Št. 39 ________ V Gorici Itbz\]a trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek iu soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti preje-juaaa ali v Gorici na dom pošiljana: ys« Isto.........15 K % ,,.........10 ., Vs .,.........r, ,. Posamične številko stanejo 10 vin. „S0ČA" in»k-V^U'dniHH2f^i%9^ril6^u04y^m^] t«tu „Kažipot oo GorftSfem m flratiiseanškemfcjui dvakrat v letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvci". Naročnino sprejema upravnistvo \i Gosposki uliei štev. 7 T. nadstr. v „Goriški Tiskarni'- A. Gabrstvk. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se -»atfunijo pftj?efttrvrstah če tiskano 1-krat i6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Heklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ultliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v torek dne 6. aprila 1909. Tečaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i 151 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSUjajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvn. , »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. ^ „Soča" in »Primorec" se prodajata v Gorici v nasih knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Bolinger, • Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul.' 3. I. Hovanski. na Goriščeku; , Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sohwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakavni Lavrenčič na trgu della Caserma. . Telefon it, 83. „Gor. Tiskarna" A; Gabršček (odgov. J. Fabčifc) tiska in zal, Vnapreflno straatoalitam? Na Štajerskem se je ustanovila pred- j lanskim napredna stranka, v kateri vidi- j nio na delu vse polno akademiškili izobra- • ženeev. Stranka ima jako lep, časom pri- J nicren program velikega gospodarskega in socialnega obsega; zato pa tudi dobiva tal ter sme računati na lepo prihodnjost. Na Štajerskem je bil«-še te treba ustanoviti napredno stranko, ker je ni bilo, ker je vladala tista »sloga«, kakoršne so bili že povsodi drugodi siti, ker se ob taki »slogi« redijo le klerikalci. Napredna stranka je tu, dela, pridno dela in zanje vspehe. Rekli smo, da je v stranki obilo akadeini-čnih izobražencev, ki delajo. Da, to vidimo na zborovanjih, na shodih in v časopisju stranke. Povsodi srečavamo mlade moči na delu. To je razveseljivo, to kaže na lepše čase štajerskih Slovencev, ¦¦• Ni dvoma, da so rojila po glavah teh mladih narodnih delavcev razna naziranja. da so se med njimi križala mnenja, ali vse to se je steklo lepo v program, na katerem stoji stranka in v krepko delovanje med ljudstvom. Vsak po svojih močeh, po svoji znanosti deluje, ali v okvirju stranke. Na Kranjskem so se zedinili, kakor smo povedali'v prvem članku, napred-njaki ter delujejo v vrstah narodno-na-predne stranke, katero so hoteli klerikalci potisniti v mesta in trge ter jo docela pregnati z dežele; po dotoku novih močij z lepim gospodarskim programom pa se je stranka lotila zopet delovar) i na kmetih in upati sme na uspehe. Klerikalci se bojijo novega delovanja stranke, zato so začeli napenjati vse sile, da bi to delovanje že v kalu zatrli. Kako se je zvijal »Slovenec« in trepetal pretekli teden, ko se je imela vršiti v idrijsko-vipavskem okraju dopolnilna volitev za deželni zbor! Zona ga je spreletavala in celi predali »Slovenca- so bili polni strahu. — Kakor na Štajerskem tako delujejo tudi na Kranjskem 3acques Damour. Novela. Francoski spisal EMIL ZOLA. (Dalje.) Oamour je ostajal resen in zamišljen. Tudi on je bil republikanec, ker je že od zibelke slišal govoriti okrog sebe, da bo liudoviada nekega dne zmagoslavje delavca in vir obče sreče. Ni pa imel gotovega nazora o načinu, kako naj se vse zgodi. Zato je pozorno poslušal Berruja, pritrjuje mu sam pri sebi, da dobro modruje in da bo res enkrat ljudovlada, ka-koršno prerokuje. Oduševljeval se je, v trdnem prepričanju, da če bi bil ves* Pariz, možje, ženske in otroci, korakal nad Ver-sailles ob petju marzeljeze, bi bili lahko vrgli Pruse nazaj, podali roko deželanom in ustanovili vlado ljudstva, ki naj bi plačevala- rento vsakemu državljanu. »Pazi«, je ponavljala Felicija, polna nezaupnosti, »slab konec vzarne tvoj Berru. Krmi ga, ako te veseli, a pusti ga, »aj si gre sam razbijat glavo«. Tudi ona je želela ljudovlade. Leta 48. je bi njen oče padel na barikadah. Toda ta spomin jej je bistril pamg-, mesto da bi io slepil. Večkrat je rekla, da bi na novi akademično izobraženi narodni delavci v vrstah napredne stranke. Tako je prav, tako pa mora biti tudi na Goriškem. Naša dežela slovi med vsemi slovenskimi za najbolj napredno. Opetovano je pokazala, da ta sloves tudi zasluži. '\*> predni živelj med goriškim ljudstvom je močan tako, da ga klerikalci nikdar ne zatro. Še močnejši bi bil, ako bi bilo več sposobnih delavcev v prvih vrstah in na čelu narodnega delovanja. Ker tega ni v polni meri, si skuša naš napredni živelj pomagati, kakor ve in zna. Sili kvišku, dviga se, išče opore, ali ne more si prav opomoči, ker manjka roke, ki bi ga krepko prijela, vzdignila ter privedla do onih