irev. 321
TRST. v nedeljo 19. novembra 1911
XXXVI
IZHAJA VSAK DAN tsdl «b nedeljah !n praznikih ob 5., on ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. {6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OflLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JSdinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In iožljiyo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
nV edinost* je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brez doposl&ne naročnine, se nprava ne ozira, ■aroontna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: sa oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 3-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgij Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T:skarna „Ed'oost', vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti Ste v. 20. PoStno-hranllničnl račun Stev. 841-652. TELFFON St. 11-57
Narodna delavska organizacija"
— in
„Zveza Jugoslovan. Železničarjev"
priredita
danes, v nedeljo 8ne 19. novembra
ob 10. uri predpoludne
?elil prisili M
v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu DNEVNI RED:
Kaj zahtevamo ob seflasji neznosni flrapji?
DELAVCI! DELAVKE! Vkljub protestom, ki jih vprizarja delavstvo Avstrije, narašča draginja dan za dnevom. Temu mora pa biti enkrat konec! Radi tega pa slovensko delavstvo na plan, da skupno protestiramo proti onemu zlu, ki provzroča bedo in lakoto.
Prih. nedeljo torej vsi do zadnjega na protestni shod!
Odbora NDO. in ZJŽ.
Politično društvo „Edinost"
vabi svoje člane in somišljenike na
protestni
ki ga prirejati „Nar. delav. organizacija" in „Zveza Jug. Železničarjev" danes, v nedeljo dne 19. novembra 1911 ob 10. uri dop. v veliki dvorani „Nar. doma" z dnevnim redom:
Kaj zalite ramo sli sedanji i z.osni drieiji?
Odbor pol. dr. „Edinost".
Novi davki,
Finančni minister je v seji poslanske zbornice dne 14. t. m. predložil več novih, oziroma povišanje že obstoječih starih davkov.
Tu je pred vsem povišanje davka na žganje, ki iznaša sedaj 90 stot. za liter čistega alkohola, na 1 kroro 40 stot. Od povišanega davka dobe dežele do 60 stot , dočim dobivajo sedaj 20 stot. od litra; od povišanega davka bo torej delež dežel iznašal 40 in oni države le 10 stot. Vendar, da se državi ne zmanjšajo dosedanji dohodki iz žganja, je določeno, da država mora dobiti dosedanji znesek, ki se določi z okroglo svoto 75 milijonov kron. Večji dohodek se razdeli tako, da dobe dežele šest sedmin in država eno sedmino, tako dolgo, da bo delež dežel iznašal 60 stot. pri litru. Seveda dežele ne bodo smele zato nalagati nikakih posebnih doklad na žganje.
Davek od piva se poviša od 34 na 80 stot. za hektolitersko stopinjo izvlečka. (Lansko leto je vlada predlagala 70 stot) Povišek iznaša približno 5 kron za hektoliter piva. Zato pa dežele, ki so dosedaj nalagale do 4 kron pri hektolitru, v bodoče ne bodo več smele nalagati samostojnih davkov, oziroma doklad; zato pa se od povišanih davkov na pivo določi za dežele
PODLISTEK.
Jug.
Historičen r«man. — Spisal Prokop Chocholonšek. Poslovenil H. V.
Segel je z roko za srajco, potegnil ven mal omot, zavit v del obleke. Pritisnivši omot k ustnam, ga je zopet spravil pazljivo.
DvignivŠi se s tal je rekel: »Tako, moje življenje je posvečeno maščevanju. Bog pomozi!"
Obrnil se je in je brzih korakov odhi-tel skozi tabor proti jugu.
„Tamkaj divja bitka Še vedno; sedaj še-le bratom na pomoč!" je govoril dirjajoč naprej.
Jasno je vstalo solnce na obzorju, oblaki na nebu so se trgali sproti, in so se samo še v posameznih skupinah kakor orjaške sence podili po sinjem nebu; niso se več razprostrli po nebesnem svodu, da branijo solnčnim žarkom hiteti k zemlji; le tedaj, kadar so leteli mimo solnca, tedaj so se robovi oblakov zalesketali v odsevu solnca, da se je videlo, kakor da solnce venča svoje sence z rubini in opali; in potem je zopet plulo v čistem, nepremagljivem blešču dalje po svoji iazurni progi.
