajev In ceno škodi, ki pa ne bo malenkostna. Kmečko prebivalstvo je obupano. Vse hiti in se trudi, da bi rešilo iz območja požara, kar se rešiti še da. Vendar je to delo pravo sisifovo delo. O gozdnem požaru prihajajo nadaljnja poročila tudi iz Grčaric in Gotenice. Tudi tamkaj se je vnela šuma na več krajih, last povečini majhnih in srednjih kmetov. Alarmirani gasilci so se z vsemi pripravami spravili na delo, vendar je tudi tu ve- lika ležkoča. ker vsled grozne suše ni niti enega studenca več. Vse je suho in ima ogenj kaj lahko pot, da uniči prelepe gozdove, ki so tu mogoče naj-iepši v celi dravski banovini. Tudi tukaj je prebivalstvo obupano in pričakuje od oblasti po nesreči primerne pomoči. Nočni požar na Savi Kmalu po drugi uri v jtilro, na sredo 15. t. m. je opa*il kretničar železniške kretnice nasproti savskega broda, da gori v kovačnici, nad posestvom bivšega župana občine Konj, Marka Dvoršaka. v hribu, kjer se pričenja vspon proti vasi Tirna. Takoj je telefoniral postaji Sava, ki je telefonično prosila litijsko postajo, da obvesti litijske gasilce, da pridejo gasit na Savo. Ob pol treh zjutraj je obvestil železniški uslužbenec Praprotnik načelnika litijske božarne brambe g. Mile Koprivnikarja, ki je takoj alarmiral gasilce, ki so se s požarnim avtom odpeljali na Savo, kamor so prispeli kmalu po 3. uri. — Na mestu požara so bili že zbrani precej številno Savčani, ki so pomagali reševati, kar se je pač dalo. — Na nesrečo pa je vodo, ki teče mimo hiše v jarku, prejšnji večer neki posestnik v hribu speljal na svoje travnike, ker je suša tako velika, tako da v jarku ni bilo skoro kaplje vode. Bližnji sosedje so zato nosili vodo v škafih iz bližnjega tolmuna. Žal zaradi pomanjkanja vode niso požara mogli lokalizirati le na kovačnico poleg hiše, tako da se je ogenj kmalu razširil tudi na hišo. Litijski gasilci so takoj stopili v akcijo, tnotorko so postavili na savski brod in že je brizgalna sipala curke savske vode na gorečo hišo, tako da se jim je posrečilo požar lokalizirati. Od hiše je pogorelo le strešno ogrodje. Požar pa je obenem tudi objel kompleks gozda proti Tirni, katerega so potem domačini pod vodstvom litijskih gasilcev do jutra omejili. — Do tal je pogorela kovačnica z vsem orodjem, najemniku Verbiču čevlji in obleka, hišno ogrodje ter precej mlado zaraščenega borovega gozda, tako da se škoda ceni na kakih 40.000 Din. Otvoritev hakarske železniške proge. — Prihod prvega vlnka. Pod tem naslovom je izšel v 152. štev. Slovenca članek, ki se jteča s krizo v SPD, ki se je poostrila z odstopom predsednika dr. Fr. Tominška. V drugem delu svojega članka je dopisnik zadel v črno, iti vsak pravi planinec, ki alpinizma ne goji le kol šport, mu bo hvaležen za odkrite besede, ki z njimi odkriva nerodnosti v planinstvu. Pozabil je pa na troje vrst planincev, ki jih hočem zato jaz omeniti. Prva je Planinska Mica Kovačeva« (lioino alpinus dolosus), ki se v kočah na zvit način odteguje plačilu in tako lopo za božji Ion prenočuje, je in pije. Druga je Planinski vriskač« (hotno alpinus ululnns), ki naznanja svoj prihod v kočo z glasnim tikanjem tudi v poznih in zgodnjih urah, da zbudi ljudi, ki spe spanje — utrujenega. Tretja vrsta jo pa Planinski vlomilec : (bomo alpinus rapax), ki vlamlja v planinska zavetišča in stanove, kuri tam s škodljicami in streš-nicami ter pušča sledove svojega kulturnega delovanja v gorah na razne za dotične posestnike malo koristne, zanje pa še manj častne načine... Prvi del članka mi pa ne ugaja in ga moram zato nekoliko zavrniti. Člankar očita SPD, da je po vojski malo delalo. Ta sodba je krivična. Kajti SPD je postavilo nekaj novih planinskih zgradb, nekaj jih je pa popravilo iu razširilo. Naredilo je tudi nad pol milijona dinarjev dolga. Ta dolg — če se ne šteje v zaslugo — je pa nastal zato, ker jc v članku ožigosana diktatura v enem slučaju nekoliko popustila in zavila malce v demokrati-zem , ki ga člankar pogreša v planinski organizaciji. SPD jo v povojnih letih žrtvovalo marsikaj tudi za kulturne namene, ki jih nekateri planinski inal-kontenli ob vsaki priliki tako radi poudarjajo. Nakupilo je n. pr. nekaj 100 Badjurinili Sto izletov«, ki jih bo odbor moral pač zastonj razdeliti, če se jih bo hotel znebili. Založil je tudi dr. Thumino Imenoslovje . ki čaka lepo v skladovnice zloženo, kdaj se bo začelo na >vago prodajati. Kar se pa tiče očitka, da SPD zanemarja --morji I n i in etični povzdig planinstva«', prosim član-karja, naj da v tem oziru odboru kaka navodila, ki bodo gotovo vpoštevana. Zdi se mi pa, da ho v naših časih težko planince dvigniti etično in moralno, ko se najdaljši skok višje ceni, kakor še tako važna in človeštvu koristna pridobitev na polju znanosti in vede. Sploh se člankarju pozna, da ni iskal informacij na pravem mestu, sicer bi ne trdil, da ima vsaka koča svojega oskrbniku iz vrst članov SPD . Oskrbniki obeh spolov so vzeti iz vrst domačinov, katerih nihče ne vpraša po članski izkaznici. Ker stoji diktatura odločno na tem stališču, se je neki res marljiv planinec odtegnil sodelovanju. Ni hotel pač trpeti diktata v društvu«, kakor predbaciva člankar SPD. — Kar se pa liče cen v kočah, ja vsaka tožba o odiranju pretirana, če ne popolnoma krivična. Marsikdo mi je že izjavil, da je v zavetiščih SPD ceneje živel, kakor po gostilnah v dolini. Člankar ludi nima prav, tla delu med vrstami SPD odgovorno za nered, ki se res luintani dogaja po kočah. Odbor vendar no more najemati ljudi, ki bi razgrajače postavljali pod kap. Tudi oskrbnik moškega spola ni takim surovinam kos. Trezni gostje, ki so navadno vedno v premoči, bi v takem slučaju sami lahko naredili red. Verjamem pa, d« se dostojen človek ne mara •/. bikom bosti«. Jo pač dandanes ob pomanjkanju in muloovaževanju srčne vzgoje med ljudmi, ki pohajajo po gorah, mnogo nevzgojenih ... Kriza v planinstvu so bo reševala, vsaj v nekoliko, pri izrednem občnem zboru, ki se bo vršil lil. t. m. Prosim člankarja, ki som mu v tem dopisu nekatere zadevo pojasnil, naj so ga gotovo udeleži. Sploh pn, |io mojem mnenju, ne sme pri tem zborovanju nikogar manjkati, ki mu jo naše planinstvo pri srcu. Šlo so ne bo samo za novega predsednika, marveč tudi za preosnovo SPD. Izvestni ljudje bi radi pravila lako korenito spremenili, da bo premoženje SPD prišlo prav lahko v roke listih, ki niso zanj niti ntazinca ganili. Nekako lako sent zvedel izza kulis. Zalo planinci, pred- in povojni, na plan, oziroma v Mostni doni, kjer se bo vršil občni zbor. Pridite pa oboroženi « — planinskimi legitimacijami, sicer se boju ludi kot molčeči po-slušavci no bodete smeli udeležiti. ,No pozabite tudi hišnega kliuča doma .. Dr. Servaeius. Velik gozdni požar na Savi Ravnokar smo poročali o nočnem požaru, pri katerem je pogorela kovaču Vrankarju do tal kovačija in ogrodje poleg stoječe zidane liišc, ko smo zopet sprejeli novo poročilo o velikem gozdnem •ložaru na Savi. — Litijski gasilci, ki so ponoči na Savi reševali iu gasili, so pogorišče zapustili pred t zjutraj, majhno požarno stražo pa so tvorili do opoldne domačini. Ker v gozdu ni bilo čuti več tlenja in se je zdelo, da je tudi gozdni požar prenehal, so stražo opustili. Ko pa je popoldne okoli druge ure pričel pihati močan veter, je naenkrat lad pogorelo hišo Vraukarja izbruhnil nov gozdni nožar, ki je podpihan po izredno močnem vetru z žlementarno silo švignil kvišku in takoj objel velik kompleks mladega borovega nasada, ki je vsled izredne suše gorel kot suha slama. Takoj so prišli •koro polnoštevilno vsi Savčani, da omeje gozdni oožar, litijsko gasilno društvo je bilo telefonično obveščeno in je takoj s svojim požarnim avtom in bencin-motorko pod poveljstvom načelnika Kopriv-nikarja in župnega tajnika Peterce odpravilo na lice požarne katastrofe. Del gasilcev je šel v gozd, del pa do struge Save, kjer so napeljali do poslopij gostilničarja Marka Dernovška cevi, da za vsak "lučaj obvarujejo gospodarska poslopja pred ognjenim elementom. — Na lice mesta je prispel tudi litijski župan Lebinger, ki je odredil, da mora vsa--stavil nekoliko višje proti Turjaškemu trgu. S tem bi odpadla nesrečna zagata, ki nastane vedno ob postajališču cestne železnice, na Starem Irgu. Treba bi bilo seveda podreti na Starem trgu eno hišo, s čemer bi Slari trg pridobil izredno veliko prostora, ki bi bilo primerno zo tramvajsko izogibal išče. S leni bi odpadla zagata, most |ia bi prav lako služil svojemu namenu, možen pa bi bil po njem celo nekoliko večji vozovni promet. Vprašanje je seveda, koliko novih stroškov bi nakopala taka premestitev, zlasti še zato, ker je obrežno zidovje na obeh straneh sedanjega čevljarskega mošta že dcfiniitivno zgrajeno, dočini ob sedanjem čevljarskem nioslu obrežni zid še čaka svoje končne dogotovitve prav radi tega, ker bo treba zgradili za novi most še temelje. Podiranje hiše bi prav lako zahtevalo precejšnje stroške, vendar io prav, da kljub temu inerodajni faktorji premislijo lo rešitev, ker bi most na novem mestu mnogo pridobil na svoji aktualnosti, Stari trg pa bi bil enkrat za vselej rešen jn»časiiega in vedno se za-slavljajočega vozov nega prometa. — Trgovec s Starega Irga. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, zlasti pevce, igralcc, tamburaše in druge izvršujoče člane, da se zglase v petek, 17. t. m., ob S zvečer v društveni sobi Rokodelskega doma radi nujnih obvestil glede društvenih zadev, zlasti glede skupnega izleta. 0 Red na tramvajski progi. V Ljubljani jc možno, da se pripetijo tudi taki-le slučaji: Vstopiš na tramvaj na dolenjski progi in se ti mudi na vlak na glavni kolodvor. Plačaš vozni listek, ko pa se pripelješ do magistratnega poslopja, ti drugi tramvaj — uide pred nosom. Moraš torej peš po Miklošičevi cesti hitro na kolodvor, da ti vlak ne uide. Na drugi tramvaj čakati bi bilo nesmiselno. Ljudje se pritožujejo, da so tudi zveze pred pošto in pred kavarno Evropo dostikrat pomanjkljive. Kratko: ua tramvajskih progah mora biti vedno red in zveze ne smejo nikoli, prav nikoli odpovedati! 