ciljev, po katerih tako stremi. Ni je dežele med Slovenci, kjer bi bilo lažje delati v naprednem smislu nego je naša Goriška. Ljudstvo je po večini uueto za napredne ideje: zato pa je treba delati za razširjenje teh med ljudstvom. Kdo pa naj dela? Gotovo da vsak, kdor čuti v sebi moč za tako delovanje. Mnogo mora nas hiti; jedcu dela tu, drugi tam, in tako raste veliko celotno delo. Pred vsem pa so poklicani delati oni, ki so imeli priliko spo-poluiti svoje znanje na visokih šolah, ker razpolagajo s širokim obzorjem modernega znanja ter ker so se učili pač tudi zato, da bodo koristili svojemu narodu. Malenkostne ozire pušča možak v strani; vzvišen je nad hrulacijami, ki lete nanj iz črnega tabora; pred seboj ima cilje, katere se more doseči po napredni poti, toda pač le v napredni stranki ob sopo-moči jednakih ali sličnih ali manjših toda istotako potrebnih in uvaževanih sodelavcev. — Žalostno pa je videti kakega bivšega narodno-radikalnega visokošolca, ki se je takrat trkal na prsi ter obljubljal radikalno delo, kako se peha sedaj za klerikalce; žalostno je videti., kako kedo zbeži v kako strančico, ko se ga prosi in prosi za napredno delovanje, samo da se tako odtegne potrebnemu delu. .fjeleizdajniška" razprava mestu ljudstva vedela, kako prisiliti vlado k pravičnosti: vedla bi se. kakor se spodobi. Berrujevi govori so jo nevoljili in plašili, ker so se jej dozdevali nepošteni. Opažala je, da se Damour izpreminja, kaže navade in rabi besede, ki jej niso ugajale. Vznemirjalo pa jo je tudi razvneto in mračno lice njenega sina Evgena, kadar je poslušal Berruja. Zvečer, ko je Lu-jiza-zadremala ob mizi, je držal Evgen roke križem, počasi srkal kozarec žganja in bnez besed upiral oči v slikarja, ki je prinašal iz Pariza vedno kako nenavadno vest o izdajstvu: kako dajajo Bonapartisti raz Montmartre Prusom znamenja in kako so potopili v Seino cele vreče moke in sodce smodnika, da spravijo prestolnico tem preje v sovražne roke. »To so lepe reči!« je govorila Felicija sinu, kadar se je Berru vendar že enkrat odpravil. »Glej, da ti ne zmeša pameti, saj veš, da laže.« »Vem, kar vem«, je odgovarjal Evgen z ljuto kretnjo. Proti sredi grudna so Damourjevim pošli njihovi prihranki. Za vsako uro so prerokovali poraz Prusov na deželi ali zmagovit izpad, ki končno otme Pariz; zato rodbina izprva ni bila v strahu, na-dejaje se, da se delo spet začne. Felicija je delala čudeže: živeli so iz dneva v da?t (Dalje.) Nadaljevalo se je zasliša vanje toženca, učitelja O b l a k o v i č a. Predsednil ga je vprašal, zakaj je »le« v Belemgr.-;.; > kupoval knjige? Toženec: »To so bile knjige, ki sem jih delil med učence kakor šolske premije. Nisem jih pa kupoval »le« v Belemgradu, ampak »tudi« v Belemgra-du iu to dovoljuje zakon«. Votanta Cekuš in dr. Fink sta vprašala, kako je mogel biti toženec se svojo malo plačo (66 kron mesečno) naročen na tri Časopise in vrhu tega še popotovati okolo in se vdeleževati shodov? --- Toženec: »Imam tudi dolgove. Sicer pa sem, ako se ne motim, tožen radi »veleizdaje« iu ne iimejem, kako je to v zvezi z zločinom, ki se mi pripisuje«. Nadaljevale je rekel toženec, da lioče dokazati »lažujivost« obtožnice. Tega i/,rax;i nista zapazila ne državni prnvdnik ne nijeden člen senata, kar je poročevalec »Ustavnosti«, vladnega organa, neki novinar Pajas, stopil k državnemu pravdniku ter ga glasno opozoril na ta izraz. Drž. pravdnik Accurti je skočil po konci razburjeno in je zaklical: »Kako sie se drznili žaliti tako obtožnico?!« Senat je na to kaznoval toženca s 24 urami zapora v temi in 2 postnima dnevoma. (Med občinstvom veliko razburjenje in mrmranje). Predsednik je ukoril občinstvo. — Med nadaljno razpravo je naenkrat vstal toženec Stevo Končar in je rekel s prstom kazaje na galerijo: »Na galeriji se l.Jiaja neka stara dama, ki ria-pravlja z roko proti nam geste obešanja«. Predsednik (tožencu Končar ju): »Kako se drznete motiti razpravo. Kaznujem vas!« Po kratkem posvetovanju je razglasil predsednik sklep senata, glasom katerega se toženec Končar kaznuje s 24 urami samotnega zapora, lednim postom in izklju-čenjem od razprav za tri dni. —- Branitelj Lukinič (jako*razburjeno): »Gospod predsednik, to ne. gre. Tudi gospodje steno- grafi so videli, da na galeriji v Zagrebu prbslula pristaSiča dra, Franka, gospaMi-letič, napravlja razne geste proti obtožencem«. — Predsednik: »Prosim občinstvo, naj se mirno vede, ker bom sicer postopal, ako mi bo kdo prijavljen«. —- Branitelj dr. Lukinič (še vedno jako razburjen): »Jaz ovajam gospo Miletič«. Neki ženski glas je zakričal z galerije: »Vi lažete!« — Branitelj Lukinič: »Gospod predsednik, prosim vas še enkrat varstva klijentom in braniteljem. Sedaj me ta oseba celo žali«. — Predsednik (do galerije): »Pojte toiej ven, da bo mir!