Orožje, oklepi vojščakov, razvrščenih v
42%» kar bo odgovarjalo 4 kronam od hektolitra. V vsem se deželam po napravljenem proračunu nakaže 21*5 milijona kron od osebne dohodnine, okoli 49 milijonov kron iz davkov na žganje, in okoli 56 milijonov kron iz davka na nivo, torej skupno 126 milijonov kron.
Država dvbi na podlagi proračuna le okoli 8 mlijonov od žganja in okoli 5 in pol milijona od piva.
Tudi znesek 21 5 milijona kron, ki se pa nakaže deželam iz dohodkov davka na osebno dohodnino, je vezan na pogoj, da dežele ne bodo smele nalagati nikakih doklad na ta davek.
V zvezi s to predlogo je tudi daljno znižanje zemljiškega in hišnega davka, pred-vidjeno v finančnem načrtu zakona o osebni dohodnini. (Kakor znano, je v novem načrtu predvidjeno, da se del dohodkov iz osebne dohodnine porabi v znižanje davkov, tako dolgo, da se zemljiški in hišno-razredni davek sploh nadomestita z osebno-dohodninskem davkom.)
Predloga giede povišanja davka od žganja je ostala v glavnem nespremenjena, kakor je bila predložena državnemu zboru že leta 1909. V zvezi s predlogo je dar, ki ga da država velikim žganjarijam, ki so večinoma last raznih baronov, grofov in še višjih gospodov. Za te velike žganjarije se določi kontigent 987.000 hI žganja, od katerega bo iznašal davek 20 kron za hektoliter. V obliki kontigenta dobe torej ti grofovski in baronski žganjarji darček od nič manje, nego 20 milijonov kron! Drugi dar dobe ti gospodje v obliki eksportnih premij, tako, da bodo dobivali za prva štiri leta za vsak izvožen hektoliter 10 kron, peto leto 9 «n potem 8 kron bonifikacije.
Predloga glede zvišanja davka na pivo določa — kakor že omenjeno — 80 stot. davka za hektolitersko stopinjo izvlečka, dočim jo ona leta 1909 dolvča le 70 stot. Določeno pa je, da male pivovarne, ki ne vare na leto preko 25.000 hI pivnega izvlečka, dobe popust.
Pristojbine od dedščin in brezplačnega prenosa nepremičnin se pri malih posestvih in bližnih sorodnikih zniža, pri večjih posestvih pa zviša tako, da računa vlada iz tega poviška na 10 milijonov kron letnega večjega dohodka.
Za peneča vina določa vladna predloga davek 50 stot., 1 krono in 2 kroni od litra. Vlada računa iz tega na večji dohodek 1,650 000 K.
Dalje predlaga vlada davek od avtomobilov.
Kakor je razvidno iz goriomenjenega, je tendenca vlade, da bi dobila nove davke na način, ki ne bi prehudo zadel širših slojev ljudstva, a da bi ob enem potolažila žga-njarske barone, ki se v prvi vrsti upirajo namenu davku na žganje.
Nesrečna Turčija.
Italijansko-turška vojna, ki so jej naši sosedje latinskega pokoljenja vzrok iz trte izvili ni nič drugega, nego nov čin v vrsti vednih poskusov — ki so bili večinoma z vspehom izvedeni — odtrgati od telesa nesrečne turške države zopet en del one davno minole dobe, v kateri se je vsa Evropa tresla pred osmansko državo. Danes se vedno računa z onemoglostjo države, ki
taboru in na robu tabora, so blesteli v polni zarji; prapori so vihrali nad njihovimi glavami, šotori so se belili in valovili kakor ženska prsa, kadar se je vprl vetrček ob njihove plahte; najjasnejše pa je odse-, valo solnce od leskečega, s srebrnimi luski-■ nami okovanega oklopja kraljevskih perja-nikov, ki so zopet stali tamkaj, z Ilijo na čelu, pred kraljevskim šotorom, okrog prapora Bosne, ki jim je visoko vihral nad glavami.