0 Kopalci pozor! Olepševalno društvo v Škofji Loki je izposlovalo pri podjetniku avtobusnega prometa Škofja Loka—kolodvor da bo od sobote, 18. julija dalje redno vzdrževal zvezo s kopalnim vlakom iz Ljubljane po znatno znižani ceni, in sicer po 2 Din vsakokratno vožnjo. Kopališče ob Poljanščici je po izjavi priznanih pozna-vateljev pnirodnih lepot naravnost idealno in nudi kopalcem vse udobnosti. Prepričajte se! © Stalno omizje gostilne Oblak na Tržaški cesti je ob priliki smrti g. Antona Bajca izročilo mestnemu magistratu mesto venca na krsto blago-pokojnika Din 500, da z njimi obdaruje 5 revnih družin. 0 S češnje sta padla. V ljubljanski bolnišnici ležita dva ponesrečenca, ki sta se ponesrečila, ko sta se hotela posladkati z dobrimi češnjami. Prvi ponesrečenec je 25-letni poljski delavec France Klančar, ki je predsinočnjem v Št. Vidu pri Stični padel s sosedove češnje. Dobil je hude notranje poškodbe. — V Višnji gori pa je predvčerajšnjim padla s češnje Ivanka Štepic, natakarica v Mikli-čevi restavraciji. Poškodovala si je koleno in je včeraj morala v bolnišnico. 0 Kopališče hotel Slon jc od 10. do 31 t. m. vsled snaženja zaprto. Pragozd na dmt 5CC Ljubljana, 14. VIL Tiuda suša, ki se pozna precej občutno povsod, je prizanesla strugi Ljubljanice, ki jo namakajo, pa naj odpove nebo in Ljubljanica, z najboljšo vodo ljubljanski kanali. Zato je razumljivo, da se je struga v vsej širini bogato zarastla z uprav tropskim rastlinstvom. Meter visoka trava in plevel je na dnu Ljubljanice nekaj navadnega. Preden bo trimostovje zgrajeno, bo zrastel na dnu že pravi pragozd. Upamo, da bo občinska uprava poskrbela, da se tudi to novo pridobljeno ozemlje primemo izkoristi. Bratislavski slovanski kongres Predzgodovina. Oči katoliškega slovanskega izobraženstva so bile obrnjene v teh dneh v slovaško prestolico Bratislavo, kjer se je od 5. do 11. julija vršil kongres katoliških slovanskih akademikov in starešin. Sliki med zastopniki slovanskih narodov, ki sicer ne žive v preveč dobrih odnošajih, so mnogo ver kakor korektni. Človeku, ki prisostvuje kongresu. se zdi skoraj nemogoče, da se je prvi tak kongres vršil šele pred dvemi leli, zakaj med ■telegati posameznlih narodov \fiada tako j>rija-eljstvo, kakor bi bili vsi pri kaki ožji rodbinski davnosti. Debeli zidovi medsebojnega nepoznavanja razmer pri ostalih slovanskih narodih in stoletni predsodki se rušijo ob vulkairični moči ciril-netodijske ideje. Prvi lflongres slovanskih katoliških akademikov v Krakov u pred dve mi loti jo bi J poBkiis, ali je sploh mogoče zbrali katoliške Slovane in najti med njimi skupne točke. Ko je na kongresu •»pontano zavladala nirilrnetodijska misel, je bila »lana možnost za nadaljnje delo. Lanski kongres v f;jubljaoi je «tal pred tožijo nalogo, da izdela ririimelodijsko ideologijo in ustvari nadaljnjim ikongresom trdno organi za lorno podlago. Slo^en-fcko katoliško starešinstvo in dijaštvo s jirelatom «Ir. Grivceni na čelu sta svoj [Kisel sijajno izvršila. Po številu niore, ki bi onemogočili nadaljnje kongrese. Otvoritev kongresa. Kako je pod vplivom Slovencev zmngala ciril metod ijska miselnost je dokazala že otvoritev kongresa. Začel se je namreč v nedeljo 5. julija s slovesno sv. mašo jio vzhodnem obredu, ki jo je služil škof msgr. Gojdič iz Prešova. Pri služba božji j« krasno prepevalo 30 prešovskih bogo-slovcev vzhodnega obreda. Poljski kaloličani včasih kaj radi vsiljujejo pri svojem svojevrstnem delu za cerkveno zjedinjenje tudi vzhodnim Slovanom latinski jezik in obred, a mlada katoliška poljska inteligenca se je ravno pod vplivom lanskega kongresa že sprijaznila z vzhodnim obredom, kar je za odnose med Poljaki in Ukrajinci ler Belorusi izredne važnosti za bodočnost. Otvoritvena seja se je vršila v največji dvoran« bratislavske univerze. Zlasti je vzbujala pozornost velika udeležba Slovencev. Tudi centrala čeških katoliških dijaških organizacij, ki se lansko loto ni hotela udelež/iti ljubljanskega kongresa, je po?! n In leitofi lepo zastopstvo. Kongres je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. F i I k o m. Prečita! je jmzdravne telegrame, poljskega kardinala priinasa d r. III on-d a, zagrebškega nadškofa d r. B a u c; r j a in ljubljanskega škofa dr. Rožni a na. V imenu češkoslovaškega episkopata je prvi pozdravil kongres Irnavski škof dr. Jamtauech, nato pa jirolcktor kongresa predsednik slovaške pokrajin- ske uprave dr. Orszagh. Za univerzo Komen-skega v Bratislavi je želel kongresu uspeh in gostom dobrodošlico sam rektor prof. dr. Orel, v imenu bratislavske občine pa mestni svetnik inž. Štefko. V imenu Poljakov je spregovodil Kru-szy Tiski, za Čehe prof. F i al a, za Hrvate pisatelj prof. Ujevič, za Slovence dosedanji sekretar profesor Tone Krošelj in E t bi 11 Boje. Jasno jc, da kongres najbolj vpliva na tisi i narod, ki jc pripravljal kongres na svojem ozemlju. Kakor bi se katoliški Slovani sramovali, da so v zadnjem času premalo delovali za slovansko vzajemnost in uirilmetodijeko idejo verskega in kulturnega zbližan jza Slovanov, so tembolj opozarjali na svojo preteklost. Tudi popoldanski izlel na Devin jo hotel pokazati gostom, da so Slovaki na tem polju v svoji prvotni zgodovini že mnogo delovali, in da bodo mogli na teh temeljih tudi v bodočnosti. Na tleh starodavnega Devina z znamenitimi arheološkimi izkopinami se je vršila po ogledovanju znamenitosti narodopisna slovaška slavnost. Gosti so mogli spoznati slovaške narodne noše in običaje. Tn izlet pa jo primogol tudi k medsebojnemu spoznavanju slovanskih delegatov iti po-globljenju osebnih prijateljskih stikov. Veliko pozornost je vzbujal slovenski kvartet pod vodstvom dipl. fil. Lazarja, ki je venomer prepeval slovenske pesmi. Po prihodu v Bratislavo so sprejeli delegati prelnin dr. Orivca duhovnega vodjo Zveze slovanskih katoliških intelektualcev in dušo kongresa. Pravo delo kongresa pa se je začelo šele v ponedeljek. (Dalje.) 0 Potepuhom in postopačem je pričela sedaj v Ljubljani prav trda presti, ker jih policija stalno |ireganja. Skoro dnevno uprizori policija racije proti njim in sicer podnevi, ko so bolj uspešne kakor pa ponoči. Včeraj čez dan je policija jiolovila okoli 20 potepuhov. Kdor se ni mogel izkazati, da kaj dela, ga je policija ali oddala sodišču ali pa ga je izgnala iz Ljubljane. Nekateri so navedli čudne poklice. Tako je eden povedal, da zbira kosti in staro železo, drugi je zopet jiovedal, da preži stalno na to, kje je kakšen premog za razkladati in podobno. Kdor je dokazal, da se živi od lastnega dela, je bil izpuščen. 0 Surovine. Ovaden je bil neki delavec iz barake na Ižanski cesti, ker je udaril svojo sosedo s polenom po rami, njeno 7 lelno hčerko pa s čevljem v hrbet ter obe poškodoval. — Neki šofer je ponoči v kavarni Leon kar na lepem pričel zmerjati mirno družbo in enega gosta udaril brez povoda jio nosu ter ga ranil. Poleg tega je bil la nasilnež kakor pravijo baje celo trezen. — Dva fanfalina pa sta se v Mostah zgodaj zjutraj vsedla na cesto s pol litra pred sabo ter na vse mile viže ozmerjala vsakogar, kdor je prišel mimo. Nekoliko ju je ozdravil pen-drek, k pameti pa bo vse štiri ovadene surovine i spravila policijska kazen, ki ne bo malenkostna. 0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, ' Resljeva c. t; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in j dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. 1 Št. Vid nad Ljubljano Gasilsko slavje. Naše gasilno društvo si jc iabavilo novo motorno brizgalno, katere slovesna blagoslovitev se je vršila v nedeljo 12. t. m. Ku-movale so novi motorni brizgalni gospe Jagro-va, Kuharjeva in Kregarjeva. Na predvečer jim jc moški zbor cerkvenih pevcev pod vodstvom orga-nista g. Briclja priredil podoknico. V nedeljo zjutraj se je Št, Vid odel v svečano obleko. Bilo je vse v zastavah. Mnogoštevilna množica je prisostvovala slavju gasilcev iz vse savske gasilske župe, ki so se zbrali pred gasilnim domom. Razvil sc je sprevod, ki je šel mimo zavoda sv. Stanislava skozi vas Poljane in nato skozi Št. Vid v cerkev. Otvo-rili so ga konjeniki v narodnih nošah, za njimi v avtomobilu gasilski dostojanstveiiki, nato pa kumice in družice. Sledila jc godba železničarske-ga glasbenega društva »Sloge« in 86 ga.lilcev v paradnih krojih. Sv. mašo ob pol 10 je daroval šent-I viški dekan g. Valentin Zabrct, ki jc tudi pridigo-' val. V svojem krasnem govoru je poudaril, da je dandanes povsod potreba božjega blagoslova. Brez j božje pomoči se ne more nobeno delo izvršiti res-1 nično dobro in z zaupanjem. Zato je prav, da so ga J šentviški gasilci naprosili, naj jim blagoslovi novo motorno brizgalno. Med sv. mašo je svirala želez-! ničarska godba. Na koncu jc zaigrala državno him-t no. Po maši se je izvršila blagoslovitev. Na okra-| šenem prostoru pred cerkvijo je stala brizgalna s častno stražo štirih gasilcev. G. dekan Zabrct je i navzočemu mnogoštevilnemu ljudstvu najprej raz-i ložil pomen in vsebino molitve, nato je brizgalno ■ blagoslovil. Odpeval mu je moški cerkveni pevski zbor. Nato se je vršilo gasilsko zborovanje. Otvoril ga je načelnik domačega gasilnega društva g. Polenšek in izročil nato predsedstvo g. županu Valentinu Babniku, ki je kratko pozdravil navzoče. Nato je govoril starosta JGZ g. Turk; častital ie domačemu društvu k tako lepemu uspehu, ki je plod dolgotrajnega dela in ga vzpodbujal k še večji delavnosti, da bodo res lahko vedno človeštvu na pomoč. Prekrasen govor je imel nato podnačejl-rtik SGŽ g. nadučitelj Kržišnik iz Pr«ske. Nato je pozdravil gasilstvo načelnik SGŽ g, A,rhar, ki je poudaril, da se število motornih brizgalen vedno veča, kar kaže veliko aktivnost društev. Po zborovanju se je razvil sprevod skozi Št, Vid do Vižmar in zopet nazaj. Nato je gasilska čela defilirala zelo strumno mimo gasilnega doma pred gasilskimi dostojanstveniki, motorno brizgalno, kumicami 111 družicami. S tem je bil dopoldanski program zaključen. Opoldne se je vršil slavnostni obed za povabljene v gostilni pri Jagru. Popoldne je bila gasilska vaja z novo brizgalno, ki se jc zelo dobro izkazala. Ob zvokih železničarske godbe in petju šentviškega cerkvenega zbora pod vodstvom orga-r.ista g. Briclja se je nato vršila velika vrtna veselica na krasnem vrtu g. Cirmana. Hvalevredno jc, I da se je vršila