« z galerije je odšla neka ženska glasno zmerjaje. (Ta gospu Miletič je proslula iz-za svojedobue afere »kluba svobodne ljubezni«, ki mu je bila lastnica). O obtoževalni priči Turajliču je rekel toženec, da je bil v njegovem okraju najprej ta priča aretiran kakor veleizda-jalec, ker je kričal, da v Hrvatski žive le Srbi. Po kratkem zaporu pa je bil Izpuščen na svobodo in je nffttu, postal priča obtožnice. (Gibanje med občinstvom). Po nekaterih nadaljnih vprašanjih je bil pozvan 29. toženec, 26rletui občinski tajnik StevanKačar. Toženec je bolehen. Za Časa- zapora se je pritožil pri preiskovalnem hodniku Košutiču, naj bi ga spravili v bolnišnico, ki bi v vlažni ječi moral poginiti. Preiskovalni sodnik Košutičinu je rekel tedaj: »Ako umrete vam ižkbpljem grob. Jože-nec- se je tedaj pritožil, ali bre>; vspeha. On je Srb in njegov ded, ki mu je sedaj 80 let, se je tudi vedno čutil Srba. Na hišni •• preiskavi v občinski hiši so mu koniisci-rali neko modro-žolto zastavo kakor »re-volucijonarno« zastavo. Potem pa se je izkazalo, da je to zastava zagrebškega komitata. (Proti državnemu pravdniku); »Vsa ta veleizdaja je izmišljena. Moja vest je čista. Turki so nabijali Srbe na kol in vi nas morete sleherni dan obesiti, ali mi ostajamo vendar Srbi«. 30. toženec M. i 1 e Č o r i č. Izjavil se je nekrivim in je na vprašanja državnega pravdnika in branitelja dra. Lukiniča odgovarjal soglas"no s prejšnjimi obtoženci. od tistega črnega kruha oblegancev, ki ga samo mala Lujiza ni mogla prebavljati. Takrat sta prišla Damour in Evgen z vsem ob pamet, kakor se je izražala mati. Brezdelna'od zore do mraka, odvajena navadnega življenja in lenih rok, odkar sta bila odložila orodje, sta živela v bolestnih in razjarjenih domišljijah, polnih čudnih in krvavih prikazni. Res sta oba-dva vstopila v eno izmed stotnij, čakajočih boja; tod" njuna stotnija z mnogimi drugimi vred niti ni zapustila utrdb, temveč je ostala nastanjena na mestu, kjer je moštvo po cele dneve kvartalo in popivalo. Tukaj se je Damourju ob praznem želodcu stiskalo srce v zavesti revščine, ki je vladala doma; tukaj je, poslušaje vsakovrstne novice, prišel do spoznanja, j da je vlada zaprisegla ljudstvu pogin, ho- j teča se polastiti republike. Prav je imel Berru; vsi so že vedeli, da čaka Henrik V. v Saint-Germainu, v majhni hišici, nad katero vihra bela zastava. Toda to je moralo nehati. Ne bo dolgo, in postrele jih, te divjake, ki izpostavljajo delavce gladu in bombam, samo da bi napravili prostora za plemenitaše in za pope. Ko sta se Damour in Evgen vračala domov, mrzlična od brezumja, ki je vladalo zunaj, nista go- \ vorila o ničemur več, kakor o uboju in krvoprelitju, in to vpričo Felicijej- ki je bleda in nema stregla mali Lujizi, oboleli zbog slabe hrane. In vendar je napočil konec oblege, sklenilo se je premirje in Prusi so defili-rali na Champs-Elysees. V Rue des Eu-vierges so jedli bel kruh, ki ga ie bila Felicija prinesla iz Saint-Denisa. Toda obed je bil žalosten. Evgen, ki je bil Šel gledat Pruse, je pripovedoval podrobnosti, do-čim je Damour mahal z vilicami in srdito kričal, da bi bili morah obglaviti vse vojskovodje.' Felicija se je raztogotila in mu vzela vilice iz rok. Naslednje dni, ko se delo. le še ni pričelo, je sklenil poizkusiti na svoj račun: imel je nekaj ulitih koso. svečnikov, ki jih je hotel izvršiti, v nadi, da jih spravi v denar. Evgen, ki mu srce. ni dalo ostati mirnemu, je pustil delo prvo uro po začetku. Berru je bil takoj po premirju izginil: nedvomno je izsledil kje boljšo mizo, da ga je redila. Nekega jutra pa se je prikazal silno živahne volje in povedal zgodbo o montmartrskih topovih. Barikade so se dvigale vsepovsod, vendar že enkrat se je bližalo zmagoslavje ljudstva, in Berru je prihajal po Damourja, češ, da morajo biti vsi dobri državljani na svojih mestih. Damour je pustil svoje delo, ne mene se za prepadeno lice Felicije. To je bila komuna. O »Slovanskem jugu« ne ve ničesar in ga je smatral za veter (Jug pomenja namreč tudi »južni veter«), (Viharna veselost). Pozvan je bil 31." toženec. 30-letni učitelj iz Cerkvenega boka Pavel M a t i-j a š e v i č. Toženec ne pripada nobeni stranki. Zato se ni udeleževal nikakih sej. Na volitvi je sicer res glasoval za kandidata srbske samostalne, stranke, ker je bil nasprotni kandidat frankovec. ^Priča Tu-rajuč je slab človek, ki je enkrat že streljal na toženca z morilskim namenom, kar hoče dokazati. Rogaški ¦'***+' I T j fkert, g.. Matija Kenda iz -Volč, ga. Julija Ferfoljeva in g. Odkar Prezelj iz Tolmina, g. Jakob Kuštrin in gčn. Dragica Pavšič iz Podmelca in g. Matija Kenda iz Poljubinja. Ako bi društvo razpolagalo le še z nekoliko tako pridnimi nabiratelji, bi lahko štelo sedaj par tisoč članov in do tega mora društvo, priti, ako hoče v resnici izpolnjevati namene, ki si jih je postavilo. Društveni odbor je tudi ukrenil potrebno, da se priglasijo in imenujejo društveni poverjeniki v svrho nabiranja članov za vaa županstva. — Društvo je v pretečenem letu interveniralo v 4 slučajih z moralno in gmotno podporo in sicer v slučaju ml. Adolfa K?mac iz Sv. Lucije, ml. Franca Krivec iz Volč, mL Brigite Kuk iz Ruto v in ml. otrok Jakoba Mulič iz Volč. Ml. Komac, sirota brez očeta in matere, se nahaja pri neki daljni sorodnici v Gorici, ter plačuje prispevke županstvo pri Sv. Luciji. Društvo