Toda videlo se je na njih, da so prestali krut boj; ta in oni je imel skrivljeno kopje, mnogi je držal samo še prelomljen handžar v roki; vsi pa so bili pobarvani s krvjo, s krvjo sovražnika, toda tudi s svojo lastno; ampak njihova lica so bila vesela, saj so po dolgem boju odbili sovražnika, ki je bil pridrl na-nje z vso silo; šepetajoč so si pripovedovali dogodke današnje noči, kažoč pri tem na Ilijo, ki se je — ko je njihova moč že začela pešati in se jeli umikati — naekrat pojavil na bojišču, da-si ga prej niso opazili, čeravno je z njimi«vred odkorakal in se ni niti za trenotek (kakor so pač mislili) oddaljil od njih. Ali v tre-notku stiske so čuli njegov glas in ob jutranjem svitu so ga videli, kako podi pred seboj Vukmano e tolpe, tako, da so se tudi oni z nova navdušeno zakadili nad sovražnika ter ga podili pred seboj kakor tolpa psov čredo plahih srn.
je že skozi tri stoletja v evidentnem nazadovanju. Kakor je pisal zgodovinar rimske države, da sta njeno ogromno vojaško in kolonizacijsko moč vničili luxuria in ava-ritia, hrepenenje po vživanju in po zakladih, ravno tako se lahko reče o osmanski državi, da je bila vničena, ko so začeli njeni sultani vživati svoje življenje osobito v haremih in so jeli kopičiti neizmerne zaklade.
Razpad grozi sedaj že skozi tristo let. Začel je pod sultanom Sehinom II. (1566 —1574). Resnica je pač, da je bil leta 1571 Cypros, toda turško brodovje je doživelo strašen poraz pri Lepantu. Pod njegovima naslednikoma Muratom III. in Mehmedom III. so se sicer vodile vojne proti Avstriji in Perziji, toda v teh vojnah je izgubila Turčija Tebris in Bagdad. Ahmed I. je bil potem prisiijen skleniti neugoden mir z Avstrijo in Perzijo. Vedno nazadovanje države se je potem širilo do dobe Mehmeda IV. (1648 —1687), ki je zopet poskušal povzdigniti državo, navdušen po izgledu Murata IV., ki je zopet pridobil od Perzije Bagdad in Eri van.
Res se mu je tudi posrečilo nekoliko povzdigniti notranjo upravo, toda turško brodovje je bilo poraženo od Benečanov leta 1656 pri Dardanelah, turška vojska na kopnem pa je bila pobita od Avstrijcev leta 1164 pri Sv. Gotthartu. Vzlic temu so pridobili Turki leta 1669 Kreto, a leta 1676 je Turčija v miru s Poljsko dobila Podolijo in del Ukrajine. Turki pa so bili zopet pobiti od Rusov I. 1681 in so izgubili ozemlje na levem bregu Dnjepra; bojno podjetje Kare Mustafe pa je zvršilo leta 1683 s porazom pri Dunaj u. Med tem so dobili Benečani Peloponez, sedanjo Grško, in cesarska vojska je zasedla Pešto leta 1687, zmagala pri Mohaču in vničila tako turško gospodstvo na Ogrskem. Mehmed je bil odstavljen in Suliman III. je bil zopet poražen od avstrijske vojske. Pod Mustafom II. je morala Turčija v Karlovškem miru prepustiti cesarju SedmograŠko in Ogrsko, Azov z vsem ozemljem okolice, Peloponez in skoro vso Dalmacijo Benečanom, Podolijo in Ukrajino Poljski.
Nastala je zopet kratka doba nekakega napredka. Leta 1711 seji je vrnil Atzov, leta 1715 je pridobila nazaj Poloponez. V ne vi vojni z Avstrijo je izgubila Turčija v pasa-roviškem miru del Srbije z Beligradom; zato so pa Turki zopet zasedli zgubljeni Erivan, Tebris in nekatere dele Armenije. Pod Mahmedom I. je izbruhnila leta 1735 nova vojna z Avstrijo in Rusijo. V beligraj-skem miru leta 1739 je dobila Turčija nazaj Azov in Srbijo z Beligradom. Leta 1769 so zasedii Rusi Multansko in Valahijo in 1771 so dobili Krim. Abdul Hamid I. je v miru v Kučuk-Kainadeži odstopil Rusiji severni breg Črnega morja. Leta 1807 je vnovič izbruhnila vojna z Rusijo. Porta je odstopila par utrdb na levem bregu Donave. Zato pa so se vprle posamezne narodnosti, najprvo Srbi, ki so kmalu dosegli samostojnost uprave, potem pa so se zbuniti leta 1821 Grki. L. 1826 je morala Turčija dopustiti, da so bile vsled Akermanskega dogovora vrejene državnopravne razmere Srbije in Multanije ter Valahije (sedanje Romunije).