veselica brez plesa, kar kaže idealno stremljenje šentviških gasilcev. V splošnem lahko rečemo, da je slovesnost uspela nad vse pričakovanje. Kranj Koncert, Dane3 zvečer ob pol 9 bo v veliki dvorani Narodnega doma pevski koncert akademskega pevskega društva *Obilič« iz Belgrada. Gosl-je pridejo v Kranj z opoldanskim vlakom. Kranjskim nabornikom. Pričctek nabora za občino Kranj, ki sc vrši v sredo 22. t. m., ne bo ob 6.30, kakor je bilo prvotno javljeno, ampak ob 7.45. Vodnjak ob cerkvi funkcijonira. Lansko spomlad je mestna občina obnovila slari vodnjak poleg cerkve ter napravo povsem modernizirala. Ker je letos zlasti poslednji čas začelo občutno primanjkovati vode posebno na severnem delu mestne periferije pa ludi v sredini mesta, je vodnjak odprt za natakanje vode. Iz tega vodnjaka črpa vodo že vso spomlad škropilni voz, ki pa ne predstavlja nobene dekoracije za mesto, ki stremi poslati letovišče. Pa tudi kljub temu se prebivalci ob raznih cestah pritožujejo, da trpijo nadlogo obilice prahu. RADI ODPOTOVANJA NE SPREJEMAM STRANK OD 17. JULIJA DO 1. AVGUSTA ZOBNI ATELJE FRANC HOLCHAKER — KRANJ. Litija Hvalevredna akcija litijskih gasilcev. Radi trajajoče suše in vedno večjega avtomobilskega prometa je litijski trg trajno v oblakih neznosnega prahu. Zato se jc sporazumno z litijsko občino in načelstvom požarne brambe pokrenila akcija, da sc bodo od časa do časa litijske ceste in pota poškropila potom naših vrlih gasilcev. Prvič so to res humanitarno delo izvršili naši gasilci pod poveljstvom načelnika Koprivnikarja v torek zvečer, ko so postavili motorko do struge Save ob 8 ter brizgali in škropili skoro do 11, taiko da danes opoldne, ko to pišemo, na litijskih cestah ni še nič prahu. Stroške za bencin bo deloma baje krila občina, deloma pa bodo lo hvalevredno akcijo podprli s prostovoljnimi prispevki naši za vse dobro zavzeti tr-žam, da se lako rešijo te prašne nadloge. Kopanje v Savi je doseglo v zadnjem času rekord, ker sc je skoro vsa Litija v teh neznosno vročih dneh preselila v Savo, kjer se človek vsaj malo osveži in okopljc. Savski breg v Litiji jc kot nalašč pripraven za kopanje in kol čujemo, jc zgradba kopališča stvar bližnje bodočnosti. Litija, ki jc po ministrski odredbi uvrščena v letoviške kraje, bi pač v prvi vrsti morala imeti svoje kopališče, ki bi Litijo kot letoviški kraj gotovo precej povzdignilo. Zalo prav iskreno pozdravljamo akcijo za zgradbo res modernega kopališča ob Savi, ki bi privabilo mnogo tujcev. Dnevna kronika Koledar Celrfek, 10. julij?: Devica .Marija Kartnelska. Osebne vesti Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 3. eskadrona 2. konjeniškega polka kraljeve garde konjeniški kap. II. razr. Zvonimir Vucel; za vodnika 3. bataljona 1. ponlo-nirskega polka inženjerski podporočnik Hugon Folmajer; na službo v pobočniški odsek gencral-štabnega oddelka zrakoplovnega poveljstva zra-koplovni kapetan I. razr. Stanko Diklič; za vršilca dolžnosti blagajnika poveljstva kičevskega vojnega okrožja nižji voj. uradnik III. razr. ekonomske stroke Radislav Šmup in za vr?ilca dolžnosti knjigovodje* 111. armijske oblasti nižji voj uradnik I. razr. ekonomske stroke Ivan Kovač. V naši mornarici so odreieni po službeni potrebi za vršilca dolžnosti upravnika stroja Nj. Vel. broda 'Dragor« strojni poročnik Ivan Hrabov-6ki; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. broda »Vila« poročnik fregate Franjo Fleg; na službo na kr, podmornico Hrabri poročnik korvelc Alojz Škufec; na službo na kr. podmornico »Ncbojša« poročnik fregate Ivo Hekman in poročnik korvete Milan Zupančič; na službo na kr. podmornico Smili« poročnik korvete Friderik Bambič; na službo na kr. brod Oao< sanitetni poročnik dr. Josip Lipa in za vršilca dolžnosti upravnika stroja kr. monitorja »Drava« strojni kapetan 2. razr. .losip Gumzei. Izpit so napravili za čin aktivnega pcV majorja kapetan I. razr. Andro Grum; za čin akt, topniškega majorja kap. L razr. Hugo Štainer in Kazimir Poje za čin skt. zrakoolovnega majorja kap. I. razr. Joža Župančič. Ruska hapeiica pod Vršičem V nedeljo, 10. I. ni. priredi finska Malica tradi-rionelno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.21. prihod v 'Kranjsko Ooro ob S.44. Ob 11.SO se bo v kapelici vršil paraslos za duše ruskih vojakov, katerih grobovi so raztreseni |>o tem lepem kraju Slovenije. Ruska Matica vabi k udeležbi na tem romanju vse v Sloveniji bivajoče Ruse in svoje jugoslovanske prijatelje. Ob tej priliki izraža odbor Ruske Matice svojo globoko zahvalnost vsem dobrotnikom, ki so omogočili nakup sveta, kjer se nahaja ruska kapelica. Posebno pa se zahvaljuje gosp. notarju v Kranjski (iori dr. Ivanu (irašiču, ki je z veliko požrtvovalnostjo in pravo slovansko ljubeznijo vodil to akcijo. Nesreča pri mlačvi Murska Sobota, 1 1. julija. Letos spremlja nilačvo z mlatilnienuii več ne-jreč. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali že več ranjencev, ki so postali žrtev mlatenja. Žalostna sla zlasti dva slučaja. Iz Gančan pri Beltincih so pripeljali 23 letnega fanta Žalign Ivana. Imenovani i p dajal snopje v mlatilnico. Hipoma je zakričal iu je potegnil iz mlatilnico samo polovico roke. Drugo polovico so inu aobčniki odtrgali. V bolnišnici so mu morali rofirPodrezali. V Gointlicah pri Turnišču je postal žrtev 21-letni Hebjanr.štefan iz Dobrovnika, sin lastnika inla-tiluice. Fant je videl, da je bilo onemu, ki jo dajal v mlatilnico. jako vroče, radi tega je šel na mla-lilnico, da bi nekaj čas sam opravljal la posel. Čakala ga je nesreča. Komaj je dal v mlatilnico prvi snop, jc med zobčevjem zahreščalo, jermen je padel s kolesa, z mlatilnice pa se je zaslišal obupen krik. Pri odprtini, ki je požirala snopje, je stal fant in je dvigal kvišku polovico leve roke. Druga polovica je ostala v inlatilniri. Kant se je ta hip onesvetil, navzoče pa je prevzela groza. Šele tez čas so se spomnili, da morajo ranjencu pomagati. Spravili so ga z mlatilnice, mu izprati iu zavezali roko. Kana bo v bolnišnici sicer ozdravela, toda revež bo oslal brez roke. Ostale vesti — Družba sv. Vir.cencija Pavelskega bo Imela letošnje glavno zborovanje na praznik svojega velikega zaščitnika, L. Vincencija Pavelskega, prihodnjo nedeljo, t. j. I"). I. m. po 6ledečem sporedu; I. Dopoldne: 1 Ob Y\T. zjutraj sv. maša z govorom in skupnim sv. obhajilom v kapeli Mari-janišča. a) Ob !<>9 seja centralnega sveta: a) nagovor podpredsednika družbe; b) čitanje zapisnika seje centralnega sveta z dne 20. 7. 1930; c) poročilo o delovanju družbe in centralnega sveta v 1. 1930.; d) poročila o delovanju posameznih konferenc, ki jih podajo predsedniki oz. podpredsedniki konferenc; e) predlogi konfcrenc; i) volitev predsednika; g) slučajnosti. Po zaključku seje bo kolekta, na to skupno kosilo za člane cenlr. sveta in njihove namestnike ter delegate izven ljubljanskih konferenc, ki pridejo na zborovanje. (Dneva svete samote ne bo). II. Popoldne: 1. Ob 2 litanije v kapeli Marijanišča. 2. Po liianijah v Marijanišču občno karitativno zborovanje. Govoril bo stolni župnik kanonik dr. Klinar T. o: »Sodobna karitas«. K občnemu zborovanju se vabijo nujno vsi člani vseh konferenc; k občnemu karitativnemu zborovanju popoldne ob 'A3 v Marijanišču pa tudi vsi številni dobrotniki in deležniki družbe, kakor vsi prijatelji krščanske dobro-lelnosti. Ob zgledu moža, ki je svoj čas nosil toliko gorja na sebi in ga tako veliko potezno tešil, užgimo spet ogenj nesebične ljubezni do bližnjega! — Popravni izpil na srednjih šolah. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. n. br. 22660 z dne 0. VII. 1931 kakor lani dovolilo, da morejo delati oni učenci, ki imajo popravni izpit čez nižji teč. izpil, V., VI., VIL ali VIII. razred, ta izpit že na koncu julija ali v začetku avgusta, in sicer pod pobojem, da nujnost i/pita lehtuo podpro pri pristojnih ravnateljstvih. O dopustitvi odločajo ravnateljstva. — Pevska zveza. Nekateri zbori so note za koncert žc dobili, drugi jih dobe gotovo vsi še ta leden, ker tiskarna ni mogla obenem vseh not pripraviti. Redno glasbeno prilogo Pevca borno razposlali prihodnjič s Pevcem vsem onim, ki je sedaj niso dobili. — Zaradi notranje prenovitve in prečiščenja kirurgičnega oddelka obče državne bolnišnicc v Ljubljani se do preklica sprejem na ta oddelek orne-iuje na najnujnejše slučaje. —• Ravnateljstvo obče .Iržavnc bolnišnice v Ljubljani. — V desetih dneh osem požarov. Na področju mesta Karlovca jc bilo v teku zadnjih desetih dni nič manj kakor osem požarov. Sumijo, da so podari delo zlobne roke, ker jc pri večini požarov izrok nepojasnjen. — Katastrofalen požar v Sarajevu. V torek Dopoldne ob petih je izbruhnil v Sarajevu v ulici Alekse Šantiča ogenj, ki sc jc radi silne vročine zelo hitro razširil na celo vrsto poslopij. V krat- Maribor kem času je zajel nlainen 7 hiš, od katerih jih jc 3 pogorelo do tal. Na lice mesta so takoj prihiteli gasilci, katerim sc jc po napornem delu |iosrečilo, da so požar lokalizirali. Skoda jc ogromna in je se ni mogoče natančno oceniti. Cujejo se govorice, da je ve neki hiši zgorelo dete, vendar se ne ve še nič natančnejšega. Okrog ognja sc jc zbrala velikanska množica ljudi, lako da jc mora nastopiti policija, da jc napravila gasilcem prostor. — i Ilustracija -. štev. 7. izide tc dni z raznovrstno vsebino in izborom lepih slik. Velik del številke je posvečen delu naših letalcev s članki in slikami. Opozorite svoje znance na Ilustracijo in zahtevajte številko na ogled, čc lisia še ne poznate. Posamezne številke po 10 Din v vseh knjigarnah in trafikah. Uprava revije Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva 6-1. — Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7 zraven trgovine Wogerer. od S do 12 in od 2 do .pol 7. Šolski programi brezplačno! — Železniški staiovpokojenci, invalidi m vdove. V tem letu sla izšla dva nova zakona, uradniški in zakon za prometno osobje, kar priča, da kraljevska vlada po svoji moči skrbi za nastavljeno uradništvo. Ostali so le še slarovpoko-jenci, katerih žalostne in solzne oči so uprte v kraljevsko vlado in pričakujejo, da tudi zan:e pride dan, da izide že tolikokrat obljubljeni