je pozvalo sirotinski odbor pti Sv. Luciji, da spravi dotičnega dečka; v: bli-i. žino" društvenega sedeža, ter mu zagotovilo tudi gmotno podporo. Siroto, 14 letnega Franca Krivec, je društvo spravilo na Koroško k nekemu po> štenemu mizarju izučit se rokodelstva. Ml. nezakonsko Brigito Kuk je društvo dalo v oskrbo eni dobri ženski h Ruto v, ter plačuje za izdrževanje mesečnih 10 kron. Tudi si je društvo prizadevalo, da potirja alimentacije od nezakonskega očeta tožbenim potom, a do sedaj tožba še ni končana. Tudi za zanemarjene in zapuščene otrd-^ ke Jakoba Mulič is Volč je društvo poskr-' belo v tem smislu, da jih je izročilo pošte-5 nim družinam v Volčah v oskrbovanje. — Drugih važnejših slučajev ni bilo društvu znanih in društvo le obžaluje, da se širše občinstvo sled ae vednosti *niti toliko ne pobriga, da bi se obrnilo na društvo za podpore. — ko; na prednjih stražah pa je podiral orožnike, ne da bi ga pekla vest. Kadar se je-vrnil domov, spehan in začrnel od znoja; in smodnika, je ostajal po cele lire pri ma-t li.Lujizi in poslušal njeno dihanje. Felicija ga ni več poizkušala zadrževati; z mii&r nostjo sluteče ženske je čakala -konca vseh teh zmešnjav. , i flX'\ Nekega dne pa si je vendar upala pri^ pomniti, da ta dolgi zlodej Berru, ki toli^ kanj kriči, ni tako neumen, da bi se na-', stavljal krogljam. Njegovi spretnosti se je) posrečilo dobiti dobro službico v inten-danci; a kadar je prišel na obisk, v uniformi s perjanico in našitki, mu to ni branilo, poveličevati Damour jeve nazore v govorih, kakč da treba postreliti ministre, zbornico in skratka vso druhal, kadar jih pojdejo zajet v Versailles. »Čemu ne gre sam, mesto da priganja druge L« je ugovarjala Felicija. Toda Damour je menil: »Molči! Kar delam, je moja dolžnosti Tem slabše za tiste, ki ne opravljajo svoje!« (Pride še.) Društveni odbor je reševal v 4 sejah društvene zadeve in je razposlal 108 dopisov in 15 vlog. Med temi omenjam vloge na razna ministerstva in korporacije, županstva in posojilnice za podpore. Od teb so dali podporo le županstvo v Volčah in posojilnica v Tolminu. Društvene zadeve so se objavljale v ČasopisiL »Edinost?, »Gorica", »Soča", »Primorski list" in ^Kmečki glas". — Društvo se je sploh izključno prizadevalo izpolnjevati le svojo plemenito nalogo brez vsakih osebnih in strankarskih ozirov. Zato je tudi društvo potrebno in vredno vse podpore od najširšega občinstva ia posebno' od onih faktorjev, ki so po svojem duševnem in stanovskem stališču v prvi vrsti, v to poklicani, t. j. od duhovščine in učiteljstva-Društveni odbor je po svojih močeh vršil svojo nalogo v pretečenem letu Da ni dosege! večjih vspefiov, pripisati je v prvi vrsti brezbrižnosti imenovanih Či-niteljev. Zato so v prihodojem letu (t. j. 1909) baš ti poslednji poklicani v to, da društvo z vso močjo podprejo v moralnem in gmotnem ozira, — pisunče, če prav zna prav dobro latinsko. Resnici na ljubo pa mpramo- priznati in priznati mora vsak tolminski faran, da se niso dogajali v tolminski iari taki slučaji, dokler niso začela delovati po najnovej- : šem klerikalnem receptu »slov. katoliška j društva«, katera sejejo med farane le raz- por in prepir. Tisti, ki bi morali to videti, ne vidijo in tisti, ki bi morali vpoštevati j vtemeljene pritožbe faranov, so gluhi, zato naj si sami pripišejo posledice, katere ne izostanejo. ' Faran. DOPISI. Iz kanalskega okraja. Rlfiilj. — V nedeljo, dne 4 t. m. se je vršifo v tukajšnji šoli kmetijsko predavanje. Najprej je g. nadučitelj Ivan Kune poljudno razložil sajenja sadnega drevja na stalnem mestu, potem pa je g. c. kr. kmetijski učitelj, Ernest Klavžar, obravnaval sedanji deželni živinski zakon. Navzoči so oba govornika pazljivo poslušali ter izrazili ob zaključku željo, naj bi se prirejala pogosto taka predavanja. Iz bovškega okraja. Bovško. — (Pismo brez navedbe kraja prišlo v prave roke.) Mislil bi Človek, da ni mogoče, ali vendar se je zgodilo, daje prišlo iz Trsta in sicer brez vsake zamude, pismo v roke namenjeni osebi s tem-le naslovom: »Naj prejme gospa Marija moja mati Žagar tištv. 389 iu moja sestra Kristina Zorč in njen soprog Matija, Primorsko". Ali je mogoče še kaj več zahtevati od naših poštnih ; uradnikov ? Mislim, da ne t Iz tolminskega okraja. Iz tolminske okolice. — »Domoljub« zasrarnuje poštene tolminske farane kar v zaporednih številkah. V št. 11. piše neki črn človeček, da so dobili za pustne dni znanega liberalčka-pijančka Rejca ubitega, kateremu so baje lastni člani njegove družine, ki je vsa liberalna, pomagali na oni-svet, da se je kmalu potem ustrelil v Žabčah prekupčevalec s teleti Sorli, ki se sam ni vmešaval v politiko, pač pa so seveda njegovi sorodniki liberalci. Take in enake stvari prinaša iz tolminske okolice ta list. Vsemu so krivi liberalci. V tolminski fari redimo na svojih prsih kačo, ki sika po tem neumnem klerikalnem listu, če-gar urednik je slavnoznani Kremžar iz Gorice, in ki blati s svojim strupom tolminske poštene farane, kakor da. bi bili le-ti samo ubijalci, samomorilcnn morilci. O Šorliju trdi