Leta 1828—1829 je bruhnila nova vojna: z Rusijo. V drinopoljskem miru je priznala j
porta neodvisnost Grške. V Kljutohijskem miru je prepustila Mehmedu Aliju Sirijo in Secilijo. Leta 1855 je nastala glasovita krimska vojna, v kateri so bile Francija, Anglija in Italija zaveznice porte V pariškem miru leta 1856 so bile meje do izliva Donave urejene v korist Turčije, Črno morje je bilo nevtralizirano. Leta 1862 sta se vprli Bosna in Hercegovina, leta 1866 z javno pomočjo Grške Kreta, ki je b la še-le leta 1869 poražena, toda še-le vsled intervencije velesil. Leta 1876 je izbruhnila vstaja na Bolgarskem, na kar je sledila napoved vojne od strani Srbije. Ko se je imelo na carigrajski konferenci govoriti o reformah Turčije, je podelil sultan Abdul Hamid II. konstitucijo. Leta 1877 je napovedala Rusija Turčiji vojno in v sv. Štefanskem miru je morala Turčija odstopiti Bolgariji velik del Rumelije, privoliti v povečanje Srbije in Črre gore in dr.ti dele Armenije Rusiji. (Zvršetek pride).
Dnevne vesti.
„Arbeiter Zeitung", glasilo nemške socialne demokracije v Avstriji, je v svoj m boju proti češkim „separatistom" smatr. ?a za neobhodno potrebno, sklicevati se tudi — na „Edinost" ! Citira celo odstavke iz našega članka o slovanskem socializmu, v katerem smo rekli, da je v češki socialni demokraciji zmagala rarodna ideja. Na koncu pravi, da je ta hvala za češke socialiste sicer kompromitujoča, toda zaslužsra. Nas zelo veseli, da se socialistično glasilo sklicuje celo na naš „buržoazen" list in heče dokazati s tem Češkim socialistom, da so šovenisti. Toda s tem, da smo pribili, da je češka socialna demokracija narodna, nismo hoteli morda reči, da je nemška socialna demokracija — mednarodna. Mi se sicer v tem boju nočemo angažirati ne na eno, ne na drugo stran. Sodrugi naj opravijo to sami med seboj. Konstatujemo le dejstva, dejstva namreč, da se avstrijske sccijalno-dtmokra-tične stranke nacionalizirajo in da se ie nacionalizirala tudi češka socialna demokracija, kar se je pri nemški že davno prej zgodilo!! Zato ne vemo, zakaj bi bila ta konstatacija od naše strani za češke „separatiste" kompromitujoča ?
Petdesetletnica telefona. Teh dni je minulo 50 let, da je bil napravljen prvi aparat za govorenje na daljavo, ki je bil seveda zelo različen od tega, kar mi dandanes sploh označamo kakor telefon. Leta 1861 je Fil?p Reis v Friedrichhofenu pri Hamburgu napravil aparat, po katerem je bilo možno na večje daljave slišati glasove. Telefoniranje govorjenih besed se pa ni posrečilo popolnoma. Mnogo izumiteljev si je prizadevalo, da bi ta Reisov aparat priredili za praktične potrebe. Toda Še le 14 let pozneje, leta 1875 se je posrečilo Amerikancu Grahamu Bellu napraviti telefon, po katerem je bilo možno tudi izgovorjene besede poslati v daijavo povsem jasno in razumljivo. Ali še vedno je bil instrument enostranski, to je, govorilo se je le na eni strani, na drugi se je pa poslušalo. Še-le mikrofon Hughesa, ki je sedaj povsod v rabi, napravljen leta 1878, je pravi govor lni aparat, ki se ga more na obeh straneh žice vporabljati za govorjenje in poslušanje. Danes je telefonskih postaj že na milijone. Dolžina telefonskih žic šteje pa na stotisoče kilometrov.