zakon, da se njihov bedni položaj izboljša. V kakšnem bednem položaju so starovpokojcnc: državne in južne železnice, menda ni treba več omenjati, ker se je to storilo te neštetokrat tudi na tem mestu bilo je odposlanih in osebno predloženih mnogo prošenj in to na vseh merodainih mestih. Kraljevski vladi je predobro znan obupni položaj slaro-vpokojencev, ve pa tudi, v kakšnem bednem položaju so železniški invalidi, da še do sedaj niso urejene in prevedene njihove kronske nezgodne rente, ker prejemajo za prejšnjih 100 zlatih kron 25 Din mesečno. Kraljevski \ladi jc tudi znano, da sc je železniškim vpokojencem odvzela pri-služena pravica, neomejena režijska vožnja; tudi tozadevno so vsa društva železniških vpokojencev poslala na pristojna mesta potrebne prošnje v trdnem prepričanju, da ne zaman. Beda nas jc zepet prisilila, da se tem potom obračamo na kraljevsko vlado s prošnjo, naj se usmili trpečih, naj kmalu izide novi zakon, s katerim se bo rešilo največjega pomanjkanja najbolj5e državljane. — Društvo železniških vpokojenccv za dravsko banovino v Ljubliani. — Natečaj. Vojaška akademija potrebuje po enega stalnega voj. profesorja zr. matematiko, zgodovino SHS. in splošno zgodovino, za madžarski — francoski — nemški in srtsko-hrvatski jezik, za mineralogijo in geologijo, za filozofsko propedevtiko, za geografijo in za kemijo. Za vsako prednavedenih mest se lahko poteguejo aktivni in vpokojeni profesorji državnih gimnazij in realk ali vseučilišč iz cele kraljevine. Kandidati morajo biti naši državljani dovršili so morali tu — ali inozemsko vseučilišče in položili profesorski izpit, morajo bili zdravi in sposobni za službo in da so zadnji dve leti sodnijsko nekaznovani. Prošnje naj sc pošljejo najkasneje do 10, avgusta t. 1, »Upravi voj. akademije« v Beigradu. Prošnjam jc priložiti izvirne ali pa overovljene prepise dokumentov o dovršenih šolah in profesorskem izpilu, dalje dokumente o svojem službovanju in curriculum vitae. — Razpis zdravniške službe. Glavna braiov-ska skladnica v Ljubljani razpisuje na podlagi Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah-- (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine it. 248-40 cx 1930) službo pogodbenega zdravnika pri Krajevni bratovski skladnici v Velenju s sedežem v bližnji okolici premogovnika Zabukovca ali I.ibojc. V zdravnikov okoliš spadajo občine: Griže, Žalec, Velika Pirešica, Št. Peter v Savinjski dolini in Petrovče, po katerih prebiva točasno 337 članov premogovnika Zabukovca s f.04 rodbinskimi svojci in 80 članov premogovnika Keramične industrije s 100 rodbinskimi svojci. Prejemki zdravnika so pavšalirani z Din 2.500.— mesečno in trinajsto plačo brez vseh drugih dajatev. — Železničarji! Dolgo pričakovani: Zakon o državnem prometnem osebju jc sedaj izšel tudi v slovenskem jeziku in sc dobi za Din 14.— tudi v Jugoslovanski knjigarni. Zakon je izredne važnosti za aktivne kakor tudi upokojence. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni zn delo, povzroči naravna Franz-Joscf grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost zu misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, siaboživčnih in ženskah. Franz-Joscf. grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Trbovlje Nihče ga De mara, namreč mostu pri kolodvoru, ki je bil do sedaj privatna last in se je pobirala mostnina. Banovina ga jc najprej izročila naši občini, a ta se ga je ubranila z rekurzom na ministrstvo. Včeraj, v torek, pa je bila tu velika seja obč. odborov Sv. Jurja pod Kumom in domačega, ki bi naj po naročilu banovine prevzela most, a odborniki so zopet odklonili in izrazili željo, da banska uprava sama mosl prevzame in popravi, ker ima večja sredstva v take namene. Razumljivo, da se vsak brani razdrapanega mostu, ki bo vsled vodnih popravil povzročal velike stroške. Novega kaplana smo dobili: g. Korbana Franca, novomašnika iz Maribora. Zagorje Prejšnji teden so pričeli pri rudniku tudi na separaciji obratovati na tri perijode po osem ur. Ob tej priliki je dobilo nekaj potrebnih delavcev delo. V najkrajšem času prične graditi tukaj tvrdka »Novak« iz Ljubljane nadvoz nad sedanjo cesto od Podskale do trgovine g. Mihelčiča. Spodaj bo namreč podaljšana sedanja proga široke železnice. Vodstvo, ki bo nadzorovalo in vodilo delo, jc že tukaj. Na delo čaka nad 60 delavcev, sprejelo jih bo pa podjetje kvečjemu do 30, med tem ko se čuje, da bo tvrdka zaposlila okrog 20 svojih delavcev. Apeliramo na merodajne faktorje, da podvza-mejo potrebne korake, da dobe najprej domači brezposelni delavci delo. Velika vročina in suša vlada pri nas, dežja pa od nikoder, ki bi bil tako potreben. Nastopila je pa prava sezona za kopalce, ki jih je izredno veliko letos pri Savi. Pogreša se pa zelo primerno kopališče v Zagorju, ker je Sava le predaleč in nevarna □ Policijski svetnik Puš odhaja, Včeraj jc prevzel vodstvo mariborske policije do prihodu novega šefu po policijskem svetniku 1'iišii policijski svetnik Ivan Zelko\ ie. Svetnik Puš jr bil vesten, korekten in strogo pravičen \ svojem poslu ter je buš radi tega užival pri svojih podrejenih uslužbencih epn-tovanje iu utltinosL Svetniku Pušu želimo, da bi tudi mi svojem novem službenem mestu žel čim lepših sadov svojih sposobnosti in svoje neumorne deluv n< sti. L3 Jugoslovanska gasilska zveza bo zborovala v .Mariboru. Zvc/.ina glavna -kupšiiiia bo letos \ Mariboru in sicer s dneh I. in 2. avgust« v kuzinski dvorani. V soboto, dne I. avgusta, ob 10 bo \ veliki kuzinski dvorani seja starešinstvu s sledečim dnevnim redom: overov4 jen je zapisnika zadnjo seje, nn/nuniln predsedstvu, dopisi in okrožnice, pregled in odobritev poročil I za občili zbor. sprejem in dodelitev novoustanovljenih društev, predlogi iu nasveti ter slučajnosti. Razen tega zborujejo v soboto dopol-dnu tehnični, literarni in samopouiočni odsek. \ nedeljo, dne 2. avgusta, pa lw> \ kazinski dvorani glavna skupščina s prieetkoui ob 10 in s sledečim dnevnim redoin: poročilo z ve/, nega staroste, overov Ijeli je zapisnika zadnjega občnega /bora, ta jnikovo poročilo, blagu j nikot o poročilo, poročilo računskih preglednikov, poro-rila siinioponioeiiega, literarnega, tehničnega in kongresnega odseku, nadal je -klepanje o samostojnih predlogih, |>oročilo o Podpornem skladu in razdelitvi podpor, volitev novega starešinskega odboru in raznoterosti. D Državni most prevzame mestna občina v vzdrževanje. Tozadevna komisija -e sestane »" petek, du izvrši prevzem, nakar jHistarie vzdrževanje omenjenega mostu zadeva mariborske mestne občine. O Razprava j>roti 42 mariborskim mesnr-jem sc jc včeraj dopoldne ob osmih itaduljcva-| la. Zasliševali .so se še nekateri obtoženci, v kolikor .se tiče nekaterih dopolnilnih izpovedb. Nato sc zaslišale zaprisežene priče ilr. Ilojko, Konrad Žugman, Mirko VVeitzl, Franc I rofenik. gospa I ujnsič zu uradniško menzo ter poslov od-ju pri Rozi Dctiček Srečko Cugran. Lajnšiceva je i/povedala na primer, da jo plačevala meso pri I nhii mesecu januarja po 16. februarju do aprila I", maja iu junija 14. julija na po IV Dobiuilu je splošno meso srednje k,a k,n osti. Konrad Žiigmun je i/jiovcdal. dn je kii|>il stare krave po 5, januarja meseca |>u po 4.50. Aprila mesecu du je prodajal meso |>o 10 12. imteni pu po S- 12. l/povcdbe ostalih /nprise/cnccv .se \ glavnem krijejo / navedenimi. Sledili so predlogi jiosutneznih zagovornikov: popoldne sla se zaslišala strokovnjaku nadsvetnik Ilinterlecliner in Rebevšek i/. Celju, nakar so spregovorili zagovorniki. ki so naglnšuli. da so mesarji pod težo najrazličnejših davščin zelo prizadeti \ izvrševanju svoje obrti. Razpravu ob času poročile še trn jn. □ Pomanjkanje vode jc \ občutni meri nastopilo rudi suše iu izredno velike uporabe vodo. Da se prrnreči morebitna pojiolna prepoved uporabe kopalnic in škropljenje vrtov. st- pozivajo v si. ki so priključeni nu mestno vodovodno omrežje, da \ lastnem interesu sledijo / upo-'■nbr> vode. \ slučaju neupošte*'.inju vodovodnega reda ter tega poziva bo mestno načelstvo mariborsko prisiljeno ustaviti \ najkrajšem rušil škropljenje ccst in uvesti proti krivcem ka/i iisko pasi Miijo t smislu čl. 66 in 77 ob-einskeg i led i /a Maribor. □ Umrla je > starosti 73 let «oprogn upokojenega /ch/nicarju Marija Vjdisek. kcj/urjeva 4. Pogreb bo jutri ob t(i i/ mrtvašnici- nn Pohre/je. Blagoslov ifov i n ot> or'|ov nore banovin ske ceste. I)e!,i nn novi brutovinski cesti S\. I Ožbalt - kiinlii ob Spodnji ("ermenici gredo h I k;>iieu ter s(> bo i/vrsila slovesna blagoslovitev in otvoritev navedene teste dne 9. nveustu. H Šahovski turnir nri Treh ribnikih, ki ga je priredil tukajšnji dijaški stihovski klub, se nadaljuje / vso ogorčenostjo in napetostjo. Neizogibnih kibicev i/ dneva v dan kakor listju iu travo... Doslej sta bili odigrani dve koli. Turnir bo trajni do 2*. t. m. □ Na južne pohorske, grebene priredi /im-skosportni odsek SPI) v nedelji stoj i/let. Odhod v soboto ob 16.55 ali 18.40 / vlakom do Fale. odkoder poj,le pot na Klopni vrh. V nedeljo zjutraj k Konjiškemu ribniku, na Veliki v rh. v l inje in Slov. Bistrico. Povratek v nedeljo zvečer ob 22. Vožnja tja iu nazaj 16 Din. Prijave sc »prejemajo do I", t. m. pri Putniku. □ Mestno kopališče bo od 20. t. m. radi snažen in parnega kotla za|irto za 14 dni. □ Bencin se mu je vnel na glavi. 16letni slaščičarski vajenec Miroslav Kovač je čistil stroj / bencinom. Pri tem se mu je scedilo nekaj bencina nu glnvo. Ko je prišel v bližino ognja, se je bencin na cluvi nenadoma vnel. Kovaču so tnkoi priskočili na pomoč ter plamen pogasili. Zadobil je občutne opekline |«> obrazu, □ Oče ne bi smel nositi fraka in |)tilciliu-drn. Privatnik XY si je nabavil nov frak in pol-cilintler. Hčerka na vse načine proti temu. V/ola je očetu oboje ter izročila nekemu sosedu, slu je in vložila tožbo. Preti dvema dnevoma je bila p r i tukajšnjem okrajnem sodišču razprava, pri kateri se je glasila razsodba: tla .sme ubojri oekn nositi obleko knkor se mu /ljubi. □ SK Maraton. Redni trening /a člane in članice plavalnega odseka bo vsak torek in petek t>d 1" naprej nn Mariborskem otoku. Prvi trening bo jutri ob navedeni uri. Na novo prijavljeni člani oziroma članice naj se /plašijo pri odsekovnem načelniku Krambergeriu oziroma pri sekcijskem tajniku \. šefu. Več nn razglasili^ tabli na Livadi. □ Ljudska univerza v Studencih priredi \ slučaju ugodnega vremena v nedeljo tlne 19. t. m. poučni izlet na Pohorje. Zbirališče nri jutranjem vlaku na koroškem kolodvoru. 