dopisunče, da se ni umeša-val v politiko. Pokojnik je pa bil najzagri-zenejši klerikalec, kar so tudi njegovi sorodniki. Seveda »Domoljub«, kateri ne pezna resnice, mora trditi, da se ni vmešaval v politiko, ker bi ne odgovarjalo njegovim nakanam, ako bi poročal, da je bil klerikalec, in ker po drugi strani ni mogel poročati, da je bil liberalec. Pokojnika pa so imeli radi, zato so prišli vsi, kateri so ga poznali k pogrebu, dasi mu je odrekla cerkvena oblast cerkven pogreb. Pri pogrebu so bili sami pošteni farani, matere in dekleta, med temi vsa ona dekleta iz Žabč, katere je kaplan Tomšič vabil, naj se hodijo »po noči« peti učit v njegovo »kat. izobr. društvo« v sosednjo vas Poljubinj, kar so mu pa odrekla. O tem bomo še govorili in ako razne pritožbe in razni opomini ne bodo ničesar izdali, si bomo pa sami pomagali. Tudi pokojnega Rejca vlači hijena, kar je v pravem pomenu besede dopisnik »Domoljuba«, na dan, blati ga kot pijančka, liberalca, še buje pa napada njegovo družino. »t)e mortujs nil nisi bene.« »O mrtvih ne govori slabega,«' tega stavka ne pozna do- Domače vesti. Gostovanji ljubljanskega sloi. glidišča v Gorici. — Od 17. aprila dalje priredi ljubljansko slov. gledišče v »Trgovskem Domu? pod firmo »Narodne Prosvete" serijo predstav, in sicer je izbran sledeči repertoar: »Simone". Drama, Oatulle de Nion. »Sladkosti rodbinskega življenja". Burka, Heonecuiia ;V dolini''. JDrflma.^Guimera, »Cbarleveva teta". Burka. Angl. „ Prababica" Grillparzer. »Vroča tla". Veseloigra. Štech. (češko) »Nepošteni". Drama. Rovetta. »Ugrabljene Sabioke". Burka, »Red iz nravnosti". Drama. „Brw denarja". Burka s petjem, Pri igrah bo sodelovalo 13 oseb. Vse predstave bo vodilo ravnateljstvo dež. s!ov. : gledališča v Ljubljani. Kakor o drugih pri . likah bo tudi sedaj uveden za predstave • abonnement. Nujna proisjl! — Aljažev dom v Vratih i je res popolnoma porušen, Rešiti se da h j nekaj oprave. Slovensko planinsko društvo je postavilo Aljažev dom kot last slovenske ' ga naroda, ki je bil lahko ponosen na to naj lepšo postojanko slovenske turiatike. Promet po na Sin planinah silno narašča, in slovensko zavetišče v Vratih je naravnost potrebno, pa tudi plodonosno, ker je tam najboljše in naj divnejše središče za pohod po znamonitih gorskih skupinah (na Triglav Križka jezera, Razor, Škrlatico itd.) Dolžni smo svojemu narodu in časti naše domovine, da postavimo nov Aljažev dom v Vratih. Srce krvavi vsem nad nepričakovano silno nezgodo, toda nafte delo ne ume ope sati. Slovensko plaoinsko društvo prične takoj priprave za novo stavbo; pač se bo dalo porabiti nekaj starega materijala in oprave — tudi vodovod je ostal — vendar pa bodo znašali troški za novi Aljažev dom nad 20.000 K. To je svota, ki jo je mogoče zbrati le po vsestranski podpori. Slovensko planinsko društvo se torej obrača do celotnega našega naroda in nujno prosi, da mu blagovolijo slovenski zavodi in društva ter rodoljubno občinstvo pripomoči /. nabiranjem prispevkov za postavitev novega Aljaževega doma. Vsem darovalcem najpri srčnejša zahvala! — Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, (Osrednji odbor). Pripomba. Podpore naj se blagovo lijo pošiljati na naslov Slovensko planinsko društvo v Ljubljani ali pa uredništvu našega lista, ki bode prispevke tudi izkazoval. Ufflfi je v Trstu g. Josip Petelin, re vident južne železnice. »Lega Nazionale«, podružnica za Gorico je imela v nedeljo svoj letni občin zbor v mestni palači. Predsedoval je župan Bombig. Dohodkov leta 1908. je bilo K 22457.94, troškov K 7382.06. Posebne glasen je bil dr. Venier, ki je polagal posebno važnost na Podgoro. 58 otrok hodi v tamkajšnji otroški vrtec, okoli 8'1 v laško ljudsko šolo. V kratkem nameravajo otvoriti tam žensko ljudsko šolo. -¦-Župan Bombig je povedal, da strašno težko čaka leta 1910. ko ima biti glavno zborovanje »Lege« v Gorici. Glavno zborovanje »Lege«, ki seza s svojimi kremplji po slov. otrokih, v Gorici, glavnem mestu slov. dela dežele, na slov. tleh, pomeni drzno "provokacijo Slovencev!! Užitninski sleparji se zopet oglaša je po »Gorici«. »Gorica« bi dobila rada zopet gradiva, da bi isto obdelavala par mesecev ter udrihala po Gabrščeku. Hvalijo se zopet z velikanskim dobičkom; zasluge seveda so njihove. Zavrnimo jih kar tki kratko: Leta 1900. je šlo za pobiranje ti-žitnine v slov. delu dežele. Dež. odbor je bil pričel vso akcijo brez g I a v e; k a r na slepo so hoteli spraviti užitnino v dež. upravo. Po kakošni konkurenčni ceni? Brezdvemno po tako visoki, da bi morala nastati zguba, kakor so jo imeli za- kupi v Ajdovščini, Kobaridu itd. Ako bi se bilo to zgodilo, bi imeli drag urad, ki bi tudi danes težil deželo, kakor jo bo norišnica z dragim aparatom. Deželnih naklad je bilo takrat 20%, na pivo od hektolitra i K; sedaj je pa naklad 120%, na pivo 4 K. — Ako bi bila dežela takrat prevzela na slepo užitnino v. svojo upravo, bi dežela vseh teh. dobičkov ne. imela, kajti erar bi ne ftobrilfeTiJTOjfc &&2S& """........ Andrežu 36-letnega slak 1 o n i č n e s t a n e, ampak deželami imela užitnino v upravi- za Visoko konkurenčno ceno. — Vsa zasluga za dobičke 'gre tistim, ki so: se tačas up i ra 1 i ter dosegli, da se ni .sprejelo v^e^elno režijo nekaj, kar bi prineslo le škodo, ker se je delalo v deželni hiši brezmiselno. —, Na-. migavajo pa že na čas, ko pride po ver-' Ijavnem zakonu do dražbe; tačas se pokaže, kako so slepariji klerikalci javnost z užitnino. Deželni odbor si bo moral dobro premisliti, da ne stori morda korakov, ki bi vedli od toliko opevanih dobičkov v.zguho. Dež. odbor kranjski je jalco previden in sam PovSe se je vračal z dražb užitnine prazen, ker' ni kazalo deželi naložiti nekaj, kar ne bo dalo dobička. Vsa reč je jasna. Zato mi s klerikalci ne borno polemizirali v tej reči. Ce je še kje kdo, ki jim verjame temu ni več mogoče pomagati. »Sumljive zveze«. — Veliki teden je, Slovenec« pa piše neumnosti, kakor da bi bilo okoli pusta. Sedaj je izsledil celo zvezo med »Sočo« in Vsenemci. »Soča« jt zvezana z »Grazer Ta'gb1attom«. Kdor nt verjame, ne bo zveličan. -- »Orazer Tagbiatt« Le namreč priobčil nekaj rečij, katere je pobral iz »temnih kotov klerikalne stranke«. Po pameti »Slovenca« Obstoji radi tega zveza med »Sočo« in »Orazer Tagblattom«. »Slovenec', ve čisto natanko, da trditve o Slovencih, ki ne trobijo v Sočin« rog, se vestnoln natančno sporočajo tudi »Orazer Tagblattu«. Torej če st; ima kakega takega Slovenca, ki ne trobi v »Sočin« rog, javno prijeti, se sporne i to v »Sočo«, ob jednem pa tudi v Orazer Tagbiatt«; demmcijacija v »Soči« ne i/da nič. zato se priobči v »Tagblattu«. Čudne zveze so to, maločastne za »Sočo*, 'lako vsklika »Slovenec«, glasilo -ljubljanskega škofa. Katoliški backi morajo verjeti, kar se je zlagal nune iz ^Slovence- j \ega uredništva, ki je zjutraj mašo bral, potem pa hitro grešil s tako javno lažjo. I Ali naj se branimo pred takimi insinu- j acijami? Mislimo, da ni treba. »Sloven-čeva-/. kiž je tako debela, da se da otipati. Orazer Tagbiatt« smo mi pred kratkim prijeli trdo radi članka, v katerem je pripovedoval, kako si želi imeti uravnan jezikovni pouk na srednjih šolah med nami. Orazer Tagbiatt« je nas zmerjal ter psoval »Sočo« z »\vindiscbes Blattchen«, po Slovencu« smo pa zvezani ž njim. Slovenec« je mol.al ter ni hotel nastopiti / nami vred proti »Tagblattu«. dasi je bila njegova dolžnost pri tako važni reči. Ah zato morda se ni oglasil, ker je zvezan s Tagblattom«? - »Slovenec* naj bo le tiho o sumljivih zvezah, kajti čudnih protislovenskih in protislovanskih zvez je ta Iim. ki nosi po krivem ime »Slovenec«, '-cs poln. »Sumljive zveze« so-ga. gnale, da je z Židi vred tulil proti Srbiji,"»sum-' Ijive zveze« so ga tirale do nesramnega nastopanja proti nesrečnim srbskim* žrt-uim v Zagrebu, »sumljive zveze«.jso.gna-. 1»- ta nesramni farški list, da je svoj čas ob znani Prešernovi slavnosti blatil slovenski narod tak<), kakor ga; blatL»Tagbiatt«. To, so »sumljive zveze«. — Protislovenski prodanci naj držijo jezik za zobmi! Pa zakaj si je izmislil »Slovenec«; tO ''vezo? Zato, ker ga razkritja »iz temnih k o t o.v klerikalne stranke«, ki so do pičice resnična, strašno jezijo. Pri »Slovencu« so brali natančno ta razkritja obolelo jih je, da pride kaj takega na dan, da še spravi V javnost tako velikansko klerikalno izprijenost. Pri »Slovencu« dobro vedo, da »Soča« piše golo resnico; zato jih je še bolj žgalo, da bi kaj odgovorili.. In odgovorili so s »sumljivo zvezo«, pa so se urezali. »Sumljive zveze« Padajo na Srne tiče nazaj, tako da so oblačni \oliko glede\ »zvez«, kolikor glede r<-čij, katere uganjajo v »temnih kotih.« Ranjena z nožem v obraz in hrbet. — 51 letni Leopold Silič iti sin 21 letni Leopold sta se vračala .v nedeljo zvečer iz Ileke gostilne v Št. Petru. Na cesti ju je Prijel neki Angelj Padovan, pa ne po an- geljsko, ter rekel, da je ena hčerka Sili-čeva lahkoživka. Brat se je postavil za njo, Padovan pa je vzel nož ter rnahal o-koli ž njim, da je ranil oba Siliča po obra«< zu in hrbtu. Morala.sta hitro v bolnišnico v Gorico, kjer sta dobila potrebno zdravniško 'pbmoč. ; i V tukajšnja bolnišnico'-so sprejeli 35 letnega Jakoba Mavra fr Berše;vkiPr mu je hlod zlo« Konj je cebnil y Šuligoja iz Lo-kovca; prizadjal mu je poškodbe/ y.ded katerih je moral Šuligoj v bolnišnico. ,.QlOZir|amo si. občinstvo, da se bode prodajalo v sredo-dne ?. t. m. ob. 10. uri v bližiui kolodvora postaje rBntuje (ajdovska železnica) veC kosov zemljišča po jako zmerni ceni. — KlMitiatigriflčne predstave v »Centralu« odpadejo v Četrtek, petek in soboto. V nedeljo nova predstava s senzacijonelnim vsporedom. SI. občinstvo opozarjamo že danes na to predstavo. Ustnici. — G, J o s i p P a g o n, pose stoik v Šepreljak: Na Vnš dopis z dnd 1. t. m. Vam potrjujemo na tem mestu v „SočiM, da niste Vi pisal dopisa ta Šebrelj v »Primorcu" z dne* 26. marce t. L. ' TrgtvifcHbrfM in Bopdartkc veitl. Sinlfiiji deželnih linitio. — Začetkom marca so stavili v gosposki zboruici gr. La-tour, knez Flirstenberg in knez SehtJaburg v imenu treh strank predlog, s kAterim pozivajo vlado, nnj temeljito Študira