Zloraba drog je eden izmed najbolj pe- reèih zdravstvenih problemov v številnih dr- `avah. V ZDA na primer kar 6 odstotkov pre- bivalcev, torej pribli`no 15 milijonov ljudi redno zlorablja droge. Nedavne ocene ka`ejo, da zloraba drog, vkljuèno z alkoholom in to- bakom, stane ZDA veè kot 276 milijard do- larjev letno. Èe traja dovolj dolgo, lahko zlo- raba drog – ki je pogosto definirana kot ško- dljiva uporaba drog – navsezadnje spreme- ni samo strukturo in kemièno zasnovo mo`- ganov, kar proizvede resnièno mo`gansko bo- lezen. Ta motnja se imenuje odvisnost ali zas- vojenost. Odvisnost od drog je grobo opre- deljena kot izguba kontrole nad u`ivanjem droge, kljub sooèenju z negativnimi fiziènimi, osebnimi in socialnimi posledicami. Droge, tako legalne (kot sta na primer al- kohol in nikotin) kot nelegalne (kot so ko- kain, metamfetamin, heroin in marihuana), ljudje zlorabljajo zaradi razliènih razlogov, vkljuèno zaradi u`itka, spremembe mental- nega stanja, za izboljšanje sposobnosti in, v nekaterih primerih, za samozdravljenje men- talnih motenj. Nevroznanstveniki so odkrili, da skoraj vse zlorabljene droge proizvedejo ugodje preko aktivacije specifiène mre`e `ivè- nih celic (nevronov), ki se imenuje mo`ganski sistem za nagrajevanje. To `ivèno omre`je je normalno vpleteno v pomembne vrste uèe- nja, ki nam pomaga, da ostanemo `ivi. Aktivira se, ko izpolnjujemo bistvene pre`i- vetvene funkcije, kot je prehranjevanje, ko smo laèni, in pitje, ko smo `ejni. Poslediè- no nas naši mo`gani nagradijo z obèutji ugodja, ki nas nauèijo, da to opravilo ponav- ljamo. Ker droge èisto kaotièno in pretira- no pri`gejo omre`je za nagrajevanje, si jih ljudje `elijo znova vzeti. Izmed najbolj za- hrbtnih lastnosti zasvojenosti z mamili je prav ta ponavljajoèa se `elja po ponovnem zau- `itju droge tudi po mnogih letih abstinen- ce. Enako zlovešèa je tudi zmanjšana sposob- nost zasvojenih oseb, da zavrejo iskanje droge v odziv na to `eljo, èetudi so sooèeni z resnimi posledicami, kot je zapor. Zaradi njihove izredno moène sposobno- sti, da pod`gejo najbolj intenzivna obèute- nja, je pogosto reèeno, da mamila dejansko ugrabijo mo`ganske centre za u`itek, nagrado in motivacijo, kar pušèa zasvojence preplav- ljene s hrepenenjem po drogi in pripravlje- nostjo, storiti vse za še en “fiks”. Ta pogled, ki se èedalje bolj uveljavlja, pravi, da je zas- vojenost bolezen mo`ganov in nenormalno obnašanje, ki jo spremlja, je posledica okvar- jenega delovanja mo`ganskega tkiva, tako kot je srèna motnja bolezen srca. Eden izmed najveèjih dose`kov nevrobio- logije odvisnosti je bilo razkritje, kako droge specifièno uèinkujejo na nevrone in tako proizvedejo svoj dramatièni efekt. Nevroni namreè izloèajo posebne naravne spojine, ki se imenujejo nevroprenašalci, s katerimi med sabo komunicirajo. Nevroprenašalci, ki jih izloèi nevron, se pritrdijo na zapletene be- ljakovinske strukture (ki se imenujejo recep- torji), ki so zasidrane v celièni membrani so- /*!       