1/lei vodi g. Robnik. □ Nn tukajšnji vinarski in sadjarski šoli so v šolskem letu 1931-2 sc nekatera deloma j»-polnoinu in do polovice prosta mesta za tiddati. Zanimanci naj r>ošljcjo prošnje /a »prejem na jkasneje do 5. avgusta I. I Ravnateljstvo zavoda . O Drava naplavila njegovo truplo? Dne 9. t. in. je utonil v Dravi 21 letni absolvent ljubljanske tehnične šole Josip šusler: jo kostanjevih las, iiodolgovatega obraza, gladko obrit ter z zlatim /»boni v zgornji čeljusti. Truplo |>okoj-nikovo so baje videli v ponedeljek /večer pri Sv. Janžu. katero vesti pu ne moremo do časa poročila kontrolirati. Glede najdbo trupla naj se bjngovoili obvestiti mariborska policija. □ Na malem trgu je bilo včeraj /a štiri vozove krompirja, čebule in kumaric, nadulje /a štiri vozove trošenj in hrušk. Prodajali m> t renje |vt» 2 do 3 Din liter, borovnice |>t> 1.50 do 2. jabolka 5—S, hruško 4—-8. maline 6—8. grozdje pn po 40. Cene zelenjavi in sočivju ter drugim deželnim pridelkom sc niso izpremenile. Poznavalci vedo: ni nobene boljše in obenem zdra-vejše prave kave, kot jc od kofeina osvobojena kava Hag! Celje Slavnostna otvoritev Dhrluega doma t Celju s" vrši v nedeljo, 10. I. ni. s sledečim sporedom: Ob pol 7 zjutraj obhod gotlbe po meslu, ob 7.4") sprejem gostov na kolodvoru In odhod j«retl Obrtni dom. Od S do 0 koncert /elezničarske gotlbo pred Obrtnim domom, ob !> blagoslovitev in otvoritev Obrtnega doma, od O.Hll do 10.30 ogled razstave Obrtmv-nadaljevalno šole v Obrtnem domu, ob I0.S0 okrožni obrtniški zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju iu dvorani Obrtnega doma. G. Marjan Marolt, umetnostni zgodovinar, ie danes odpotoval v Dalmacijo na oddih in v študijske svrhe. Želimo mu okrepčanega povratka. 0 Pristno nmeiikansko reklamo si lahko Celjani ogledajo v izložbi veletrgovine Stcrmccki. kjer živa, brhka M?msclle demonstrira vrline neke kreme, ki od početka do konca spretno razkazuje uporabljanja maže in takojšnji uspeh. Pa sc kdo pravi, da so Štajerci zaspani. 3" Neznosna afriftks vročina je vsekako pre-] kosila ljubljansko, kajti od tam poročale, tla >!■ imeli najbolj vroči dan 32 stopinj Celzija v sen, dočim imamo v Celju že več dni, ko je ka-\ ! toplomer v senci 37 stopinj. Ko ,e zadnjič pad ,t vročina na 20 stopinj, so se nežne dame /e zavijale spet v kožuhe. Poleg vročine pa jc zavladala t Savinjski dolini tudi taksna suša. da se sadeži .00 Ciganski orkester. 20.15 Drama, nato jaz/, orkester. — Dunaj: 19.40 Neapeljska glasba (plošče). 20.10 Orkestralni koncert. 22.(M) Večerni koncert. — Milan: 12.00 Pestra glasba. 21.00 Poster koncerl. — ()s|0: Jo.00 Orkestralni koncert. 22.05 Koncert. — Praga: 19 .55 Orkestralni koncert. 21.30 \iolinski koncert. — l.u n gen bera: 20.00 .Simfonični koncerl. 21.15 Koncert. — Rim: t5.lo lahka glasba. 17.30 Orkestralni koncert. 21.10 Ploščo. JI.IN) Grof Luksomburškii. opereln. - Berlin: 20.00 Leipzig. 21.15 Vosol \eeor. 22.20 Plesna glasba. — Katovice: 20.(5 Koncert. 22.20 l.ulika glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. I'U5 Violinski koncert. 20.30 Plesna glasba. 22.00 Orkestralni koncert. - Stuttgnrt: 20.30 Orkestralni koncert. 21.45 Rusko cerkvene i»p.«m; "35 Pton-na Moderni Babilon Par vtisov s pota Sudauski oddelek mi kolonialni razstavi v Parmi. kus, arhitekt te cerkve pa jc brez eklektike prav zares nekaj iinpozantucga in celo religioznega napravil. Od Busla do Parizu je precej enolična krajina. redka mesta so nemška in imajo tupatam nemška imena, katera pa Francozi po svoje izgovarjajo (Miihlhausen, Mulhouse — mtiluz, Feldkireh — felkiirš). Neka gospa num je pravilu o tamkajšnji nemški iredenti. Runo v jutro smo došli v Pariz, moderni Babilon, ki si ga vsak človek želi enkrat v življenju videti. Čc si nekoč v gimnaziji par semestrov lenaril l> postranskem predmetu francoščine in |«> poti gledal v Polvglott-kunzeja, se motiš, če misliš, da boš koga kaj razumel, dasi tebe nemara še kdo razume. Tudi sicer je neznanski sitno. če se moraš sam učiti hoditi |io Parizu in se vsak hip nadejaš smrti pod enim izmed stotine avtomobilov, ki kakor lava dero čez križišča. Človek nežnejših živcev ne prenese takšnega pro1 ."t • dlje časa. in Se par dni potem. ideja jim je fk-oseba brc/ -J- Nadškof Sodcrbloin. \ Upsuli je umrl švedski protestantski nadškof Siklcrblom, star 65 let. Pokojnik sc je veliko trudil za združenje kr.šč. cerkva in mirovno misel: vodil je cerkveno konferenco v Stoekholmu. L. 1930 je prejel Noblovo nagrado. ko si zopet doma. ti šumi v glavi, Ljubljano pa smatraš potem za eno nn.jtiišjih mest. No, ne manjka se Slovencev tam doli (tudi v Baslu, Buchsu smo jih našli). Našel sem arli. Oražma, Plečnikovega učenca, ki sedaj p rak tiči ra pri Corbussierju, slovenskega Paganiniju Mirka Itnplja in /večer v Cafe du Dome na Montpnr-nasii Se idealista Pilotni. Kajpak je bilo treba najprej vzeti avto in sc ogledati |>o operi, zlesti v stolp Notre Dume, poseliti Suint ( liapelle. videti Seino, Louvre, Etoile in Concorde, Tro-eadero in Eifflu. Notre Dnme napravi ogromen vtis kot arhitektura. Pošasti vrhu stolpa, ki simbolizirajo po srednjeveški ukročene strasti iu grehe, smo slikali, Babilon se jc razgrnil pred nami v nedogled in v jutranjem solnem je. bila cerkev Sacrc Coenr ua Montmartru kakor bel golob, še nikdar nisem srednjeveške umetnostne misli tako močno mogel doživeti kakor nn tem stolpu. S kakšno silo je tu človek oživel in ukrotil, zgnetel materijo, d« jc izgubila svojo materialnost in poštnin sam duh, ki se loga vsem na-rnvnim silam in zakonom! Kamen je polagal na kamen, gu rezljal v simbole kakor testo in sc Berlinski mesečnik Revue des Monuts« prinaša v svoji 10. številki tek. leta članek o izrednih uspehih zdravstvenega pedagoga Koj-ca. ki deluje v Berlinu, a je Slovenec, doma i/ Središča ob Dravi. List objavlja tudi Kojčevo sliko. Kojčevem načinu zdravljenja pravi članek, da nadaljuje in zaključuje pot nemškega zdravnika Messinerja. abbe-ju l uria, Angleža Braida in Francozu Charcota. ki otiilajn. Kojčove postne kuro trajajo dva do Štiri tedne (v onem slučaju celo Vi dni!), no da bi se Ivol-nik pri tem kakorkoli počutil slal>o. Nasprotno pospešuje |x>st delavnost' duševnih sil, ker v veliki meri razbremenjuje telo. Tako |H>staj« post učinkovit duševni zdravilni činitelj. Nu prvi |>of:loil jo umevno, du utegne biti ta Kojčova zdravilna metodu ogromnega pomena za zdravljenje alkoholikov, morfinistov itd. Kojc bolniku no »odtegne«, no »prepove« omamila, marveč vodi in osredotočit jc njegovo voljo v to, dn začne i/ sebe samega prej nc|xv greši j i vo omamilo studiti in sovražiti, da mu omamilo no vzbuja več užitka, marveč odvratnost. stud. Strast so torej ne zntro « silo, se nc odstrani, marveč so v sebi sami izprov rže v svojo nasprotje — postavi tnkorokoč na glavo! Kojc deluje, kakor rečeno, v Berlinu, in to |kmI zdravniškim nadzorstvom. Tako članek v navedeni reviji. Člankar se jo |Movseni naravno, da poizkuša svojo metodo nud bolniki predvsem |hi-noči, ko spe. \ spečem stanju jo |>odzavcst prosta vseh duševnih ovir; zato more razvijati svojo najmočnejšo delavnost ne samo na duševne, marveč tudi na organične funkcijo. Praktični učinek tega tooretičnegu spoznanja dovaja do neverjetnih ugotovitev. Slu-j čaje težkih organičnih obolenj — 11. pr. stu-i rostne pojave, nerodnosti pri presnavljanju, bo-j lez.ni slepiča, Basodovvo bolezen, ohromelost j itd. — nad katerimi so bili zdravniki popolno-i ma obupali, je Kojc ozdravil v teku kratkih tednov brez vsakih zdravil, in to zu trojno. Med drugim je znan slučaj 73-letne starko, ki je po štirih tednih Kojčevega zdravljenja iz- Neviden gost V gradu Iloiith-Castle pri DtiHlinu. domu gospodov 0 itisford N. I ,ivv remi . opu/i gost pri obedu nusledujo p -teb n ost: Na čelu mize jo pri. pravljon pribor za eno osebo, zraven prn/on naslonjač. Ko do-po vsi gostje nu svojo prostore. premakne slugu stol in se pokloni, kukor bi prosil nevidno os, !ki. da sode. V toku oboda so slii.ra vedno ozira tudi na nevidnega gost« in mii streže ter izmenjava pribor kakor ostalim. Ko jo obed končan, so sluga približa nevidnemu gostu, prcmiikiie naslonjač in so spoštljivo prikloni: kakor da bi pozdravil odhajajočo osebo. Nato vstanejo izza mizo tudi ostali gostje. Ta posebnost irskega dvore« jo stara že 25tl let. Tedaj se jo — kdovo zakaj — sprla s svojci neka članica grajske družine in zapustila grad. Ob odhodu pa je velela, da mora biti zanjo vedno pogrnjeno zn rodbinsko mi/o. vso do konca dni: v nasprotnem slučujll Imi pri-šlo nad grud njeno prekletstvo in največje nesrečo. To zahtevo potomci zvesto izpolnjujejo vso do danes — in časnikarji ob sušnih dneh to notico vedno znova sprav i jo itn dan. Nevarno skrivališče Dva nemuničn — Italijan Grossi in Romun Lotos — sta so v \ntverpah kradoma vkrcala tla francoski tovorni purnik Platon«. Toda purnik jo nakrcul premog in oba nesrečnika bi so bila skoraj zadušila. Hočeš-nočeš sta morala na piano, a v ta namen sta si morala skopati skozi premog 12 m dolg rov. Črnu kakor zamorca in vsa i/črpana so ju odvedli pred kapitana. ki je nato velel pristati v Cherbourgu, kjer so možakarja izročili oblastem. Demonstracijo za razorožitev v Londonu. Demonstracij organizacijo, so sc udeležile mnogoštevilne Skozi Tirolsko se vozeč, som mislil na presenetljivo tesno z.vezo tamkajšnje kmečko pa meščanske arhitekturo. Mestne hišo so vsaj ljudske proporoije šc ohranilo, hoteli se trdo <1 rže mode rezljanih altunskih hodnikov in Se betonske tovarno imajo nekakšen specifično tirolski značaj. Človek dobi tako neki sila enoten vtis o tej deželi, kakor morda malokje v Evropi, kjer skušajo na umeten način dati meščanski arhitekturi individualen »narodni značaj«, ki pa je največkrat zmes vsega mogočega in prisiljenega, nenaturnegu. Švicarji so