vprašanje o saniranju, deželnih financ ter naj poda čim prej svoje predloge državnemu zboru. Ta predlog je bil odstopljen komisiji, ki se je segla i. t, m. ter sedaj o tam roispravlja^ toda samo splošno, ne da bi stavila kak po/ seben predlog. Finančni minister se Je tudi udeležil te seje ter izjavil, da v prihodnjim zasedanju razvije svoj finančni program. hlekel je, da bode potrebščina v prihodnje sitno rasla, posebno zaradi uvedbo dveletne vojaške službe; pa tudi upravni troSki bodo večji. Vlada bode skušala sanirati deželne finance po projektu prejšnjoga ti o. ministra s pomočjo zvišanju davka na žganje. Dohodke tega davka razdeli po posebnem ključu med državo in dežele. Nii-dalje kani zvišati tarife na držav-nih železnicah, pa vse to ne bo zadostovalo in zato bo treba uvesti še nove davke, kar bode pa delalo silne težave, ker nosijo nižji sloji prebivalstva že itak tako o-gromna davčna bremena, da bi pač ne bilo lahko jim nalagati še novih. Organizacija slov. trgovskih ttotalkof. — Pripravljalni odbor opozarja še enkrat svoje ko-lVge na to velepomembno društvo. Ako kateri gospodov potnikov ni dobil prijavnice, kar se je nehote pregledalo, se prosi, naj svoj pristop še v teku velikonočnega" tedna prijavi. Ban in kraj, kjer s» bode vršilo ustanovno obč. zborovanje, prijavimo pravočasno. •— Pripravljalni odbor. Vinska poskušnja. ¦- Gor. kmetijsko društvo se obrača do vinogradnikov, da se udeleže vinske poskušnje na Dunaju, ali dopuščena so le vina iz ene same vrste grozdja. Je-li Julij Fodransperg pok. Evalda in Marije roj. Dolinar, iz Kamnika, star 48 let, pristojen v Kostanjevico r Krškem o-krajiiv vdovec, oče dveh otrok, privatni uradnik, zadnje čase brez službe, že kaznovanj ^- kriv, da je dne 25. julija 1908. zjutraj, v stanovanju v I. nadstropju hiše št. 272 v Rojanu, z nam e norri, d a umo-r i Lucienne Fabbri alias Florentine Fabry ji in v svrho, da sij)r.ija_sti denar, dragocene predmete in druge premičnine, ki so bili lastnina rečene Fabry, na zavraten način rečeno Fabry ponovno zabodel.se spiča-stim in rezilnim orožjem, zadavši. jej tako več ran, katerih eno mej levinii rebri, ki je, sezajoča v notranjost, zadela v desno stran srca in tako provzročila smrt, ki je nastopila malo'hipov pozneje, In da si je prilastil denar, dragocene predate, ki so bili lastnina prej rečene Luciene Fabry — torej zločina zavratnega roparskega vmo-ra, predvidjenega v §§ 134, 135 št. I, 2 kaz. zak. in kaznjivega v smislu § 136 kaz. zttk.? • ... ,-w.| ;'M l eventuvelno vprašanje se glasi, kakor 1. glavno vprašanje, le da odpadejo iz I. eventuehiega vprašanja vse one besede, ki so zgoraj, v I. glavnem mastno tiskane in da zaključuje z besedami: — torej zločina umora, predvidjenega v paragrafih 134, 135, št. 4, kaznjivega« po § 1,36. II. glavno vprašanje se tiče v škofijskem ordinarijatu poskušane goljufije. Porotniki so se vimli v dvorano po uro in pol trajajočem posvetovanju, na kar je njih načelnik prečital vevdikt, ki se glasi: Na I. eventuelno vprašanje 9 da, 3 ne, Na 11, glavno vprašanje 7 da, U ne* . Na to je bil toženec priveden nazaj v dvorano in zapisnikar mu je prečital « verdikt porotnikov. I Na podlagi tega verdikta je sodišče obsodilo Julija FOdrnnsperga na smrt na i vešallh. | Načelnik porotnikov je priporočal v ' imenu vojih kolegov sodnemu dvoru, naj , še predlaga obsojenca v Najvišje pomi-loščenje. To se je vzelo na znanje, čeprav porotniki niso poklicani v tako predlaganje. Sodni dvor se je potem posvetoval, , ali priporoči Fddransperga v pomiloščenje ' , ali ne. i Fodranspcrg je sprejel naznanilo smrtne obsodbe Še precej mirno na znanje, le potem pa je skoro omedlel ter so poklicali zdravnike na pomoč. j „ Najbrže bo predlagan v pomiloščenje. Razne vesti lodransperg - obsojen na smrt na vBšalih, V soboto pop. je končala pdrotna razprava proti F6dranspergu7 Porotnikom je bilo stavljeno več vprašanj. 'Prvo se glasi: Ukrasti dva vinarja ne more biti tatvina. — Včeraj je stala pred sodniki V Trstu mlada služkinja, obtožena tatvine 20 kronskega zlatega denarnega komada. Ves čas je trdila, da ni hotela ukrasti pri gospodarju, kjer je služila, 20 K, ampak 'e komad 2 v. Deklica je mlada, malo časa v Trstu ter pravi, da še ni nikoli videla zlata 20 K; da se je zmotila,,hotč vzeti 2 v. Sodni dvor jej je verjel ter jo oprostil, češ da vrednost 2. v je taka, da se je ne more obsoditi radi tatvine, »Krvava noč v Ljubljani«. — Tak je naslov izvirni narodni drami v treh dejanjih, katero so igrali y nedeljo v Cleve-landu v Ameriki tamkajšnji Slovenci. Predstavo je priredilo društvo »Lunder-Adamič«. V drami nastopajo dr. Tavčar, Hribar,- Kokalj, dr. Triller, poročnik Ma-verbub itd. — Kaj vsebuje jgra, kaže že ijasno naslov. „„ Obesili so v soboto v Lvovu *opar-mesar- skega pomočnika. Bil je ves potrt, prosil svojega branitelja, naj vloži telegrafično prošnjo za pomiloščenje na cesarja, ki je pa bila odbita. Do vislic so ga morali i skoraj nositi, ker je skoraj popolnoma izgubil zavest. Sloveči dvorni igralec Sonnenthal je umrl nenadoma v