6   & & 4     4    # sednjega nevrona in mu na ta naèin sporo- èijo, da je njegov sosed aktiven. Na ta naèin je komunikacija med nevroni v mo`ganih po- dobna našemu poštnemu sistemu, le s to raz- liko, da je neprimerno hitrejša. Zgodi se `e v nekaj milisekundah in je bistvenega pome- na za delovanje `ivènega sistema. Droge zlo- rabijo to komunikacijo in spremenijo naèin, po katerem nevroprenašalci nosijo informa- cijo od nevrona do nevrona. Nekatere droge posnemajo nevroprena- šalce, medtem ko druge onemogoèajo njiho- vo delovanje. Spet druge spremenijo naèin, na katerega so nevroprenašalci sprošèeni ali izkljuèeni in tako naprej. V uèinke razliènih tipov drog so vkljuèeni številni nevroprena- šalci, vkljuèno s predstavniki, kot so GABA, glutamat, acetilholin, dopamin, serotonin in endogeni opioidni peptidi. Zelo pomembno pri zasvojenosti je, da droge uèinkujejo na specifièen del mo`ganov. Mo`gani so namreè izredno zapleteno sestavljeni in razlièna mo`- ganska podroèja uporabljajo razliène nevro- prenašalce pri svoji komunikaciji. Lahko bi rekli, da uporabljajo razliène vrste pošt. Eno izmed glavnih podroèij mo`ganov, na katerega vplivajo droge, je `e omenjeni center za nagrajevanje. Ta center uporablja specifièen nevroprenašalec, ki mu pravimo dopamin. Dopamin je osrednja molekula v nevrobiologiji zasvojenosti. Center za nagra- jevanje, ki posreduje ugodne uèinke drog, vkljuèuje obmoèje v srednjih mo`ganih, ki se imenuje ventralno tegmentalno podroèje. Ta struktura le`i globoko v mo`ganih, v delu, ki se imenuje mo`gansko deblo – le-ta urav- nava vse vitalne funkcije našega telesa, od spanja in dihanja do srènega utripa. Nevroni ventralnega tegmentalnega podroèja uporab- ljajo za komunikacijo dopamin in imajo ob- širne stike z višjimi èustvenimi in kognitiv- nimi (spoznavnimi) mo`ganskimi središèi, kot so skorja, amigdala in nucleus accumbens. Pod vplivom drog se poveèa izloèanje dopa- mina iz ventralnega tegmentalnega podroèja in ta uèinek ka`e veliko število drog, vkljuèno z opiati, kokainom, amfetaminom, etano- lom, nikotinom in kanabinoidi. To obmoè- je se aktivira tudi v eksperimentalnih oko- lišèinah pri `ivalih, ki so laène in dobijo do- stop do hrane. To ka`e, da droge delujejo na pomembne mo`ganske centre, ki ima- jo precejšnje posledice za posameznika in njegovo pre`ivetje. Raziskave so razkrile, da droge zadenejo center za nagrajevanje kot te`ko kovaško kla- divo. Naravne aktivnosti, kot sta spolnost ali prehranjevanje, poveèajo kolièino dopamina v mo`ganih za 50-100 %, medtem ko kokain ali amfetamin poveèata kolièino te kemikalije tudi za tisoèkrat. To nam pomaga razume- ti, kako lahko droge pridobijo tako moèno kontrolo nad našim obnašanjem. Droge, kot so kokain, amfetamin, metamfetamin in ek- stazi, direktno poveèajo kolièino dopamina v mo`ganih, tako da blokirajo razgradnjo do- pamina ali pospešujejo njegovo sprošèanje. Druge droge, kot so nikotin, alkohol, opiati in marihuana, delujejo posredno, tako da sti- mulirajo nevrone, ki uravnavajo delovanje dopaminskih nevronov. Ta uèinek posredu- jejo preko nikotinskih, GABA, opiatnih in kanabinoidnih receptorjev. Novejše študije ka`ejo, da dopamin