glas mladih 107 Physical and cognitive activity of elderly people in different daily activity centers in Ljubljana Abstract Aging itself involves changes in motoric, mental abilities and psychosocial factors. Research suggest that these factors can be successfully influ- enced by the physical and mental interventions. The aim of this study was to determine the frequency, purpose, type and correlations of psycho- physical activities offered by the Daily Center of Activity (DCA) Puhova and Center of Activity Fužine (CAF) alongside differences between them. Data was collected with questionnaires and interviews, in which we included 37 elderly people who regularly attend activities at Daily centers. The results showed that the main reason for attending activities is for the majority of subjects maintaining or improving health. In their view, physical activity positively affect the preservation of general physical condition, acts as agent against diseases associated with aging, reduces the pain as- sociated with chronic injuries and contribute to improving overall self-sufficiency. For them the cognitive activities present means for strengthening the brain functions which is expressed with good cognitive function. Part of daily cognitive tasks are also carried outside of centers with homework assignments from educational workshops. The elderly population are in both types of activities influenced with greater socialization, which is associated with creating and maintaining friendships. Regular physical activity and educational workshops in daily centers of activities are great investment for a healthy ageing. Keywords: elderly population, psychophysical activity, daily centers of activity, health. Tim Kambič, Mojca Doupona Topič Telesna in kognitivna aktivnost starostnikov v dnevnih centrih aktivnosti v Ljubljani Izvleček Staranje samo po sebi prinaša spremembe v telesno motoričnih, mental- nih sposobnostih in psihosocialnih dejavnikih. Raziskave kažejo, da se na te dejavnike lahko uspešno vpliva s telesno in mentalno vadbo. Namen raziskovalne naloge je bilo ugotoviti pogostost, namen, vrsto in poveza- nost psihofizičnih aktivnosti, ki jih ponujata Dnevni center aktivnosti (DCA) Puhova in Center aktivnosti Fužine (CAF), ter razlike med njima. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjujev, v katere smo vključili 37 starejših oseb, ki obiskujejo aktivnosti v dnevnih centrih. Rezul- tati raziskave so pokazali, da je glavni razlog obiskovanja centrov aktivno- sti za večino preiskovancev ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Po njihovem mnenju telesne aktivnosti pozitivno vplivajo na ohranjanje splošne telesne pripravljenosti, delujejo kot sredstvo proti boleznim staranja, zmanjšanju bolečin pri kroničnih poškodbah in prispevajo k boljši splošni opravilnosti. Kognitivne dejavnosti za njih predstavljajo sredstvo za krepitev možganov, saj ohranjajo hitre, čiste misli, predvsem pa preiskovanci več razmišljajo tudi na dejavnostih izven centrov aktivnosti. Obe vrsti aktivnosti pa vplivata na večje druženje starejših oseb in ustvarjanje ter ohranjanje prijateljskih vezi. Centri aktivnosti so za starostnike odlična naložba za zdravo in polno sta- rost. Ključne besede: starejši, psihofizična aktivnost, dnevni centri aktivnosti, zdravje. (Foto: http://centerpinea.com/vadbe-za-starostnike.php) 108 Uvod „ Staranje in starost sta pojma, ki ju obrav- nava gerontologija, veda, ki z biološkega in sociološkega vidika proučuje staranje. Pomembnost te vede je prišla do izraza šele v 20. stoletju, ko se je začelo svetov- no prebivalstvo starati, življenjska doba pa je postala vse daljša (Novak, 2011). Starost je opredeljena kot obdobje nad 65 let. Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi se to obdobje delilo na 4 ob- dobja starosti: zgodnje starostno obdobje od 65 do 74 let, srednje starostno obdobje od 75 do 84 let, pozno starostno obdobje od 85 do 99 let in zelo staro obdobje nad 100 let (Spirduso, Francis in MacRae, 1995; Shephard, 1997 v Novak, 2011). Pojma sta- ranje in starost sta si zelo podobna, razliku- jeta se le po pomenu. Staranje je proces, ki traja od rojstva do smrti in nastane zaradi progresivnih fizioloških sprememb v tele- su, ki vodijo k starosti oziroma k upadu bio- loških funkcij in sposobnosti organizma, da se prilagodi metaboličnemu stresu (Cecič Erpič, 2014), starost pa je trenutno stanje, v katerem se človek nahaja (Kladnik, 2000; Novak, 2011). Staranje samo po sebi prinaša spremem- be v telesno motoričnih sposobnostih, mentalnih sposobnosti in psihosocialnih dejavnikih. Spremembe telesa se kažejo kot spremembe na koži, okostju in mišičju, srčno-žilnem sistemu, dihalih, živčevju in čutilih, prebavilih, spolovilih, izločalih ter na imunskem in hormonskem sistemu. Kot pogoste bolezni se zlasti pojavljajo sladkorna bolezen tipa 2, ateroskleroza in osteoporoza ter upad mišične mase. Zaradi neaktivnega življenja v starejšem obdobju, predvsem pretiranega sedenja, so pogoste bolezni tudi bolezni srčno-žilnega sistema, kap, rak debelega črevesa in rak dojke (Ber- čič, 2005). Motorične spremembe se kažejo predvsem v upadu mišične moči (največje hotene sile) za 1–2 % letno, eksplozivno- sti za 3–4 % letno, aerobne kapacitete za 1 % letno, kostne gostote za 1 % letno pri moških in pri ženskah za 2–3 % na leto po menopavzi, poslabšanju gibljivosti, ravno- težja, propriocepciji in kinesteziji, reakcij- skih časih, koordinaciji gibanja ipd. Doda- tna omejitev oziroma pomanjkanje gibanja pa lahko te procese še pospeši. Tako eno- tedensko ležanje v postelji mišično maso zmanjša tudi do 20 %, gostoto hrbtenič- nih kosti pa za 1 % (Strojnik, 2005 v Berčič, 2005). Poleg upada funkcionalno-motorič- nih sposobnosti pa je možno skoraj pri po- lovici populacije starejših od 60 let ugoto- viti upad mentalnih sposobnosti, ki se kaže v slabšem pomnjenju in pojavu demence (Ball idr., 2002). S starostjo prihaja tudi do sprememb v psihosocialnem zdravju posa- meznika, ki se izraža v upadu subjektivne- ga blagostanja. Poleg zgoraj omenjenega upada telesnih sposobnosti in slabšega zdravstvenega stanja pa se psihosocialne spremembe kažejo v tesnobi, povezani s socialno-ekonomskim statusom, socialni izolaciji, odvisnosti od družinskih članov in drugih osebnih težavah, ki so pogojene z družbenim okoljem (Cecič Erpič, 2014). V svetu se vedno bolj uveljavlja pojem »uspešno staranje«, ki služi kot paradigma za ohranjanje življenjskega stila oziroma bi- vanjske in delovne samostojnosti ter neod- visnosti tudi v starosti. Vendar ta pojem ne zajema le storilnostnih vidikov, povezanih z gibanjem, temveč tudi sociološke, inte- lektualne in emocionalne, ki obsegajo vsa področja človekovega delovanja. Socialne posledice gibalne dejavnosti se kažejo v ohranjanju socialnih mrež in socialni inte- griranosti, ustvarjanju novih prijateljstev, ohranjanju svoje pozicije/vloge, okrepitvi medgeneracijskih odnosov ipd. S psiho- loškega vidika gibalna dejavnost v starosti ohranja kognitivno delovanje, zmanjšuje stres, depresijo in anksioznost, omili odri- njenost in zmanjša osamljenost. V bistvu bi lahko rekli, da psihološki in socialni de- javniki v največji meri določajo kakovost življenja, zadovoljstvo s samim seboj, ki se celostno kaže skozi svojo samopodobo (Strojnik, 2005 v Berčič, 2005). Pojem uspešno staranje so preverjale šte- vilne študije, ki so z vadbo ali ostalimi ko- gnitivnimi intervencijami dokazale poziti- ven vpliv le teh na psihosocialno in telesno zdravje starejših oseb. Hurley in Ruth (2000) sta v svoji metaanalizi dokazala pozitivne vplive na funkcionalne sposobnosti, ki se kažejo v povečanju mišične mase, moči in povečanju mineralne gostote kosti ter zmanjšanju vpliva sarkopenije. Njun pre- gledni članek je dokazal, da vadba za moč vpliva še na nekatere druge dejavnike, kot so ureditev krvnega tlaka pri ljudeh s po- višano vrednostjo, izboljšanje zmogljivosti in opravilnosti človeka, zmanjšanju inzu- linske resistence, zmanjšanju celokupne in znotraj trebušne maščobe, poviša se poraba energije v mirovanju, preprečuje izgubo gostote kostne mase, zmanjšuje možnosti za padec ter zmanjšuje bolečine in izboljšuje funkcije pri ljudeh z obrabo kolen (Hurley in Roth, 2000). Novak (2011) je po obsežnem pregledu literature ugo- tovila, da poleg pozitivnih vplivov vadbe za moč aerobna vadba ugodno vpliva na srčno-žilni sistem ter preprečuje koronarne bolezni srca, ima pozitiven učinek pri zdra- vljenju sladkorne bolezni, osteoporoze in njenih kliničnih znakov, izboljšuje aerobno kapaciteto, uravnava