izredno bogati ljudje. Mislim, du zato, ker znajo umno delati reklamo za tuj-. kako je bilo doslej s to drugo največjo nemško banko. Danatban-ka, kakor se glasi njena okrajšava je nastala I. 1922 iz fuzije med Darmstadter Bank in Nationalbank liir Deutshland po predhodni interesni skupnosti. Banka je bila komanditna družba na delnice ter je imela 5 osebno jamčečih družabnikov ter 00 milj. mark delniške glavnice, istočasno pa tudi 60 milj. javnih rezerv. Banka jc imela na koncu leta 1930 2555 milijonov mark bilančne vsote. Imela je nadalje 111 podružnic, 110 depotnih blagajn, od tega | 53 v Berlinu. Promet je znašal I. 1930 261 iniljard mark. Banka jc imela velike interese v vsej nemški industriji, bila je vodilno udeležena potom svojega vodje Ooldschmidta pri vseh večjih industrijah, saj je imel nič manj kol 110 mest v raznih upravnih svetih, za Nemčijo rekordno število. V /.vezi z ustavitvijo plačil Danat banke je ustavila izplačila tudi Mercur banka na Dunaju, katere 00',; delniškega kapitala, ki r.našu 20 milijonov šilingov, poseduje Danat banka. Avtobusna podjetja V soboto bo šla k banu dravske banoviive dr. Drago Marušiču deputacija avtobusnih iiodjetiii-kov. V deputaciji bodo predsednik ljubljanske Zadruge avtobusnih podjetnikov Magister in tajnik Vencaji. Nadalje bodo v deputaciji zastopana tudi avtobusna podjetja mest Maribor, Celje in Ptuj ter Lenarška avtoproinetna družba. Naprosili bodo gospola bana, da odpomore avtobusnim podjetjem, ki ne nahajajo v težavnem položaju. Zn anketa o avtobusnem prometu, ki *r je vršila 27. marca I. I. pri ministrstvu trgovine in industrije v Belgradu, ji- pokazala, da so nesorazmerno velika bremena retmo ogrozila ne samo razvoj, ampak tudi eksistenco avtobusnih podjetij. Te ugotovitve ankete veljajo tudi ra dravsko banovino. V naši banovini je namreč 65 avtobusnih podjetij, ki imajo ca. 150 voz. Kuko /.notna je obremenitev avtobusnega prometa, se vidi iz proračuna prometnih stroškov avtobusa srednjega tipa. ki ga je sestavila Zadruga avtobusnih podjetnikov dravske banovino v Ljubljani. Po teh podatkih odpade tedaj n« državnih in banovinskih dajatvah na en voz. letno I50.784 Din (od lega ha-novinske davščine 47.831 Din), '/.a 150 voz znašajo državne in banovinsko dajatve torej mM 20.5 milijona Din letno, od toea 7/2 milijona Din hano-vinskih dajatev. Ob takih davščinah je seveda razumljivo, da je obstoj uvlobusnih |K>djetij ogrožen, in jc zalo jjotrebno, da se jim bremena znižajo, zlasti ker so v naših krajih (»»stale avtobusne zveze kljub vsem nedoslatkoni življenjska potreba natega prometa. V poslovati j«' treba tudi, da znaš* vrednost vloženega kapitala avtobusnih podjetij nad 30 milijonov Din, In je treba razvoj avtobusnega prometa po«|>oševali ter odjiraviti nedoslat-ke. kajti vsa bremena se ne morejo prevaliti na potnike. Povečanje prevoznih cen pomeni v ».oda-nji gospodarski krizi padec frekvence |K>tnikov, zmanjšanje frekvence |>u zojiet pomeni šc večje rmanjšun je rentabilnosti avtobusnih jm I juti j. Zalo je potrebno, da so predvsem omilijo dajatve ivtobusnih podjetij, tako državne kakor bunn-v inske. Srmika kriza in blokoma IriiUa. Neniškl polom jo imel naravno posledico nu svetovnih blagovnih tržiščih. Blagovne borze v Uindonu. Nov• jorku kakor tudi v .luini Ameriki so danes reagiralo s padcem cen skoro v.-ch vrst blaga. Posebno so trpele cene t udih vrst blaga, ki no predvsem lakozvani borzni (apekulativiii) predmeti. Tako jo ■ena koruze v .luini Ameriki v enem dnevu jialla za — /u. Znatno variirajo tudi cene lanenega semena. Ob objavi Hooverjevega predloga so notirale 194. sedaj pa so padle za julijski termin zu skoro cel funl na 175 šilingov. Naravno je, da so kupci na trgu ob takem padcu cen skrajno rezervirani. Računati jo treba s leni. da bo nom&ki konsuui manj jemal kakor doslej, ker by uvoz, kakor kažejo sedanjo smernice nemške politike, racioniran. Toko bo pri enaki ponudbi odpadel velik del kon-suina. kar bo imelo gotovo posledice pri gibanju ron. Posebno opozarjamo naše Interesente, du cene lanenega semena, ki je izrazil spekulalivni predmet, na svetovnih trgih stalno ter zelo vari-irajo, Zalo priporočamo vsem interesentom oprez-nosl ker ne poznajo dovolj svetovnih tržišč in tendenc. ki vplivajo na njih razvoj. IrlrznHkr rr*li. Otvoritev ozkotirne proge (0.70 m) Cukarica- Belgrad Sava bo 1. avgusta za tovorni promet. Izdelan jc nadalje ž«' vozni red za progo Lapovo—Kraljevo—Skoplje. Kajti 20. julija bo najbrže otvorjena proga Kraljevo (Lopatica) — Itaška. Z novo progo bo pri potniških vlakih vožnja Belgrad—Skoplje krajša ta eno uro. Borza Dne 15. julija 1951. Denar Devizni promet jc bil danes 7.natno manjši kakor včeraj. Večinoma so devizni tečaji raz«u Amsterd&uja in Curiha popustili. Notica za nemško marko je slej ko prej črtana. Danes so zanjo zahtevali 13. Ljubljana. Amsterdam 2277.12-2283.9«, Bruselj 788.55—700.31. Budimju-šla 080.09-0*)05. Curih 1096.35— J090.65, Dunaj 793.75—790.15, London 274.19—275.01, Nevvvork 5636.51—5053.51, Pariz 221.74-222.40, Praga 167.24-107.74, Trst 295 35 —296.25. Zaareb. Amsterdam 2277.12- 2283.11«, Dunaj 750.75— 796.15. Bruselj 7*8.55—790.01, BudimpeiH« 986.90—989.95, London 274.19-275.01. Milan 295.35 —290.25, Nevvjork kabel 5647.51 —5W4.51, ček 5036 51- 5053.51. Pariz 221.74-222.40. Praga 167.24 —167.74, Curih 1090.35—1099.66. Skujmi promet brez kompenzacij 6.5 niijij. Uiltprail. Ainstcrdam 2277.12-2283.12, Bruselj 78M.55—791.55, Budimpešta 986.99-980.90. Curih 1096.35- 10M9.15. Duuaj 79S.75-79&75, Lou-don 274.19-274.99. Nevvvork 5630.51 -5656.61. Pariz 220.40—222.-14), Pragu 167.24-168.01. Trst 295.35 -207415, Kukarest 33.14—33.HI. Curih. Brlifruil 9/KI5, Pariz 20.21, London 25.005, Neujork 515, Bruselj 71.875, Milan 26.94. Madrid 49.10. Amsterdam 207.65, Dunaj 72.355. Stoe.kholm 137.975, (Vdo 137.75, Kopenhagen 137.75, Sofija 3 73. Praga 15.255, Varšava 57.71), Budimpešta 99.025, Atene «.«7, Carigrad 2.4.1. Bukarešta 3.065. HeUingfors 12.95. VRliDNOSTNI PAPIRI1 Tudi danes je bilu tendenca za državne |mi-pirje -hiba, vendar so se tečaji deloma popravili. Posebno dolarski papirji -o bili čvrstejši. Promet je bil večji kakor včeraj. Med bančnimi papirji je ostala .lugobauka neizprcmenjciia. 1'nionbanka j»a je |K>ptislihi ixl 158 na 157. 1 iiduslrlj.ski papirji s i o»l;di neizpremenjeni. Do zaključkov je prišlo samo v delnicah Trboveljske, ki se je učvrstila nu 250, kasneje pa jc popustila. Ljubljana. Celjska 150 den.. Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 950 den., Kred. /Uvod 195 d.. Vevče. 120 den.. Stavbna lo den., Uuše 145 den. Zai/nb. Drž. pup,: ~"a inve*t. jx>-. 81 den., agrarji 15 den., vojna škoda ar. 367—370 (860. 367), kasa 370 bi. 12. 370—871 (870), 8% Bler. po.-. 88.75—90 (90. 89.75). 7% Bler. pos. 79—79.50 (80), 7?» jhjs. Drž. hip. banko 79—80 (HO). «',i> begi. obv. 58.50—02. Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Poljo 5350-55, Kreditna 121-12«. Union 157—158 (17)8. 157), Jugo 07—68 (67), l.j. kred. 120 den.. Obrtua 36 dcn„ Praštediona 957.50— 965, Srbska 190—191. Zemaljskn 120—122. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Slavonija 200 den., Našice 107.50- 12»), Danica 65—70. lMvara Sar. 21«) bi.. Drava 235 den.. fcočeranu Osjek 220 —230. Brod. vap. 54 bi , Union 55—05, Vevče 120 den., Isis «1 bi., Raguscu 300 den, Jadr. plov. 460 den.. Trboveljska 250-255 (250. 2-17). ftelgrad. Narodna banka 6600 bi., vojna škoda 367—370 (371—365, 1 K*) kom ). «'! begi obv. 58 —62, 7% pos. Drž hip. banke 79.50 <2000 dol.). Notacije driarnih papirjfc p inotenuliu. London: T?r Bler. (»os 77 — 79, Nevvvork: Mo Bler. p. 87—90. 7% Bler. pos. 77—79. 7% pos. Drž. hip. banke 76.25 —79. Dunaj. Podon-savska-jadrali. 93.75. VViener Bankvereln 14.60, Hscompteges. 150.25, Živno 80.35, Union 18.50, Alpine 13.25. Trboveljska 27.8, Levkam 2. Žitni tre Cene so daues ostale neizpremenjeene, edino za koruzo je še nadalje čvrsta tendenca in so cene I ionov 110 nar ust le. Tako «tanc po raznih (ostajali danes blago že 107.50—110 v primeri s 105—107.5 včeraj. Na ljubljanski borzi notir.i danes koruza mlevbka voosnlua 150—152.50, koruza navadna voz-nina |>a 155—157.50. Kakor poročajo iz Belgradu. je uspelo Privilegirani izvozni družbi produti večjo količino pšenice (5000 vagonov) na Češkoslovaško po zelo ugodni ceni. To je velika količina, če v pošte va 1110. da znaša vsa količina, ki jo bomo lahko izvozili, približno 30.000 vagonov. Aori Sad. Koruza bač. 102.50 - 105. bač. okol. Sombor 106—107.50, sr. okol. Iudjija 102,50—105, okol. fcid 105—107.7*0. Tendenca za koruzo čvrsta, za oslalo neizpremenjena. Promet: 5 vagonov pšenice, 8 vagonov koruze, 9 vagonov muke. Vse o.-ta-lo ncizprcinenjeno. Živina Ljubljanski srjcir> 1,5. julija lfl.ll. Dogon je znašal (v oklej»ajili število prodanih glav): 103 (22) konj, 70 (45) volov, 49 (18) krav. II (6) telet in 129 (45) praiičkov za rejo. Kupčija je bila slaba. Cene so deloma popustile. Notirali so (v oklepajih cene prejšnjega sejma): voli 1. 