ni di- rektno povezan z nagrado per se, kot je bilo mišljeno do sedaj, ampak bolj s prièakova- njem nagrade in poudarkom. Poudarek se nanaša na dra`ljaj, ki vzbudi zanimanje in vpliva na motivacijo za iskanje prièakovane nagrade. To pa meèe drugaèen pogled na droge, ker nakazuje, da poveèane kolièine do- pamina, ki so posledica droge, inherentno motivirajo nadaljnje u`ivanje droge, ne glede na to ali so uèinki droge ugodni ali ne. De- jansko nekateri zasvojeni posamezniki pra- vijo, da išèejo drogo, èeprav njeni uèinki ne dajejo veè nobenega ugodja. Kot je pogosto slišati pri odvisnikih: “Ko si zasvojen, ni veè      nobene evforije, ko se zadaneš. Drogo ho- èeš samo vzeti. Hrana in spolnost nista za- nimivi. Si sposoben, da se razvnameš, ven- dar po tem nimaš nobene `elje.” Lahko bi to- rej rekli, da droga prisilo osebo v zasvojenost. Zelo pomembno je tudi, da poveèane ko- lièine dopamina, ki so posledica u`ivanja dro- ge, pospešujejo nezavedno uèenje, pri èemer prej nevtralni dra`ljaji, ki so povezani z dro- go, postanejo poudarjeni. Ti predhodno nev- tralni dra`ljaji potem sami zvišajo kolièino dopamina v mo`ganih in spro`ijo `eljo po drogi. Tako lahko tudi po letih abstinence nekdanjemu zasvojencu samo igla, ki jo vidi le`ati ob cesti, spro`i izredno moèno hrepe- nenje po drogi. To razlo`i, zakaj je odvisna oseba tako zelo dovzetna za ponoven padec v droge, ko se znajde v okolju, kjer je prej jemala drogo. Najbolj grozovito pri odvisnosti je, da droge spremenijo mo`gansko kemijo in po- sledièno celo samo strukturo mo`ganov. Naj- bolj zgovorno to ilustrirajo posnetki mo`ga- nov odvisnikov, ki se jih da danes pridobi- ti z napredno tehnologijo, kot sta pozitronska izsevna tomografija (PET) in funkcionalna magnetna resonanca (fMRI). Mo`gani se ak- tivno odzovejo na drogo in posledièno se tudi strukturno tako spremenijo, da brez nje ne morejo veè normalno delovati. Prav te ke- miène in strukturne spremembe v mo`ganih rezultirajo v odvisnosti. Raziskave so poka- zale, da imajo odvisniki dejansko spremenje- ne oblike nevronov. Še globlje, na celiènem nivoju, droge spremenijo delovanje nekaterih izredno pomembnih snovi, kot so transkrip- cijski faktorji (molekule, ki se nahajajo v ce- liènem jedru in se ve`ejo na posebna regu- latorna zaporedja v bli`ini genov ter tako uravnavajo njihovo aktivnost), kot tudi šte- vilnih beljakovin, ki so vkljuèene v komu- nikacijo v mo`ganskih podroèjih, v katerih je prisoten dopamin. Dolgotrajne spremem- be se lahko zgodijo pri pomembnih tran- skripcijskih faktorijh imenovanih ôFosB in CREB, ki uravnavata izdelavo beljakovin, ki so vkljuèene v pomemben mo`ganski pro- ces imenovan sinaptièna plastiènost. Sinap- tièna plastiènost je tako na primer tisti mo- lekularni proces, ki omogoèa nastanek spo- mina s tem, da nevrone moèneje pove`e. Z vso to zapleteno biologijo `elimo samo pou- dariti, da je zasvojenost resnièno bolezen mo`ganov in da ni posledica neke svobod- ne odloèitve posameznika. Nevroznanstveniki sedaj odkrivajo, da zas- vojenost zahteva veè kot samo aktivacijo mo`- ganskega