telesno težo in delu- je pomirjujoče na mnoga živčna iztirjanja, nespečnost ter celo depresivna razpolo- ženja. Številne raziskave poročajo tudi, da telesna aktivnost ugodno vpliva tudi na psihosocialno komponento zdravja. Redna športna dejavnost je izjemno pomemb- na tudi za duševno zdravje (Mlinar, 2007). V starosti lahko preprečuje celo nekatere duševne bolezni, kot so depresija, demen- ca in Alzheimerjeva bolezen, ter izboljšuje psihično dobro počutje in vpliva na dobro razpoloženje (Fox idr., 2007; Geda idr., 2010; Blumenthal idr., 1999; Laurin, Verreault in Lindsay, 2001). Je uspešna metoda za pre- magovanje stresa, saj pomeni prijetno raz- vedrilo in sprostitev (Tušak, 2002). Namen prispevka je ugotoviti trenutno psihofizično aktivnost v primerjavi z obdo- bjem pred upokojitvijo in morebitne razli- ke v psihofizični aktivnosti med različnimi dnevnimi centri aktivnosti v mestni občini Ljubljana. Poleg prvotnega cilja pa nas za- nimajo morebitne povezave in razlike med izbranimi sociološkimi kazalci in psihofizič- no aktivnostjo v obdobju po upokojitvi. Metode „ Raziskava je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je obsegal anketni vprašalnik, drugi del pa intervjuje. Oba dela raziskave smo izvedli na dveh različnih centrih aktivnosti za starostnike, ki se nahajata na različnih delih Ljubljane. Prvi se imenuje Center dnevnih aktivnosti Fužine (CAF), drugi pa Dnevni center aktivnosti (DCA) in se nahaja na Puhovi 6. Vzorec preiskovancev V raziskavi je sodelovalo 37 preiskovancev v obdobju zgodnje starosti, od tega jih je 30 sodelovalo pri anketnem vprašalniku, 3 so sodelovali pri reševanju anketnega vprašal- nika in intervjuju, 4 pa so sodelovali le pri izvedbi intervjuja. Večina preiskovancev je bilo ženskega spola (26), manjšino predsta- vljajo predstavniki moškega spola (7). Pov- prečja starost je bila 64,9 ± 4,4 let. Večina preiskovancev je imelo zaključeno srednjo šolo (33,3 %), temu so sledili preiskovanci z visokošolsko (27,3 %) in višje šolo (21,2 %). Predpogoj za vključitev v vzorec je bila glas mladih 109 telesna aktivnost v obdobju upokojitve in obiskovanje enega izmed vključenih cen- trov aktivnosti vsaj enkrat tedensko. Vzorec spremenljivk Prvotno je bilo razdeljeno 37 anketnih vpra- šalnikov, po predhodnem pridobljenem dovoljenju s strani vodstev obeh ustanov. Vrnjenih smo prejeli 33 ustrezno izpolnje- nih anket. Anketa je bila sestavljena iz 16 vprašanj. Večina vprašanj (13) je bilo zapr- tega tipa, 2 sta bile odprtega tipa in ena v obliki 5 stopenjske Likertove lestvice s 5 tr- ditvami. Anketa je bila vsebinsko sestavlje- na iz začetnih demografskih vprašanj, ki so jim sledila vprašanja o pogostosti, tipu in vrsti telesnih ter mentalnih dejavnosti pred upokojitvijo in po njej. Intervju je bil sestavljen iz 4 vprašanj odpr- tega tipa. Vprašanja so se nanašala na pozi- tivne lastnosti in učinke telesnih aktivnosti in kognitivnih delavnic v povezavi z socio- loškimi vidiki obeh aktivnosti. Vsi intervjuji so bili zvočno snemani. Metode obdelave podatkov Podatke s prejetih anket smo obdelali s statičnim programom IBM SPSS (verzija 21, SPSS Inc., Chicago, ZDA) in Microsoft Excel (verzija 2013, Microsoft Corporation, Redmond, ZDA). Poleg izračuna osnovne opisne statistike vseh odgovorov (deležev in števila odgovorov) smo za izračun pri- merjanih opisnih spremenljivk uporabili dvosmerni hi kvadrat. Za izračun korelacij med preučevanimi spremenljivkami smo glede na merski nivo spremenljivk upora- bili Cramerjev ali pa Spearmanov koeficient korelacije. Vse podatke smo obdelali pri stopnji 5 % tveganja. Intervju je analiziran s kodiranjem in paradigmatskim modelom. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo izdelali grafikone in preglednice, v katerih smo primerjali spremenljivke v skladu s po- stavljenimi cilji. Rezultati in razprava „ Telesna aktivnost pred upoko- jitvijo Rezultati, ki se nanašajo na pogostost ukvarjanja s telesno aktivnostjo pred upo- kojitvijo, kažejo neenotnost, saj je bila veči- na preiskovancev telesno aktivna od 2 do 3 tedensko pa do nekajkrat mesečno (30,3 %) (Slika 1). Najmanjši delež populacije pa se je s telesno aktivnostjo ukvarjalo 4 do 6-krat tedensko. Večina preiskovancev se je pred upokoji- tvijo posluževala neformalnih oblik telesne aktivnosti (60,6 %). Te aktivnosti so v večini potekale brez nadzora usposobljenih ali izobraženih vaditeljev, trenerjev, kinezio- logov. Velik delež preiskovancev, ki so se ukvarjali s neformalnimi oblikami telesne aktivnosti, se kaže tudi v vrstah telesne aktivnosti, ki so prikazane na Sliki 2. Največ ljudi se je ukvarjalo s pohodništvo/plani- narjenjem (45,5 %), temu je sledilo plavanje in ostale aktivnosti (39,4 %). Med pogostej- šimi odgovori so bili tudi kolesarjenje (33,3 %), tek in zimski športi (alpsko smučanje, tek na smučeh, turno smučanje, ipd.) s 24,2 %. Najmanj preiskovancev se je ukvarjalo z moštvenimi športi z žogo (košarka, ro- komet, odbojka, nogomet, ipd.) (12,1 %). Pretežno so se s moštveni športi ukvarjali le moški. Druženje med telesno aktivnostjo je za- gotovo pomemben faktor vsake telesne aktivnosti. Naši preiskovanci so največ časa preživeli sami ali pa s prijatelji (oboje po 33,33 %). Ostali pa so v glavnini telesno aktivnost najraje preživeli s soprogo ali so- progom (30,30 %). Zelo majhen del (3,03 %) pa je telesno aktivnost najraje preživel s sodelavci in ostalimi znanci, ljudmi. Telesna in kognitivna „ aktivnost po upokoji- tvi Večina populacije zaradi dejavnikov, po- vezanih s staranjem (podrobneje smo jih opisal v uvodu prispevka), zniža svojo te- lesno in mentalno aktivnost, kar vodi do izrazitejših zdravstvenih problemov. Naši rezultati kažejo, da je večina preiskovancev (87,9 %) bolj aktivna sedaj v času pokoja, kot so bili pred upokojitvijo (12,1 %). Kot razlog za večjo aktivnost so preiskovanci nava- jali več časa, ki ga pred upokojitvijo niso imeli. Do podobnih dognanj so prišli tudi Slika 1: Pogostost ukvarjanja s telesno aktivnostjo pred upokojitvijo. Slika 2: Vrsta telesne aktivnosti pred pokojem. 30.3% 30.3% 30.3% 3.0% 6.1% 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% nekajkrat na mesec enkrat tedensko 2- do 3-krat tedensko 4- do 6- tedensko vsak dan 24.2% 33.3% 45.5% 39.4% 12.1% 24.2% 24.2% 39.4% 0.0% 5.0% 10.0% 15.0% 20.0% 25.0% 30.0% 35.0% 40.0% 45.0% 50.0% Tek Kolo Pohodni tvo Plavanje Mo tveni porti z ogo Zimski porti Vodene vadbe v Ostale telesne aktivnosti 110 pokazali, da je večina preiskovancev aktiv- na vsaj 2 do 3-krat tedensko (51,52 %). Temu sledijo preiskovanci, ki so telesno aktivni 4- do 6-krat na teden (39,39 %). Najmanjši delež preiskovancev pa je telesno aktiven celo vsak dan (9,09 %). Glede na trenutna priporočila s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2010) dosega nivo nor- malne dnevne aktivnosti le 39,39 % celo- tnega vzorca preiskovancev. Rezultati, ki se navezujejo na namen, s ka- terim se preiskovanci udeležujejo vadbe telesne aktivnosti v centrih aktivnosti, so predstavljeni na Sliki 4. Rezultati kažejo, da so izraziti trije nameni. Najpomembnejši namen je ohranjanje ali izboljšanje zdravja (78,8 %), sledita mu dobro počutje, zado- voljstvo in sprostitev (69,7 %) ter izboljšanje ravni energije (48,5 %). Najmanj izrazit na- men za obisk vadb telesnih aktivnosti pa je izogibanje dolgčasu (9,1 %). Vrste telesnih aktivnosti, ki se jih v sklopu centrov aktivnosti udeležujejo preisko- vanci, so prikazane na Sliki 5. Prevladujeta aktivnosti, kot sta telovadba (38,6 %) in raz- lične vrste plesov (20,0 %). Med ostale bolj priljubljene spadajo joga/tai-chi, pilates in nordijska hoja (10,0 % vse tri). Med manj pri- ljubljene pa spadata aktivnosti, kot sta na- mizni tenis in druge aktivnosti (5,7 % obe). Vrste kognitivnih vsebin, ki se jih v sklopu centrov aktivnosti udeležujejo preiskovan- ci, so prikazane na Sliki 6. Med najbolj obi- skane vsebine spadajo učenje tujih jezikov (angleščine, španščine, nemščine, franco- ščine ipd. ) (66,7 %), ustvarjalne delavnice/ ročna dela (24,2 %) in strokovna predavanja in delavnice (21,2 %). Med najmanj obiskane pa sodijo delavnice učenja računalništva, ki se tudi izvajajo le občasno. Velik delež (6,1 %) je še vedno ljudi, ki se ne udeležuje vse- bin kognitivnega značaja. V Tabeli 1 je prikazana pogostost obiska vsebin kognitivnega značaja. Rezultati nam kažejo, da se največ preiskovancev udeležuje vsebin kognitivnega značaja 2- do 3- krat tedensko (36,4 %). Večji delež preiskovancev pa se vsebin kognitivnega značaja udeležuje le enkrat tedensko (33,3 %). Presenetljiv je delež ljudi, ki se teh vse- bin ne udeležuje (5 preiskovancev oz. 15,2 %). Pomembno je tudi omeniti, da je večina preiskovancev (84,8 %) psihofizično aktivna tudi izven delavnic aktivnosti, ki jih organi- zira center aktivnosti. Glede na primerjavo v pogostosti ukvarjanja s telesno aktivnostjo pred in po upokojitvi smo ugotovili, da ne prihaja do statistično Slika 3: Pogostost ukvarjanja s telesno aktivnostjo v času upokojitve. Slika 4: Namen obiska telesne aktivnosti v centru aktivnosti. Slika 5: Vrsta telesnih aktivnosti v sklopu centra aktivnosti. 