„Slaven vojŠčak je Ilija," so Šepetali med seboj, „po vsej pravici je prvi med nami; kdo se mu jednači ? In kako žalostno, kako trudno zre pred-se, kakor bi ne bil junak današnje noči, kakor bi ne vedel, kako Čast mu izkazujemo 1"
Tedaj je zadonel radosten krik iz vrst vojščakov ; v spremstvu svojega strica Radića, obdan s prelestno oblečenim služab-ništvom, se je pojavil pred njih vrstami — Tomaševič.
„Slava tebi, kraljevič!" so mu klicali vojščaki nasproti.
Tomaševič se je vstavil, namignil z roko in nastala je grobna tišina.
.Tudi vam slava, junaki!" je govoril z donečim glasom, da ga je bilo daleč slišati, „da ste verno izpolnjevali moje ukaze in se niste dali zavesti od bojnega vrišča; mlatili so kraljevski junaki sovražne tolpe in odičili so se z novo slavo. Tudi vam pripada vsa čast in slava, da ste vstrajali na določenem prostoru, ne da bi se dali zapeljati v boj na lastno pest. Hvala vam, junaki! In če zastava upora vendar Še vedno vihra na utrdbah Belajskih, ker se je Vuk-man izognil nastavljeni mu pasti, bodite mirni radi tega. Kar se ni posrečilo danes, se posreči jutri, in vi zagledate vendar-le prapor Vukmana pod svojimi nogami!"
Ko je odgovoril je dirjal cb vrstah,
spremljan od veselih vsklikov vojščakov od vrste do vrste.
„Izborno znaš govoriti," mu je govoril Radič pri tej ježi, „malo je manjkalo, da jim nisi dokazal, da so se proslavili oni, ki so ostali doma za pečjo, in bedasto ljudstvo ti veruje, vriska in misli, Bog ve, kako junaštvo je izvelo !"
„Toda," se je vstavil naenkrat, „kje imaš svojo vrvico kinžala, stričnik?"
Tomaševič je segel ob bok, kjer je prej vedno visela doli ćrez bedra svilena, s zlato pretkana vrvica, ob katere koncih se je zibal dragocen kinžal; Tomaševič je ves prebledel.
„V strahu sem jo gotovo pozabil tam — v šotoru," je šepetal.
„Torej hiti," je silil Radič, „da nihče ne vstopi v šotor pred teboj."
Hitela sta mimo zadnjih vrst in že sta se v diru bližala perjanikom, ki so stali tiho in zamišljeno; nikako vpitje ju ni sprejelo tu.
„Tukaj govori, stričnik!" je pozival Radič, „oni so jezni na-te, ker si jih pustil same ves čas boja. Vukman je tudi proveč resnico gonil. No, Tomaševič! Kako ti ugajajo ta mračna lica? Ha, sveti Sava! Cdo godrnjanje Čujem; glej, da jih pomiriš; dokler ne drže perjaniki s teboj, te ne morem pozdraviti kakor svojega kralja!"
(Pride še.)
Boram U.
»EDINOST« St. 321.
BRZOJAVNE VESTI.
Parlamentarni položaj.
(Izvirno.)
DUNAJ 18. „Poljska korespondenca" poroča, da se vrže prihodnji teden konference pri zborničnem predsedniku dr.u Syl-vestru. Predsednik povabi h konferenci pred vsemi Čehe, potem Slovence, Italijane in krščanske socialce. Pri teh konferencah se bo razpravljalo tudi o reformi zborničnega poslovnika, o napravi govorniških tribin, zlasti pa tudi o ureditvi vprašanj na predsednika.
Delo v parlamentu.
(Izvirno.)
DUNAJ 18. Odsek bo, kakor se splošno sodi, dokončal računski provizorij in predloge glede posojil šele v zadnjem tednu meseca novembra. Na to se bo vršilo v zbornici drugo in tretje branje proračuna. Delavni program zbornice po končani draginjski razpravi je sledeči: predloga o nočnem delu žensk in otrok v rudnikih in potem reforma zborničnega poslovnika.
Poljsko ministrstvo.
(Izvirno.)