sistema za nagrajevanje. Zdi se, da je proces nastajanja zasvojenosti pod vplivom številnih faktorjev. Motivacija po drogi je eden izmed pomembnejših. Na primer ljudje, ki vzamejo mamilo, da so “zadeti”, lahko po- stanejo zasvojeni, vendar na drugi strani ljud- je, ki jih jemljejo ustrezno kot zdravila, redko postanejo z njimi zasvojeni. Genetska dov- zetnost in dejavniki v okolju, kot je stres, lah- ko prav tako spremenijo naèin, na katerega se ljudje odzivajo na drogo. Ocenjuje se, da genetski dejavniki doloèajo kar 40–60 % dov- zetnosti osebe za zasvojenost. Študije ka`e- jo, da je genetska dovzetnost za odvisnost od- visna predvsem od tega, kakšno kolièino raz- liènih receptorjev za dopamin imamo. Re- ceptorji za dopamin se namreè pojavljajo v razliènih oblikah (trenutno je znanih pet raz- liènih vrst) in nekateri so za nastanek odvi- snosti bolj pomembni kot drugi. Tako je ne- davno neka študija povezala dovzetnost ljudi, da postanejo odvisni od drog, s kolièino re- ceptorjev, imenovanih D2 dopaminski recep- torji v sprednjem delu striatuma, ki se ime- nuje tudi nucleus accumbens. To mo`gan- sko podroèje je povezano s procesiranjem u`itka. Poleg tega ka`e razvoj tolerance – rasto- èe potrebe, ki spremlja kronièno uporabo, po višji dozi droge, da se dose`e isti uèinek (ta se med ljudmi razlikuje, kot se razliku-     # je zasvojenost od drog) – prilagoditveno fi- ziološko stanje, ki rezultira v odtegnitvenih simptomih, ko se uporaba droge neha. To- leranca in odvisnost sta standardna odziva mo`ganov in telesa na prisotnost drog. Ven- dar zasvojenost zahteva, da se ta dva feno- mena zgodita, medtem ko se razvija tudi mo- tivacijska oblika odvisnosti – obèutek, da ose- ba brez droge ne more `iveti, ki ga sprem- lja negativen afekten stres. Skupaj ti vpogledi v zasvojenost vodijo k novim naèinom zdrav- ljenja. Zanimivo je tudi dejstvo, da se ljudje zelo razlièno odzivamo na droge. Medtem ko nekateri lahko postanejo zasvojeni `e po enkratnem eksperimentu s kokainom, so dru- gi na to praktièno imuni. Kaj je dejanska podlaga te razliènosti in kolikšen vpliv igrajo pri tem naši geni, zaenkrat še ni pojasnjeno. Na vrhu seznama prioritet veèine razisko- valcev zasvojenosti je razkritje vseh niti uèe- nja, spomina, motivacije in nagrade, ki delajo zasvojenost zasvojljivo: torej najti stikalo. Kot pravi eden izmed znanstvenikov: “Vemo izredno veliko o razlikah med zasvojenimi in nezasvojenimi mo`gani, tako s stališèa ob- našanja kot biologije. Manj pa vemo o pro- cesu prehoda med tema dvema.” Proces, ki je vpleten v uèenje in spomin, bi lahko bil kljuè pri razvozlavanju, kako se lahko ugodno do`ivetje – jemanje droge – spremeni iz ne- koliko samounièujoèega hobija v `ivljenjsko nevarno prisilo. 