30.3% 3.0% 6.1% 0.0% 5.0% 10.0% 15.0% 20.0% 25.0% 30.0% 35.0% 2- do 3-krat tedensko 4- do 6- tedensko vsak dan 78.8% 69.7% 30.3% 21.2% 9.1% 48.5% 0.0% 10.0% 20.0% 30.0% 40.0% 50.0% 60.0% 70.0% 80.0% 90.0% Ohranjanje ali izboljšanje zdravja Dobro počutje, zadovoljstvo in sprostitev Druženje in spoznavanje novih ljudi Boljša opravilnost in samooskrba Izogibanje dolgčsu Izboljšanje ravni energije 38.6% 10.0% 10.0% 20.0% 10.0% 5.7% 5.7% Telovadba Pilates Joga, tai chi Razli ne vrste plesov in plesnih vadb Nordijska hoja Namizni tenis Druge aktivnosti Feng, Croteau, Kolt in Astell-Burt (2016), ki so preverjali telesno aktivnost med raz- ličnimi skupinami glede na ekonomsko- zaposlitveni status. Ugotovili so, da se vsi preiskovanci ne glede na ekonomski status po upokojitvi več in pri večji intenzivnosti ukvarjajo s telesno aktivnostjo kot so se pred pokojem. Večja telesna aktivnost se izraža tudi v večji pogostosti ukvarjanja s telesno aktivnosti, ki je predstavljena na Sliki 3. Rezultati so glas mladih 111 značilnih razlik v strukturi odgovorov (p = 0,19) (Tabela 2 ). Glede na zgornjo subjek- tivno oceno telesne aktivnosti pred in po upokojitvi smo tukaj ugotovili ravno obra- tno. Kljub temu pa je tu potrebno dodati, da gre za relativno majhen vzorec, kar bi- stveno lahko vpliva na izračun testne stati- stike zaradi majhnih pričakovanih frekvenc pri določenem odgovoru. Primerjava pogostosti ukvarjanja s telesno aktivnostjo med Centrom aktivnosti v Fuži- nah in Dnevnim centrom aktivnosti je po- kazala, da med njima ne prihaja do razlik (p = 0,27) (Tabela 3). Podobne rezultate smo ugotovili pri primerjavi razlik v pogostosti udeleževanja na kognitivnih delavnicah (p = 0,41) (Tabela 4). Pri preverjanju povezanosti med pogosto- stjo ukvarjanja s telesno aktivnostjo pred in po upokojitvi s stopnjo izobrazbe smo ugotovili nizke korelacije (oba koeficienta sta dosegala vrednosti manjše od 0,32, p > 0,05). Podobno povezanost smo ugotovili tudi pri primerjavi let v pokoju s pogosto- stjo ukvarjanja s telesno aktivnostjo v času upokojitve (Spearmanov koeficient = 0,10, p > 0,05). Ti rezultati kažejo, da ne stopnja izobrazbe in ne leta upokojitve bistveno ne vplivajo na pogostost ukvarjanja s tele- sno aktivnostjo v času upokojitve. Na podlagi štirih vprašanj smo oblikovali paradigmatski model, ki je prikazan na Sliki 7. Rezultati intervjuja kažejo, da se starejše osebe psihofizično udejstvujejo na tele- snih in kognitivnih aktivnostih, ki jih ponu- ja center aktivnosti. Telesna aktivnost in ko- gnitivne delavnice so odvisne od številnih dejavnikov. Udejstvovanje v telesni aktivnosti je bilo v našem primeru pri starejših odvisno od treh glavnih komponent: psihosocialnega pomena, strukture vadbe in zdravstvenega pomena. Psihosocialni pomen udejstvova- nja v telesni aktivnosti se je izkazoval preko ugodnega počutja in dobre volje na vadbi in po njej, zadovoljstva po vadbi, optimiz- ma, druženja v skupini in skrbi za sovadeče ter v veselju, pozitivni energiji in sprošče- nosti po vadbi. Na drugi strani se je zdra- vstveni pomen izkazoval v obliki splošnega boljšega počutja in zdravja, v vzdrževanju in izboljšanju kondicije, izboljšanju mo- toričnih sposobnosti (moči in gibljivosti), manjši bolečini v sklepih, izboljšanju stanja poškodb in bolezni, kot odlična preventiva starostnih bolezni, v znižanju in vzdrževa- nju primerne telesne teže ter v izboljšanju vsakodnevne opravilnosti. Kot zadnjega izmed glavnih komponent udejstvovanja v telesni aktivnosti pa je potrebno omeniti še strukturo vadbe, ki so ji preiskovanci dali velik pomen. Struktura vadbe in pogostost telesne aktivnosti je po njihovem mnenju odvisna od nabora, raznovrstnosti in prila- goditve vaj glede