Pragi. Zadela ga je kap. Vseslovanski kongres se bo vršil v Varšavi meseca julija t. 1. V Londonu razsaja influenca. Smrtnih slučajev je na teden do 130. . Usoda posestva. — Neko posestvo v Draždanih je prodal neki posestnik banki za 970.000 mark, pri čemur je imel on čistega dobička 510.000. Tri" mesece pozneje je prodata banka isto posestvo nekemu inozemskemu arhitektu za 2,000.000 mark in prilužila pri tej kupčiji 1,030.000 mark. Arhitekt je zopet prodal po treh tednih posestvo za 3,785.000 torej z dobičkom 1,785.000 mark. Zadnji kupec ima še sedaj omenjeno posestvo. V kratkem času nekaj mesecev je poskočila- cena tega posestva od 460.000 mark do 3,785.000 mark. V državi bkUthoma v severni Ameriki so pričeli Indijanci pod vodstvom svojega poglavarja »Trapp Snake« (besna kača) vojno zoper belokožce, V. bližini mesta Henrietta so se spopadli z vojaštvom. Indijanci so dobro oboroženi in ima-jb svoj tabor ob reki Tiger. Boj bo na življenje in smrt, h »kranjske hranilnice« je bilo dvignjenih vlog v mesecu marcu 1.1. 2 mil i-jona 848.739 K. . ŽtltZRlIkO sMldlttl je zgorelo v Satorajlu Ujhely na Ogrskem, Zgorelo je 500 vagonov, olja in 300 vagonov lesa, Močan veter je pospeševal širjenje ognja, Škoda je velikanska. Ruikl Cirlci, M bo komaj v maju imela 37 let, je zelo oslabela in bo postarala valed vidnih skrhtj za življenje Bvojlh otrok. Živ* cevjo njeno je zelo slabo in po nasvetu zdravnikov pojde za delj časa na morje. Otroke vzame s seboj. MlllliO bodo zopet sezidali. Inženir Can-nlzzari ju izdelal načrte, po katerih bodo hiše k večjemu dve nadstropji visoke in med njimi toliko prostora, kolikor znaša dvakratna visočiua dveh sosednih hiš. Vsaka hiša bo imela svoj vrt. Mesto bo štirikrat ve6 prostora zavzelo kakor prej. . Poblfltlll )l z Dunaja Fr. Beicher, ki je zapustil 15 milijonov dolgov. V njegovem stanovanju so našli za 4 milijone ponarejenih menic. »SUdmirkl". — Na zborovanju nižjeav-strijskih podružnic „Sudmarke', na Dunaju je povdarjal nemški poslanec Herzog iz rajha, da bodo denarni zavodi v Nemčiji podpirali z vsemi sredstvi avstrijske Nemce v boju proti Slovanom. V provinci donsttntlna v severni Afriki vlada med domačine! huda lakoto, ki provzroCa legar. Vse polno ljudij je že žrtev lakote in bolezni. Odlikovane pince, Politični pregled, r Avstrijska ZbBmlCI bo sklicana najbrže dn<5 27. april«. V tem zasedanju predloži vlada zbornici zakčn o zvišanju davka na: Špirit. Na Balkanu. — Evropske konference ne bo. Velesile priznavajo aneksijo brez konference* — Bosna in Hercegovina se razdelita najbrže tako, da pride en del k ! iskega morilca Petra Czabaka, Dalmaciji, drugi h Hrvatski, torej pol Avstriji, pol Ogrski. — O" bosanskem vprašanju se je razpravljalo v turškem parlamentu v tajni seji. Seja je bila burna. Nekateri poslanci so jokali, da izgubi Turčija Bosno in Hercegovino. Avstrijski poslanik v Belemgradu grof For-gach odide iz Bplgrada, ko akonCajo trgo-Tineka fogajauja s Srbijo PoRlnnik dobi kako ynžnpj§e TOPsto. in kranjske potice priporoča slau. občinstvu pekarna in ^ladčiearna V^arol praščik na V\ornu. Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa »a vsako besedo 3 vin. NajpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrta:ke. Koliko je manJSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče no pozna, ker nikjer ne inaerfrajo. Skcdn ni majhna. 10 sodov in nekaj inecesnovih plohov 5 cm debelilTproda, ali-zamenja tudi za rebulo ali tropinovec F. Cvek v Mosteh pri Ljubljani. Gkenuiii v dobrem stanu se kupi takoj. Po-OlaKUVII nudbe je pošiljati na naše upravništvo. Josip Kutin - Sorica Semeniška ulica štev. I (v lastni hiši«. Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi ter preč. duhovščini svojo trgovino g špecerijskim, kolonijalnim blagom is jeBtvhami. V trgovini se dobi vedno sveže blago kakor: olje, moka iz raznih mlinov, riž, kave vseh vrst, francoski konjak, maršala, malaga itd. Postrežba točna, blago najboljše vrste. Naročila se dostavljajo v mestu na dom, na deželo pa po povzetju od 5 kg naprej. Za Velikonočne praznike priporočam: pražke gnjati in domače po najnižji ceni. Vse se dobi zmiraj v zalogi. Sprejme se takoj pomagalko za knjigoveznico in u tiskarni Ponudbe na »Goriško Tiskarno" A. Gabršček. Naznanilo. ! SUKNA in*modno blago za obleke priporoča lir m a tvorniea za suino Karel Kocian V HumpolcU na finskem j Tvorniške cene. Vzorci franka* Slučajnostma prodaja, ; 40 m ostankov cefira, barhanta, flanele, oksf rda. j platna fn kanafasa, pravolmrvni i I.ve jakosti za K 15*50 H.ge „ „ „ 14*50 po povzetju. Del ostankov 6—±4 ni, katere je mogoče vse dobro porabiti. Prosim poskusite pri tkalca platen Vilem Pick, Krooov n. |». Cechy Cenjenim odjemalcem Sorgendorf-skega piva, iz pivovaren grofov Thurn-Bleiburg, uljudno naznanjam, da ,se nahaja zaloga piva, kakor doslej* v Gosposki ulici štev, 6 u duorišču na leuo. V zalogi imam vet! no pivo najboljše vrste, v sodcih po 25, 50 in 100 litrov. Cene so najnižje. Priporočam se za mnogobrojna naročila. — Z odličnim spoštovanjem R. Isibisch. HArvr ,