3 V letu 2003 je v ZDA kadilo veè kot 70 milijonov ljudi, kar pomeni, da je nikotin ena izmed najbolj zlorabljenih substanc. To- bak vsako leto ubije veè kot 430 000 Ame- rièanov – veè kot alkohol, kokain, heroin, umori, samomori, avtomobilske nesreèe, ogenj in AIDS skupaj. Kajenje je vodilni vzrok smrti v ZDA, ki se ga da prepreèiti. Nikotin, zasvojljiva substanca v tobaku, deluje preko dobro raziskanih molekular- nih struktur, ki se imenujejo holinergièni nikotinski receptorji. Kot ostali receptor- ji za nevroprenašalce se nikotinski receptorji nahajajo zasidrani v celiènih membranah ne- vronov, kjer omogoèajo komunikacijo med celicami. Nikotinske receptorje v normalnih okolišèinah uporablja nevroprenašalec ace- tilholin, ki nam omogoèa, da uporabljamo mišice in s tem obraèamo strani te revije. Nikotin lahko deluje kot stimulant ali kot pomirjevalo. Takoj po izpostavitvi nikotinu se pojavi “sunek”, ki je povzroèen deloma preko stimulacije nadledviène `leze in po- slediènega sprošèanja adrenalina. Naval adrenalina stimulira telo in povzroèi nenad- no sprošèanje glukoze in poveèan krvni pri- tisk, dihanje in srèni utrip. Nikotin prav tako zavre izloèanje inzulina iz trebušne sli- navke, kar pomeni, da so kadilci vedno rah- lo hiperglikemièni. Poleg tega nikotin sproš- èa dopamin v obmoèjih mo`ganov, ki kon- trolirajo u`itek in motivacijo. Smatra se, da je ta mehanizem podlaga za obèutje ugodja, ki ga do`ivljajo kadilci. Verjetno je delova- nje nikotina na ta mo`ganski center tudi podlaga za razvoj odvisnosti. Veliko bolj- še razumevanje odvisnosti, ki je bila posle- dica odkritja nikotina kot zasvojljive sub- stance, je bilo kljuèno pri razvoju zdravlje- nja. Ka`e, da so nikotinski `veèilni gumi, transdermalni obli`, nosni sprej in inhala- torji enako uèinkoviti pri zdravljenju veè kot enega milijona ljudi, zasvojenih z nikoti- nom. Te tehnike se uporabljajo, da olajšajo odtegnitvene simptome in proizvedejo manj hude fiziološke spremembe kot tobak. Na splošno dajo uporabniku ni`je kolièine ni- kotina, kot jih dobi s tobakom, obenem pa odpravijo izpostavljenost dimu in njegovi smrtonosni vsebini. Pred kratkim se je pri- èelo za zdravljenje nikotinske odvisnosti uporabljati prvo ne-nikotinsko zdravilo, imenovano bupropion (tudi antidepresiv imenovan Zyban).         Bara Remec: In spet sem vitki vrè za bo`jo kri  # '  Leta 2003 je bilo v ZDA okrog 2,3 mili- jona kroniènih in 5,9 milijona obèasnih upo- rabnikov kokaina. Kokain je psihoaktivna se- stavina listov koke grma Erythraxyloncoca. @veèenje teh listov je zelo razširjeno v andskih de`elah Ju`ne Amerike. Popularna kemijska razlièica kokaina imenovana crack se uporab- lja tako, da se kadi. V mo`gane vstopi v nekaj sekundah in povzroèi naval evforije in ob- èutkov moèi in samozavesti. Kljuèni bioke- mièni dejavnik, ki je podlaga tem moènim uèinkom psihostimulantov, je nevroprena- šalec dopamin, ki smo ga `e veèkrat omenili. U`itek obèutimo, ko nevroni ventralnega teg- mentalnega obmoèja, ki proizvajajo dopa- min, sprostijo ta nevroprenašalec v posebna podroèja mo`ganov, ki med drugim vklju- èujejo del strukture, imenovane nucleus ac- cumbens. Kokain deluje tako, da za doloèen èas onesposobi posebne molekularne struk- ture, ki so zasidrane v membrano nevronov in skrbijo za odstranjevanje dopamina iz mo`- ganov (potem ko je ta opravil svojo vlogo ke- miènega sla), ter s tem poveèa kolièino do- pamina