na njihove zdravstvene omejitve. Sicer so pa mnenja glede tele- sne aktivnosti izven centra deljena. Večina preiskovancev je telesno aktivna tudi izven centra aktivnosti. Pri večini preiskovancev, ki ni dodatno aktivna zunaj centra aktivno- sti, pa se kaže tendenca po začetku aktiv- nosti tudi zunaj aktivnosti centrov. Večino od tega loči večja samodisciplina. Slika 6: Vrste kognitivnih delavnic. Tabela 1: Pogostost obiska vsebin kognitivnega značaja N % Pogostost obiska vsebin kognitivnega značaja Se ne udeležujem 5 15, 2 Nekajkrat na mesec 2 6,1 Enkrat tedensko 11 33,3 2- do 3- krat tedensko 12 36,4 4- do 6- krat tedensko 3 9,1 Skupno 33 100,0 Legenda. N – število vseh preiskovancev. Tabela 2. Primerjava pogostosti ukvarjanja s TA pred in po upokojitvi Kategorija Pogostost ukvarjanja s TA v času upokojitve Skupno χ2 p 2- do 3- krat tedensko 4- do 6- krat tedensko vsak dan Pogostost ukvarjanja s TA pred upokojitvijo nekajkrat na mesec 3 5 2 10 11, 3 5 0,19 enkrat tedensko 7 3 0 10 2- do 3- krat tedensko 6 4 0 10 4- do 6- krat tedensko 0 1 0 1 vsak dan 1 0 1 2 Skupno 17 13 3 33 Legenda. χ2 – hi kvadrat (testna statistika), p – statistična značilnost testa. 66.7% 9.1% 3.0% 21.2% 24.2% 15.2% 12.1% 6.1% 0.0% 10.0% 20.0% 30.0% 40.0% 50.0% 60.0% 70.0% Učenje tujih jezikov Učenje računalništva Učenje petja ali petje v pevskem zboru Strokovna predavanja in delavnice Ustvarjalne delavnice - ročna dela Učenje geograje Ostale dejavnosti Ne udeležujem se delavnic 112 Udejstvovanje na kognitivnih delavnicah je odvisno od pomena, ki ga starejši pripi- sujejo delavnicam, učinkom, raznolikostim in razlogom, ki vodijo do neudeležbe na delavnicah. Glavni pomen udejstvovanja v kognitivnih delavnicah se izraža v veselju, radosti, druženje, želji po raziskovanju in ustvarjanju, v uresničitvi večletnih želja, no- vih izzivih, zanimivosti vsebin, želji po na- doknadenju zamujenega časa in predvsem kot sredstvo za zapolnitev odvečnega časa. Na večjo pomensko izraznost pa zagotovo vpliva raznolikost vsebin, ki je precej ob- sežna. Največ se preiskovanci udeležujejo učenja tujih jezikov, zdravstvenih delavnic, umetniških delavnic slikanja in ročnih del, delavnic spomina in potopisnih predavanj. Učinki teh dejavnosti se kažejo v lažjem in hitrejšem razmišljanju, krepitvi in vzdrže- vanju normalnega delovanja možganov, predvsem pa delavnice dodatno spod- bujajo več razmišljanja doma z raznimi domačimi nalogami. Majhen delež ljudi, ki so sodelovali na intervjujih, pa se nekoliko manj udeležuje kognitivnih delavnic zaradi sedečega delovnika, ki je globoko zakore- ninjen v njih in se ga zaenkrat skušajo zne- biti zgolj s telesno aktivnostjo. Nekakšen vidik, ki povezuje telesno in mentalno aktivnost starejših, je zagotovo druženje. Redno druženje poteka po vad- bah s pogovorom ob kavi, sladkarijah in kosilu ter v sklopu različnih dogodkov v centru aktivnosti (praznovanje rojstnih dni, večjih praznikov, plesni nastopi ipd.). Poleg druženja znotraj centra aktivnosti pa je ve- čina preiskovancev oblikovala prijateljske vezi, ki se izražajo z druženji izven centra na raznih izletih in v bližnji soseski, v kateri večina živi. Kot značilnosti dobrega druže- nja preiskovanci navajajo odlično razume- vanje znotraj skupin in centra, ohranjanje dobrega odnosa in povezanost v enotno skupnost. Veliko vlogo igra tudi prijazno osebje v centrih aktivnosti, kot so vaditelji Tabela 3: Primerjava pogostosti ukvarjanja s TA pokoju med centroma aktivnosti Kategorija Pogostost ukvarjanja s TA v času upokojitve Skupno χ2 p 2- do 3- krat tedensko 4- do 6- krat tedensko vsak dan Center aktivnosti CAF 10 6 0 16 3,58 0,27 DCA PUHOVA 7 7 3 17 Skupno 17 13 3 33 Legenda. χ2 – hi kvadrat (testna statistika), p – statistična značilnost testa. Tabela 4: Primerjava pogostosti udeleževanja na kognitivnih delavnicah v pokoju med centroma aktivnosti Kategorija Pogostost udeleževanja na kognitivnih delavnicah Skupno χ2 p se ne udeležujem nekajkrat na mesec enkrat teden- sko 2- do 3- krat tedensko 4- do 6- krat tedensko Center aktivnosti CAF 3 1 4 5 3 16 4,33 0,41 DCA PUHOVA 2 1 7 7 0 17 Skupno 5 2 11 12 3 33 Legenda. χ2 – hi kvadrat (testna statistika), p – statistična značilnost testa. Slika 7: Paradigmatski model. glas mladih 113 vadbe, vodje