7.25 (7.50), H. (1.25 (6.50), III. 5.50 (0). krave debele 4—0 (1.50—0), klobasarice 2.50-3.50. doloma 4 (2.50 —1), t »leta 7—8 (8—9), vse v Din za kg žive teže. Prašički za rejo so bili trgovanj po 100—200 Din za komad (6—15 tednov stari). Hmelj 1'. poročilo Hmelj, druilva ;a Slovenijo o *la-nju hineljtkih na»adoc. Žalec v Kav. dolini djie 15. julija 1931. Že delj časa trajajoča Iropična vročina brez padavin so že kaže v itak neenako razvitih nasadih — [osebno na prodnatem svetu — na La način, da orumerovajo -^»odnji listi in izostanejo žrtve -olličnega palefca Ako tiopifne vro-j čine ne bo kmalu kon*'. bo sledilo še kaj opa«-! nejšega. Tačas je rastlina v najlepšem razcvetju — vendar lu>pmi po temeljitem osvefcenju. Naši hmeljarji so vpbče mnenja, la letošnji hmeljski pridelek ne bo preobilen. — Društveni odbor. Gospodarska kriza in MUD (Daljo.) Vsekakor so pu številni slučaji, \ katerih so skušalo vlade celo v zadnjem letu. da bi ol>-varovale delojemalce, zaposlene v obsežnih in-' duntrijskih imuogah prid brezposelnostjo, zvi-- šoti izvoz s tepi, du eo / najrazličnejšimi sredstvi omogočale producontoui Izvažati blago nn tuji trg /. nižjimi cenami, kakor jdi je imelo na domačem trgu. Tako je leta 19*) povrnila I »oljska vluilu domači tekstilni industriji curi-ne, ki jih jo morala plačati pri uvozu v tuje države, /vozu francoskih klobučarjev ji' dosegla zapor proti uvozu italijanskih i/ildUv, ki so bili kljub uvozili carini /u 20"» cenejši, kakor domače blago. Ta konkurenc i jc bilu možmi lo, ker je dala italijanska vUiIj lovurnuin v Mon/i potrebno |mmI|m»io. /lasti so pritožbe rudi i/vo/u preniogu. V belgijskem parlamentu s, n januarju i/jn-tili. da produjujo tono angleškegn premog« v Belgiji zu II s 4 d. torej /o s % d j>od proizvodnimi stroški, brez stroškov /u nakladanje in ru/kladanje ter lrans|K>rt. I ranooska splošnu zve/a producentov je trdila, da dobiva preino-gokop v Vorkahirc in okolica od angleške vlade pfxlt>oro za i/voz in sicer pri toni 2 N« ta način je bilo mogoče, du je narnstel i/voz premogu v Francijo. Letu 1927 so ga ocenili 11.1 tiso«* ton. leta 192«) pa na Mrf.mio Ion. Ista /v o/a so tudi prilo/ujc. du dobivajo nemški premogovni izvo/niki od svoje vlado v i,šoke .|Kvlpnrc. Budi davčnega sistemu more reiisko-vo«.tfal»ki sindikat prodajati premog v inozemstvo od 4 do T JtM cenejše, kakor ga |m prodaja doma. Iste pritožbe slišimo v Belgiji, kjer je nemški premog cenejši od "50 do 70 frankov pri toni, kakor doma. To omogoča /o omenjeni prcmij-ski sistem in vozne olajšave, ki znašajo od 1.35 do 17.23 frankov pri toni. To pomeni le krajevno preložitev brezposelnosti. Ce imajo na ta način angleški in nemški rudarji delo. je možnost /a|>oslitve ogrožena v Belgiji in Franciji. Težji pa je še pojav možnega nli jia že dejanskega dtimpinga. ki bi gn vpeljale države za v se blago. Tako je povzročila možnost dtimpinga Združenih držav \ineriko. katero nudi Sniooth-llavvlev-tarif in katera jo tem Ivolj nevarna, ker gre v tem slučaju za |x>sebno nevarnega tekmecu, v starem svetu veliko skrb. V zadnjih mesecih pu zlasti obtožujejo Sovjetsko Rusijo, da izvaja dumping po načrtu. Namen naše preiskuvo je. da dejstva nepristransko razvrstimo iu ocenimo. Nili hotela Sovjetska Rusija |x>tom dumpingu preložiti brezposelnost ali jo pa celo pospeševuti v vseh kapitalističnih držuvah? Je li resnica, du jo ruski izvoz vrgel 1111 ameriški trg pšenico po to centov za bušel in se tem povzročil v Chicagtl padec con 1111 stopajo, kakor jo bilu v I. 100ts^ Po poljskih poročilih jo narastla proizvodnja ruskega lesu od 1.144 milijonov ton v I. 1927 11,1 skoraj 1670 milijonov (1111 v I. 1929. V istem razdobju jo pu padol [u>I j.-ki izvoz od (S04.2 milijonov ton lin 123 milijonov Ion. Zelo veliko razpravljajo v najširši javnosti o petletnem načrtu sovjotov. ki ima namen. du nupruvi i/ Rusije prvovrstno industrijsko deželo. Iu načrt je veliko pripomogel, du se razširja v svetu (Mopričunje, du pude del krivdo /u sedanjo krizo iui porast ruskega izvozu. V kakem obsegu je ta l>oju/en utemeljena:' S koliko pozo tlučj ruska grožnja ostali svet? Že pred vojno jo bila Husij.i i/vo/nu država. l/važul.i jo u. pr. letno 12 milijonov ton žita. Danes dosega rn.sk i i/vo/ komat polovico predvojnega izvozil in 2"<< svetovne trgovine. Že pred vojno s<> prodajali rusko i/delke p<> zelo ni/ki ceni. Vse to moruilto — kur je tudi pravično — vpoštevati. Ima v resnici ruski dumping cilj. v/ročil pri drugih narodih revolucijo? No gre li sovjetska vl.ula /a tem. du dobavi deželi tuje devize, katere nujno potrebuje /u izvedbo petletnega načrtu? Današnja »tutiMiku »dežuje presojo vplivu ruskega izvoza. I oda ni li zadržanje nekaterih držav napram Rusiji v /vezi s stremljenji. » iiiibolj ugodnih t onah ter izvoziti /gotvv Ijeito blago in s tem na jti odpomoč /a bre/|ioselno.st. Ne poiin-njajo li potov i deli ruskega dtimpinga ra te deželo [x>živitcv marsikatere v slabem stanju se nahajajoče gospodarske |»alioge? Poudariti nočemo le nadvse tehtno in i ua tem mestu lo vprašanje v vsej iidol 1 1.1/ vili. No smemo pu (xi/.ibiti njenih nravstvenih, jitridičnih iu političnih |M»te/ Dejstvo |»u j> da pridobiva mednarodni gospsleuti(luriajo znameniti o.ob it«»*li v tej dr/avi iu strokov lijaki i/ drugih držav. I ihIu brezdvomno moramo vprašanje zadolžitve iu reparucij |xxlvreči novemu pretresu. pe i/ stališča posebno dobrohotnosti napram tej ali oni državi, ampak pod vidikom, da moramo dobiti tuk<> rešitev, ki bo /u svet koristnejša, pij eenier bi mogle doli it i tudi dr- žare-tipnicr gotove prednosti. Drž. razredna loterija Poročilo iz kolektnre Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova ccsta 5tcv. 42. Pri žrebanju državne razredne loterije včeraj, dne 14. julija so bili izžrebani naslednji veiji dobitki. Za tiskovne pogreške ne odgovarjamo. Prem. 200.000 Din srečka št. 92.2'>4 80.000 Din srečka šl. 99.000 60.000 Din srečka št. 2.655 40.000 Din srečka *t. 84.623 30.000 Din srečka št. 5.136 20.000 Din srečka št. 67.026 10.000 Din srečki št. 57.421, 11.181 7.000 Din srečki št. 24.684, 40.718 3.000 Din srečke it. 26.351, 40.501, 3.583 in 70.221 Po 000 Din srečke št.: 7,105 0.423 9.615 23.573 31,414 39.118 39.657 58.213 63.847 65.130 69.040 77.261 78.669 82.862 91.636 99.415 c v. Oco c • Co. " <5 st.2 S = 'Css "7 =~! F S ► -r, S — M ^ 3 - - O c , ; cc N u .. » J! It S i s .0 S5 ■ j« is eO M _ A-5 •C.C. SIN » — Olfrid v. Hanstein: 90 inSfil c ** — is* —■ * • c I ^a^ o I , = ■ S I I ~~ H ^ Jr 3 <5 C -X » i^N A r. » I Si2 ' a = co Si I Strahotno potovanje na luno Vsi trijo so vedtdi, kaj jo, metoor pa sc jim je bližal kot blisk. Skoraj so jim jo zdelo, da jo postalo toplejšo, brezzračni v so in i rs k i prostor pa se tudi zdaj ni zganil, dočim bi na zemlji nastopil strahovit vrtinca si vili ar. Pa lo jc trajalo samo nekaj sekund. Stali so tesno skupaj. Srca so jim bila kot kladiva. Zdolo se jim jo, da bo motoor padol naravnost nanjo in jih zmečkal. Za časek jc postalo svetlo kol podnevi. Iz teme jo pogledala pokrajina, polna gora in razpok, polna belili ploskev in štrlečih žrel, natančno taka, kakršno so že prepotovali, nato pa jc meteor priletel na tla. Udaril jc na mesec, raztreščil pod seboj tla v kamenje, led in skale, izvrtal mogočno jamo, pa tudi to so je izvršilo popolnoma neslišno, tako da jc bilo še najbolj podobno kinoslikam na platnu. Kgon jo glasno zavriskal, čeprav je vedel, da ga nihče ne bo slišal. Nekaj hipov je bil prizor nepopisno lep, in ta lepota ga je navdala z neskončno blaženostjo. Meteor so je razletel v neštovilne drobce, povsod pa, kjer so mali, beložarcči koščki padli na tla, so se zasvetili še tisočkrat bolj jarko, nekaj hipov goreli s svetlim plamenom, potem pa seveda hitro ugasnili, ker jih je premagal mraz. Vse to se je vršilo samo nekaj trenutkov, pa oslepljeno oči zopet niso videle drugega ko črno vsemi rsko noč. Okoli potnikov je bilo tako zelo temno, da Egon niti pisati ni videl. Zato pa je pokazal z roko, prijel malo električno žepno svetilko, si jo obesil preko rame, jo prižgal in začel urno stopati navzdol, čeprav sta časnikarja zmajevala z glavo. Tovariša sla se obotavljala, vendar pa sta mu sledila. Pobočje, po katerem jc zdaj Egon po turislovsko plezal navzdol, je bilo še precej položno. Vkl jub temu pa sta se njegova tovariša morala ustaviti, kajti obdajala ju je črna tema, zato sc nista upala za njim v globcl. Korus in Američan sta morala na vrhu čakati celi dve uri. Videla nista drugega, ko majceno kres-ničico, malo žepno svetilko, katere lučko sta vkljub popolni temi še lahko opazila, ko je daleč tam doli smukala semtertja. Končno sta dognala, da se jima je začela kres-ničica vedno bolj približevali in zopet sla pretekli dve uri, da je Egon prav počasi in kakor sc je zdelo s težavo priplezal navkreber. Prišel je do tovarišev in vidno dognan zdrknil na tla. Vkljub somraku, ki jih jc obdajal, sta opazila, da je nahrbtnik, ki ga je Egon prej imel praznega oprtanega, natlačeno poln in da je Egon tudi v levici prinesel velik kos /.mrzlega snega. Videla sla pa tudi, da nima nič več sekire, ki jo jc bil vzel v globel. Nič kaj nista vsega toga razumela. Ko sla pa videla, kako je Egon svoj nahrbtnik odložil, vzel iz njega nekaj velikih kosov ledu, prav nenavadnega ledu, ki ni bil videti nič drugega ko zrnat, zmrznjen sneg, in z drugo sekiro razbil tudi kos. ki ga je prinesel v rokah, pa končno vse norazdelil v tri nahrbt- nike, sla zaslutila, da je Egon moral odkrili nekaj važnega, ne pa samo nekaj kosov meteorja. Krenili so na pot in zdaj potovali v luč. Telesa so bila utrujena, zelo izčrpana in so tudi zahtevala svojo pravico, toda zavedali so se, da so z vsakim korakom bliže svetlobi in to jim jo dajalo moči. Ta mrzla, trda luč brez toploto, se jim jo zazdela kakor' dobrotna prijateljica, ko so ji šli takorekoč iz pekla nasproti. Potovanje je bilo strašno. Utrujeno noge so sc hotelo zrušiti pod njimi, dolgotrajni post jim je izpil moči, mučila jih je žeja in prvič, odkar so zapustili zemljo, so začutili, da jih obliva znoj in da se jim je radi njega umetna koža prilepila na telo. Zopet in zopel so morali počivati, kar naprej so jim oči lezlo skupaj in morali so stresati drug drugega, da preženejo spanec, ki jih je hotel premagati. Preteklo je skoraj štiri in dvajset ur, odkar so zapustili raketo, ko so končno zopet sluti na robu Platonovega žrela. 2e se jim jo zdelo, da je potovanje pri kraju, vendar so imeli do rakete domala sr sedemdeset kilometrov. Na zemlji bi bilo to za dva dneva hoda. No pa je bilo vsaj zopet svetlo okoli njih in pisali so lahko na tablico, dasi so se jim roko tresle. •Nahrbtnike moramo vreči proč, saj jih več nc zmoremo . Egon je prebral, pa zmajal z glavo in napisal. Moramo jih vzeti s seboj, upam, da nas rešijo. Besedica »rešijo je imela pravcato čarobno moč. Tovariša sta se lako zelo navadila, Egonu brezpogojno zaupati, dn še tnalo nista podvomila. Zopel sta vstala in poskusila skakljati dalje. Vrsta 4541-05 Ti lahki in higijenski čeveljčki so potrebni Vašim malčkom, kadar nastopijo poletni dnevi, livo jih, neverjetno so poceni iz belega lanenega platna gumi podplatom. Za soparne dneve V poletnih soparnih dneh obuvajte lahko, udobno in zračno obutev, da Vam noge preveč ne trpe. V ta namen Vam najbolje služi naša platnena obutev. Proizvajamo jih v veliki množini raznih vzorcev v raznih modernih barvah. KRKMi: bela, rjava, drap v lončkih .... Din 6-— v tubah..... „ 4"— KAMEN za čiščene v vseh barvah . . Din 3'— Privoščite si udobnost, ki Vam jo nudimo. DAMSKK NOGAVICE: . Din 49'- ,, 35 . ., 29"- . ,. 