v mo`ganih. Te molekularne struk- ture strokovnjaki poznajo pod imenom do- paminski transporterji ali krajše DAT. Ko- kain in amfetamini, ki tudi spadajo pod psi- hostimulanse, proizvedejo intenzivni obèutek evforije, tako da poveèajo kolièino dopami- na, ki je na voljo za pošiljanje sporoèil zno- traj mo`ganskega sistema za nagrajevanje. Uporabniki kokaina pogosto u`ijejo velike kolièine te droge v samo nekaj dneh – po- dobno kot krokanje pri navdušenih uporab- nih alkohola. Po tem obdobju intenzivnega u`ivanja droge se ponavadi zgodi sesutje (angl. crash), ki vkljuèuje simptome èustve- ne in fiziène izèrpanosti ter depresije. Ti simptomi so lahko posledica dejanskega se- sutja funkcije dopamina in še neke druge kemikalije v mo`ganih, imenovane seroto- nin, kot tudi poveèanega odziva mo`ganov na stres. Trenutno se klinièno preizkušajo zdravila oziroma cepiva, ki vsebujejo proti- telesa proti kokainu v krvi. >  Ljudje `e tisoèletja uporabljajo opiatna mamila, kot je na primer morfij. Ob preti- rani uporabi oseba hitro postane zasvojena s to vrsto drog. Odtegnitveni simptomi se- gajo od milega, prehladu podobnega neugod- ja, do velikega fiziènega trpljenja, kot je huda mišièna boleèina, trebušni krèi, driska in ne- prijetno poèutje. Opiati, tako kot psihosti- mulanti, poveèajo kolièino dopamina, ki se sprošèa v mo`ganskem sistemu za nagraje- vanje, tako da posnemajo uèinke telesnih opi- oidov, kot so opioidni peptidi, ki so naravno prisotni v mo`ganih. Heroin, vbrizgan v `ilo, dose`e mo`gane `e v 15 do 20 sekundah in se ve`e na opiatne receptorje v številnih mo`- ganskih podroèjih, vkljuèno z nagrajevalnim sistemom. Opiatni receptorji pa se nahaja- jo na nevronih, ki omejujejo delovanje do- paminskih nevronov. Aktivacija teh recep- torjev utiša te nevrone in posledièno aktivira dopaminske nevrone, zaradi èesar se v mo`- ganih poveèa kolièina dopamina. Vse to pov- zroèi kratkotrajen izbruh moène evforije, ki ji sledi nekajurno sprošèeno, zadovoljno sta- nje. Opiati ustvarijo enake uèinke kot narav- no prisotni opioidni peptidi. Predvsem ub- la`ijo boleèino, zavrejo pa tudi dihanje, pov- zroèijo slabost in bruhanje in prepreèijo dri- sko. Zaradi tega se morfij uporablja tudi v medicini kot sredstvo proti moènim boleèi- nam. V velikih kolièinah lahko heroin po- polnoma zaustavi dihanje, kar je vzrok smrti tisoèev ljudi, ki umrejo zaradi prekomernega odmerka heroina (angl. overdose). Standard- no zdravljenje pri opiatni zasvojenosti vklju- èuje metadon, dolgotrajno delujoè opiat, ki pomaga dr`ati hrepenenje in ostale odtegni- tvene uèinke pod nadzorom. Metadon po- maga zasvojenim z opiati, da premagajo zas-      vojenost, s tem da prepreèijo odtegnitvene simptome, ki so moèni motivatorji pri upo- rabi droge. Sintetièni opiat, znan kot LAAM, lahko deluje na uèinke heroina z minimal- nimi stranskimi posledicami. Leta 1993 se je ta spojina prièela uporabljati za zdravljenje ljudi, zasvojenih s heroinom. Nalokson in naltrekson sta zdravili, ki tudi blokirata uèin- ke morfija, heroina in ostalih opiatov. Drugo zdravilo