delavnic, predavatelji, sveto- valni delavci ipd. Opazili pa smo, da obsta- jajo dejavniki, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje druženja. Na pogostost dru- ženja precej vpliva bivanje v bližini centra aktivnosti, morebitne ostale dnevne ob- veznosti in skrb za vnuke. Te razlike so bile precej vidne v primerjavi izjav med obema centroma aktivnosti. Večina preiskovancev iz DCA Puhova prihaja iz različnih delov Ljubljane in to v veliki meri vpliva na krajše druženje po vadbah in izven vadbe. Bivanje v bližnji soseski Fužin, kot je to primer CAF- a, omogoča starejšim pogostejše druženje po vadbah in izven dejavnosti centra. Tu je potrebno poudariti tudi raznolikost vsebin in ponudbe, ki je precej večja v CAF-u, saj to bistveno prispeva k večji udeležbi in večjemu druženju med starejšimi. Vseka- kor pa na druženje lahko vplivajo poleg zgoraj naštetih dejavnikov še mnogi drugi. Eden izmed najbolj motečih je zagotovo vznemirjanje, žaljenje in motenje ostalih udeležencev med aktivnostmi. Zato smo v zadnjem vprašanju izpostavili ravno ta problem. Izkazalo se je, da v obeh centrih aktivnosti ni motečih dejavnikov ali vade- čih, ki bi povzročali nemir. V obeh centrih so preiskovanci mnenja, da se znotraj aktiv- nosti vzdržuje dobra disciplina in red ter da bi vsak moteči dejavnik odstranili sproti na miren in dostojen način. Zaključek „ Staranje je neobhoden pojav vsakega po- sameznika, ki poleg biološkega staranja za- jema tudi psihološko in sociološko staranje. Da bi negativne pojave staranja zmanjšali oz. odložili na kasnejši čas življenja, je eden izmed najbolj priporočenih dejavnosti te- lesna aktivnost. Glede na to, da s starostjo prihaja tudi do slabšega in počasnejšega delovanja možganov, je tudi mentalna ak- tivnost ključnega pomena. Namen raziskovalne naloge je bilo ugoto- viti pogostost, namen in vrsto psihofizičnih aktivnosti, ki jih ponujata DCA Puhova in CAF. Ugotovili smo, da so starejši po upo- kojitvi več aktivni kot so bili v dobi odraslo- sti. Največji razlog tega je več časa glede na preteklost, ko so bili redno zaposleni. V na- šem vzorcu smo ugotovili, da je še vedno premalo ljudi aktivnih glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije. Večina preiskovancev se zaveda pozitivnih učin- kov psihofizične aktivnosti v dobi starosti. Kot glavni razlog obiskovanja aktivnosti centrov aktivnosti večina navaja ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Psihofizične aktivno- sti pozitivno vplivajo na večino vidikov sta- ranja. Telesne aktivnosti pozitivno vplivajo na ohranjanje splošne telesne priprave, de- lujejo kot sredstvo proti boleznim staranja, izboljšanju gibljivost in moči, zmanjšanju bolečin pri kroničnih poškodbah in prispe- vajo k boljši splošni opravilnosti. Kognitiv- ne dejavnosti predstavljajo sredstvo za kre- pitev možganov, saj ohranjajo hitre, čiste misli, predvsem pa se količina dnevnega mišljenja zaradi dodatnih domačih nalog prenese tudi na dejavnosti izven centrov aktivnosti. Psihofizične aktivnosti vpliva- jo na večje druženje med starostniki, ki se kaže v sklepanju novih prijateljskih vezi, skrbi drug za drugega, povezovanju ljudi v enotne skupnosti, skupnem praznovanju praznikov in druženje tudi izven prostorov centrov aktivnosti. Centri aktivnosti za starostnike so odlična naložba za zdravo in polno starost. Me- stna občina Ljubljana je s svojim sistemom poskrbela za široko ponudbo po številnih delih Ljubljane. Kot eden izmed največjih ponudnikov pa je tudi Center aktivnosti Fužine, kjer beležijo največ obiska. V veči- ni centrov pa obstaja problem prostorov in strokovnega kadra. Vadba in kognitivne delavnice so največkrat v rokah prostovolj- cev, ki so omejeni s časom in prostorom. Številni starostniki v želji po psihofizični aktivnosti zato ostajajo na čakalnih vrstah. Zato je potrebno v prihodnje razmišljati o odprtju novih centrov, večji promociji ak- tivnosti med starejšimi in predvsem zago- toviti ustrezne prostore in strokovni kader. Literatura „ Adams, J. M. in White, M. (2004). Biological 1. ageing.The European Journal of Public He- alth,14(3), 331–334. Ball, K., Berch, D. B., Helmers, K. F., Jobe, J. B., 2. Leveck, M. D., Marsiske, M., ... in Unverzagt, F. W. (2002). Effects of cognitive training in- terventions with older adults: a randomized controlled trial. JAMA, 288(18), 2271–2281. Baltes, M. M. in Carstensen, L. L. (1999). So- 3. cial-psychological theories and their appli- cations to aging: From individual to collec- tive. V Beengston, V.L., Schaie, K.W. (uredniki). Handbook of theories of aging. Springer, New York, 209–226. Berčič, H. (2005). 