15' Izv. UenU.org Svilnate la flor . . Flor . . . Vrsta 1235-37 Čevlji za len i s iz belega platna s podplati iz usnja ali z vulkaniziranimi podplati. Ti čevlji se vsakodnevno zelo nosijo zlasti v toplih krajih. Vrsta 4238-37 V hiši, na vVtu in na polju rabite te platnene čevlje sive barve. Lahni so, zračni, udobni in poceni. Vrta 4438-00 Platneni čevlji zn gospode iz belega sivega ali rjavega platna z gumijevim podplatom. Vrsta 2145-0!) Ženski platneni čevlji sive barve z gumijevim podplatom in nizko peto. Pripravili smo Vam jih za vsakdanjo potrebo, ker so zelo praktični, pa obenem trpežni. Vrsta 1735-76 Specijalni tenis čevlji z močnim podplatom in elastično peto. Nosijo se z letno obleko, na morski obali so pa vsakdanja potreba. Vrsta 0675-68 Luknjičasti čevlji zelo okusni z elastičnim podplatom, ki Vam zajamčujejo nenavadno udobno in prijetno hojo, Neobhodno jih potrebuje vsaka ienska v poletni dobi Vrsta 1137-03 Poletni nizki čevlji iz belega ali sivega platna. Zelo so lahki iu udobni. Sivi so za vsak dan, a beli za sprehod. MALI OGLASI Vsaka drobna vrslica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • -■ 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Iščeta se za 1. avgust, za malo rodbino na Sušaku dve dekleti kot kuharica in sobarica ki bi opravljali vsa hišna dela. Začetna plača 400 in 350 Din. Upošteva se samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov se dobi v upravi Slovenca« pod _St. 7933. Trgovski vajenec krepak in zdrav, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom Hrana in stanovanje v hiši. — Jos. Bruss, Dolenji Logatec. Apreter za damske klobuke, dobro izvežban, ki se razume tudi na listriranje — se sprejme. Pismene ponudbe na oglasni oddelek • Slovenca" pod Apre- ter« št. 7901. Vrtnar, vajcnca * popolno preskrbo takoj sprejmem Ivan Bizovičar, trg. vrtnarstvo. Kolezijska ulica 16, Trnovo. Tapeinika prvovrstnega, za fina dela — sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. Premogovnik Oplenac pr< Arandjelovcu v Srbiji sprejme več delavcev rudarjev. v prvi vrsti neomenjenih. Mizar, pomočnika iščem. Anton Zakrajšek, Srobotnik, p. Vel. Lašče. Kuharica čista, varčna, išče mesta v župnišče. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 8003. Službo sluge iščem — najraje v Ljubljani. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 8028. Absolvenlinja trgovskega tečaja, z enoletno prakso, išče mesto v pisarni ali kot blagaj-ničarka. Je vestna in poštena. Nastop takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe na upravo Slovenca« pod ■Resna in marljiva«. Vzgojiteljica otroška vrtnarica išče mesto. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8032. in Dve parceli po 700 m' prodam po ugodni ceni. Vrt popolnoma ureien. Izve >e Cerne tova ulica 32, I nadstr.. Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Vinsko sesalko kompletno, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe pod Ljubljana, predal 35. Ako imate 30.000 Din Vam damo parcelo in Vam zidamo dvostanovanjsko podkleteno hišo 5 minut od cestne železnice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8029. Hišico na Gorenjskem prodam za 17.000 Din. Ponudbe pod »Priprosto« št. 8031. Trgovino z mešanim blagom, deli-kateso in vinotoč takoj oddam v Ljubljani. Na željo s koncesijo in stanovanjem 2 sob in kuhinje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najemnina nizka« št. 7998. Kovčki i za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žo- • ge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri, najnižji ceni, Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Odjemalcem izven Zagreba Kopalne hlače od 9 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. Starejšim damam in gospodom ponujam udoben dom v moderni vili v Mariboru, z \ vsem komfortom, vrtom, celo dobro prehrano in skrbno postrežbo, dom. zdravnikom, biblioteko. -Krasne solnčne sobe, vrt, umerjene cene. Interesenti vprašajte pod - Samski dom« v upravi »Slovenca« v Mariboru. Ljubljana 7. Wanderer limuzino malo, prodam ali zamenjam z večjim. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7937. Pianino prodam. Naslov pri Slovencu« pod št. 8009. Črn pianino ceno prodam ali posodim na dom. Zima, \Volfova ul. 10 I. Stanovanje v novi hiši na Dolenji Pi- j rošici pri Cerzejah, se : odda skoraj brezplačno. ! Martin Pleterski, Cerklje ob Krki. Snažno sobico oddam takoj solidni gospodični. Resljeva c. 26. Stanovanje oddam s 1 avgustom t 1. Trisobno, solnčno, moderno in z vrtom. Cena Din 1200 mesečno. Naslov pri upravi »Slovenca* pod št. 7964. Prazna soba se takoj odda. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 8030. Stavbne nasvete ; daje tehnični biro »Tetina« Ljubljana. Mestni trg 25/1 Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Proso«1« i št 16 zastonj Pišite ponjl Kupimo glasbila IBlechinstrumente), 20 kosov, za sestavo godbe. Instrumenti so lahko rabljeni, a dobro ohranjeni. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad Trpanj — Dalmacija. Učitelj glasbe sposoben, ki bi bil voljan prebiti počitnice — dva, tri mesece — v morskem kopališču v Trpnju — se išče za poučevanje novih godbenikov proti brezplačni hrani in stanova-nju. Ponudbe naj se poš-lieio nc župni urad Trpanj, Dalmacija. Za slaščičarje Najfinejša nougat masa in modelir marcipan, kilogram po 60 Din. nudi tvrdka FRAN DOLINAH, Poljanska cesta l(>. Ljubljana. Zahvala Oh prebridki izgubi našega srčno ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Ivana Ba$de I. aran/.erja Mest. pogrebnega zavoda izrekamo tem potoni vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje ter nas tolažili v težkih urah, našo najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. julija 1931 ob 7 v farni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 15. julija 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. •■,r; ..... »Javor-' lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice ■■■■EEEI»BBBairSlinE Vsakovrstno I&ait© »anmic po naivisiib cenab CERNE. luvelir. Ljubhana Wollova ulica St. 3 ■■samatMKBUHaiaBaB Tvrdka A. VOLK Uuhtinna. Restleva cest« 24. nudi nuicrneje rse »rsle pšenično moko in druce mlevske 'fddke Zahtevajte ceniki Dijaki ali dijakinje iz dobrih hiš, sprejme inženjerska rodbina v lastni solnčni vili z vrtom, Gospa bivša učiteljica, višješolec v hiši kot pomoč pri učenju, dobro nadzorstvo, klavir, na željo konverzaeija v 4 jezikih, cene zmerne, oskrba dobra. - Vprašati pod »Inženjer« v upravi »Slovenca« v Mariboru. Samo kdor v miru jzhira - dobro kupi! Inserirajte v »Slovencu'' Ako morate iz trgovine do trgovine, da pregledale blago, se boste v naglici odločili morda za nekaj, radi česar se boste pozneje kesali. Jato izbirajte blago doma. Tu imate čas, da pregledalo in precenite vzorec kos za kosom; nihče Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar nc bi ugajalo Vašemu okusu. Zahtevajte zato našo kolekcijo svile, pralne svile in tkanine. in v par dneh jo boste imeli doma. seveda brezplačno kakor tudi brezobvezno. Potem sedite in izberite ouo, kar najbolj odgovarja Vašemu stasu in Vašemu okusu. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljšo kvaliteto za manj douarja. Največja trgovska in odpremna tvrdka: Tagceb. Ako še nimate našoga glavnega kataloga, zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. 60 dobrih demvesu 6 mm in 10 tesarjev sprejme takoj gradbeno vodstvo ING. JOSIP DEDEK — ZASIP PRI BLEDU. Redna stolica lahka in naravna brez bolečin in driske, se doseže z uporabo staroznanih KROGLJIC IZ KRVAVINE. Domača cascara To izvrstno domače sredstvo čisti želodec, urejuie stolico, zmanjšuje lenost in natrpanost črev Cena škatljice močneiših 12 Din, cena škatliice slabših 10 Din Proizvaia in razpo-šilia stara, I 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv Maiijc lekarnar Vlatko Bartulič. Zaqreb. Je-lačičev trg 20 Dobiva se v vseh lekarnah Razpis Ca?*to masi«! prvovrstne kakovosti, vedno sveže in po najugodnejših cenah Vam nudi tvrdka Julif Zupan Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 35 Krajevni šolski odbor na Sclih pri Kamniku razpisuje pri zidanju novega šolskega poslopja: 1. zidarska dela, 2. tesarska dela, 3. krovska dela, 4. kleparska dela, 5. mizarska dela, 6. pleskarska dela 7. steklarska dela, 8. slikarska dela, 9. pečarska dela. Načrti kakor vsa druga pojasnila so interesentom na vpogled pri šolskem upravitelju na Pero-vem pri Kamniku št. 12. Le pismene ponudbe je vložiti krajevnemu šolskemu odboru do vključno 29. julija 1931 opoldne. O oddaji del bo razpravljal odbor na izredni seji, zato naj ponudniki ne prihajajo 29. julija osebno; vse, ki se jim bodo dela oddala, bo odbor takoj po seji pismeno obvestil Dela bo odbor oddal po svoji uvidevnosti. Krajevni šolski odbor Scla pri Kamniku, dne 14. julija 1931. ZAHVALA Ob pretežki in nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega preljubega v ZIVKA pravnika ne najdemo besedi, da bi se zahvalili vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in našim dobrim sosedom za mnogobrojne izkaze sočutja, vence, kite cvetja in spremstvo na zadnji poti. Akademski pevski zbor, društvo slušateljev juridične fakultete, akademsko društvo Jadran in Sokol II. so počastili na prisrčen način spomin svojega sodelavca. Ginljivo je bilo slovo tovariša ob odprtem grobu in izrazi ljubezni njegovih zvestih prijateljev. Pravo prijateljstvo se pokaže v nesreči. — Bodi izrečena tem potom vsem najsrčnejša hvala! Prosimo, ohranite našega nepozabnega ljubljenca v prijaznem spominu. Ljubjana, dne 15. julija 1931. Neutolažljivi dr. Živko Lapajne-jevi. Za Jugoslovansko tiskarno v (Jubilant: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Roknvuc. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.