za zdravljenje heroinske odvisnosti, buprenorfin, povzroèa šibke uèinke opiatov in ne povzroèa efekta prekomernega odmer- ka. Prièakuje se, da bo ta spojina postala po- membno zdravilo. ! Èeprav je legalen, je alkohol zelo zas- vojljiv. Zloraba in zasvojenost z alkoholom – imenovana tudi alkoholizem je pravzaprav daleè najpogostejša zloraba mamil v razvitih dr`avah, pri èemer Slovenija ni nobena iz- jema. V ZDA je skoraj 14 milijonov ljudi al- koholikov. Fetalni alkoholni sindrom, ki pri- zadene tri izmed tisoè otrok, rojenih v ZDA, je vodilni vzrok mentalne zaostalosti, ki bi se jo dalo prepreèiti. Kroniène bolezni jeter, vkljuèno s cirozo – poglavitnim kroniènim zdravstvenim problemom, ki je povezan z zas- vojenostjo z alkoholom – so odgovorne za 25 000 smrti vsako leto. Alkoholizmu botrujejo genetski in okoljni dejavniki, vendar ne ob- staja en sam faktor ali kombinacija faktor- jev, ki bi omogoèala zdravnikom, da bi na- povedali, kdo bo postal alkoholik. Etanol, aktivna sestavina alkoholnih pijaè, zmanjša stres, napetost in inhibicijo. V niz- kih kolièinah lahko deluje kot stimulant, med- tem ko v višjih dozah deluje kot depresant. Prav tako lahko povzroèi izgubo toplote in de- hidracijo. Droga, ki se zlahka absorbira v krvni obtok in mo`gane, prizadane veè nevropre- našalnih sistemov. Alkohol tako zada udarec dvema tipoma teh sistemov. Kot prvo, uèin- kuje na receptorje za nevroprenašalce imeno- vane GABA in s tem pomirja napetost, oslabi nadzor nad gibanjem in poveèa reakcijski èas. V veèjih dozah etanol zmanjša tudi delova- nje drugega tipa receptorjev (NMDA recep- torji), ki jih uporablja nevroprenašalec gluta- mat. To souèinkovanje lahko zamegli razmiš- ljanje in navsezadnje vodi v komo. Razisko- valci so pred kratkim tudi odkrili, da alkohol spremeni delovanje stotine genov v amigdali, kar bi lahko razlo`ilo, zakaj alkoholiki trpi- jo za slabim spancem in depresijo. Lahko bi tudi pomagalo razumeti, zakaj so zdravljeni alkoholiki tako podvr`eni ponovnemu pad- cu v zasvojenost. Amigdala je kljuèna struk- tura v mo`ganskem èustvenem sistemu, ki de- luje kot vmesna postaja med prihajajoèo in- formacijo in obnašanjem. Smatra se, da igra eno glavnih vlog v fenomenu iskanja droge, in mo`ganske slike ka`ejo, da je pri alkoho- likih bolj aktivna kot pri drugih ljudeh. Raziskovalci razvijajo zdravljenja, ki ovi- rajo molekule, kot so opioidni peptidi, ki spro`ijo zasvojitvene uèinke alkohola. Eno izmed takšnih zdravil, naltrekson, se je pred kratkim `e prièelo uporabljati za zdravljenje alkoholizma. %   To mamilo lahko popaèi zaznavanje in spremeni do`ivljanje èasa, prostora in samega sebe. V nekaterih situacijah lahko marihuana proizvede moèan strah. Znanstveniki `e nekaj èasa vedo, da je aktivna sestavina marihua- ne spojina po imenu tetrahidrokanabinol (THC), ki se prilepi na posebne receptorje v mo`ganih, ki uravnavajo gibanje. To bi lah- ko razlo`ilo, zakaj ljudje pod vplivom te sub- stance slabše vozijo avto. Hipokampus, mo`- ganska struktura, ki je vpletena v shranjevanje spomina in uèenja, je tudi posejana z