4. Šport starejših za danes in jutri: strokovni posvet. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije. Berčič, H. (2012). 5. Vpliv telesne vadbe na kvalite- to življenja starostnikov. Pridobljeno iz http:// www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovo- stna-starost/clanek.html?ID=1183 . Blumenthal, J. A., Babyak, M. A., Moore, K. A., 6. Craighead, W. E., Herman, S., Khatri, P., ... in Doraiswamy, P. M. (1999). Effects of exercise training on older patients with major de- pression. Archives of internal medicine, 159(19), 2349–2356. Cecić Erpič, S. (2014 7. ). Psihosocialni vidiki vad- be za zdravje: Izbrane teme. Neobjavljeno štu- dijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Feng, X., Croteau, K., Kolt, G. S. in Astell-Burt, 8. T. (2016). Does retirement mean more physical activity? A longitudinal study. BMC Public He- alth, 16(1), 605. Fox, K.R., Stathi, A., McKenna, J. in Davis, M.G. 9. (2007). Physical activity and mental well- being in older people participating in the better ageing project. European Journal of Applied Physiology, 100(5), 591–602. Geda, Y. E., Roberts, R. O., Knopman, D. S., 10. Christianson, T. J., Pankratz, V. S., Ivnik, R. J., ... in Rocca, W. A. (2010). Physical exercise, aging, and mild cognitive impairment: a population-based study. Archives of neurolo- gy,67(1), 80–86. Horvat, S.A. (2011). 11. Telesna aktivnost staro- stnikov. (Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta). Pridobljeno iz http://www.dmsbztsg.si/2011/images/ stories/A.Horvat_Telesna_aktivnost_staro- stnikov.pdf . Hurley, B. F. in Roth, S. M. (2000). Strength 12. training in the elderly. Sports Medicine, 30(4), 249–268. Kladnik, T. (1998). 13. Skupine starih za samopo- moč: od skromnih začetkov do evropskega projekta. Ljubljana: Kakovostna starost, 1(1), 9 –11. Laurin, D., Verreault, R., Lindsay, J., MacPher- 14. son, K. in Rockwood, K. (2001). Physical ac- tivity and risk of cognitive impairment and dementia in elderly persons. Archives of neu- rology, 58 (3), 498–504. Marmot, M. (2005). Social determinants of 15. health inequalities. The Lancet,365 (9464), 1099–1104. Mlinar, S. (2007). 16. Športna dejavnost in življenj- ski slog medicinskih sester, zaposlenih v inten- zivnih enotah kliničnega centra v Ljubljani. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani. Požarnik, H. (1981). Umetnost staranja. Lju- 17. bljana: Cankarjeva založba Prevc, P. in Topič, M. D. (2009). Age identity, 18. social influence and socialization through physical activity in elderly people living in a nursing home. Collegium antropologicum, 33(4), 1107–1114. Rattan, S. I. (2006). Theories of biological 19. aging: genes, proteins, and free radicals. Free radical research, 40(12), 1230–1238. 114 Sapolsky, R. M. (2005). The influence of so- 20. cial hierarchy on primate health. Science, 308(5722), 648–652. Shephard, R. J. (1997). 21. Aging, physical activity, and health. Human Kinetics Publishers. Spirduso, W. W., Francis, K. L. in MacRae, P. G. 22. (1995). Physical dimensions of aging. Stoppard, M. (1991). Življenje po petdesetem. 23. Vodnik za starejše. Ljubljana: DZS. Strojnik, V. (2007). Thenapa 2- stanje v Slo- 24. veniji. V V.Strojnik(ur.), Zbornik 2. simpozija: Vadba za starejše osebe z zmanjšano mobil- nostjo, Ljubljana: Fakulteta za šport, 12–3. Turner, B. S. (1989). Ageing, status politics 25. and sociological theory. The British journal of sociology,40(4), 588–606. Wood, L.A. (1986). The Social Construction of 26. Emotions. Basil Blackwell, str. 189. World Health Organization. (2010). 2 7. Global re- commendations on physical activity for health. Geneva: World Health Organization. Zahvala „ Avtor Tim Kambič se zahvaljuje Mestni občini Ljubljana za podporo pri študiju in raziskovanju. Tim Kambič, dipl. kin. študent magistrskega študija Kineziologije Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Vrhovci cesta 17/8, 1000 Ljubljana tim.kambic@gmail.com