recep- torji, na katere se ve`e THC. To razlo`i, zakaj imajo pogosti uporabniki in tisti, ki so pod vplivom tega mamila, slab kratkotrajen spo- min in te`ave z obdelovanjem kompleksnih     # informacij. Raziskovalci so pred kratkim od- krili, da ti receptorji, na katere se ve`e THC, v normalnem stanju ve`ejo naravno mo`- gansko snov, ki se imenuje anandamid. Ta molekula uravnava kolièino dopamina v mo`ganih, kar razlo`i, kako marihuana deluje na nagrajevalni sistem in povzroèa odvisnost. ?&   Ekstazi, rohipnol, GHB in ketamin so med drogami, ki jih uporabljajo najstniki in mladi odrasli kot del glasbenih zabav, kot je na primer rave (ki je obièajno zelo dolg ples). Te droge poveèajo vzdr`ljivost in proizvedejo omamljenost, za katero uporabniki pravijo, da poglobi plesno izkušnjo. Vendar znanost èedalje bolj razkriva hudo škodo, ki se lah- ko zgodi v veè mo`ganskih podroèjih, kot po- sledica uporabe teh drog. Veliko uporabni- kov eksperimentira z razliènimi drogami iz te skupine, kar povzroèa velik problem, ker lahko kombinacije katerih koli izmed teh drog, še posebej z alkoholom, vodijo v ne- prièakovane stranske uèinke in celo smrt po visokih odmerkih. Fizièna izmuèenost lah- ko prav tako poveèa nekatere izmed teh uèin- kov in te`av. MDMA, na ulici imenovan tudi “adam”, “ekstazi” ali “XTC”, je sintetièna, psihoaktivna droga s halucinogenimi in am- fetaminom podobnimi lastnostmi. Uporab- niki naletijo na podobne te`ave, ki se pojavijo pri uporabi amfetaminov in kokaina. Nedav- ne raziskave so tudi povezale uporabo eksta- zija z dolgotrajno poškodbo podroèij mo`- ganov, ki so vpletena v mišljenje, spomin in u`itek. Rohipnol, GHB (gama hidroksi-bu- tirat) in ketamin delujejo predvsem kot za- viralci osrednjega `ivènega sistema. Ker so pogosto brez barve, okusa in vonja, se jih z lahkoto doda pijaèi in u`ije, ne da bi se oseba tega zavedala. Te spojine so se pojavile kot t. i. “zmenek-posilstvo mamila” (date-rape drugs). Èe je zmešan z alkoholom, rohipnol lahko onesposobi `rtve in jim prepreèi, da bi se uprle seksualnemu napadu. Prav tako je lahko rohipnol v kombinaciji z alkoholom ali ostalimi depresivi smrtonosen. Odkar je prišel v uporabo, se GHB zlorablja v evfo- riène, pomirjevalne in anabolne (t. i. body- building) uèinke. Prav tako je bil povezan s seksualnimi napadi. Ketamin je prav tako za- viralec osrednjega `ivènega sistema, ki se upo- rablja kot mamilo pri posilstvih. Ketamin ali “posebni K” je hitro delujoèi splošni aneste- tik. Ima pomirjevalne, hipnotiène, analgetiè- ne in halucinogene lastnosti. V številnih dr- `avah se uporablja kot splošni anestetik v me- dicini in veterinarstvu. Ekstazi posnema naravno prisoten nevro- prenašalec imenovan serotonin. Zaradi tega postanejo nevroni, ki uporabljajo ta nevro- prenašalec, zmedeni in sprošèajo veè seroto- nina v mo`gane. To vpliva na razpolo`enje, budnost, apetit in zaznavo. Ekstazi tudi ne- posredno vpliva na center za nagrajevanje. Višek serotonina namreè spro`i manjše po- veèanje dopamina v tem centru, zaradi èe- sar ima ekstazi tudi zasvojljive lastnosti.