DUNAJ 18. „Poljska korespondenca", oficijelno glasilo „Poljskega kola" priobčuje vest, po kateri ministrski predsednik grof Stiirgkh ni odobril kandidature poslanca WorbeIa za mesto poljskega ministra. Z ozi-rom na to se je sklenilo, da kandidira na to mesto poslanec D I u g o s z, ki je tudi član poljske ljudske stranke.
Strašno grozodejstvo na Dunaju.
DUNAJ 18. (Izv.) Zdravstveno stanje Roberta Holzknechta je Še vedno nevarno, a vendar se upa, da ostane pri življenju. Operacija je bila dosedaj še nemogoča. Do osmih zvečer je bilo njegovo stanje neizpre-menjeno. Tupatam pride k zavesti, tudi zaspi za čas, se prebudi, pa zopet pade v nezavest. Stariši in tudi veliko število drugih ljudi redno povprašuje o bolnikovem stanju.
Češka umetnost na Dunaju.
DUNAJ 18. (Izv.) V prostorih umetniškega društva „Hagenbunda" otvori češko umetniško društvo „Manes" razstavo del svojih članov.
Aradska trdnjava.
BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Kakor se govori v vojaških krogih, nameravajo trdnjavo v Aradu znatno razširiti in utrditi, za kar so baje namenjeni veliki izdatki.
Potres.
SIBINJ 18. Včeraj ob 5. uri popoludne se je čutilo tukaj in v okolici šibek potres.
Italijansko-turška vojna
Arabci se ne udajo.
BEROLIN 18. Iz Tripollsa javljajo: Mi-nolo nedeljo so Italijani poslali šest odličnih meščanov iz Tripolisa k Arabcem, da bi se pogajali ž njimi. Arabci so odgdvorili: Umejemo mi, ali Vil K Turkom je dospel posl. pl. Fenau z 800 kamelami z jedili in krmo za konje.
Itaija hoče zasesti turške otoke v Egejskem morju.
DUNAJ 18. „Wiener Allgemeine Zei-tung" poroča iz krogov, ki so dobro informirani v vnanjih zadevah, da namerava Italija vzlic vsem svojim dementijem zasesti nekaj otokov v Egejskem morju.
Pred pretekom trozveze.
MIILAN 18. „Corriere della Sera" objavlja na uvodnem mestu članek bivšega milanskega kornega poveljnika generala Mainossi D'Indignoto, ki pravi, da se Italija nahaja neposredno pred potekom trozveze in mora zato biti pripravljena za vse slučaje.
PODLISTEK.
„Madame Bonivard".
Burka v 3 dejanjih. — Spisala Aleksander Bisson in Maus.
K nocojšnji premijeri v našem gledališču.
Za to burko je najboljše priporočilo, da so jo igrali na c. k. dvornem gledališču na Dunaju, kajti tam so zelo rigorozni v izberi iger: na eni strani je umetniški svet, na drugi pa strogi dvorni cenzor, ki ne pripušča na oder vsake stvari. Taka burka mora imeti mnogo, zelo mnogo dobrih lastnosti, da jo vsprejmejo na repertoar dvornega gledališča. In današnjo burko so neštetokrat igrali na največem in najboljšem avstrijskem odru in sicer pod naslovom „Oh, te tašče!" Kar se naslova burke tiče, si je sploh vsako gledališče izbralo druzega. Originalni, od pisatelja dani naslov je „Madame Bonivard1* in tudi mi smo se držali tega originalnega naslova. V nemškem prevodu pa „Oh, te tašče"; zagrebško gledališče jo uprizarja pod naslovom „Posledice ločitve", beligrajsko pa pod „Dvojna tašča". Na čeških provincijalnih odrih jo imenujejo „Klofuta za 100.000 frankov" in tudi v Ljubljani so jo tako imenovali. In res vsi ti naslovi odgovarjajo vsebini igre. Gre le za to, na kateri način se jo uprizarja. Iz burke ni smeti napraviti bur-
TRIPOLIS 18. (Ag. Štefani). Vsled močnega deževja je včeraj po noči narasla reka Mengemi in je poplavila obrežno ozemlje nasproti italijanski južni fronti in Sidi Mesri. Vodovje je prodrlo italijanske utrdbe pri Bu Meliani in je doseglo pristanišče na vztočni strani. Italijanske čete so napravile provizo-ričen jez in so zopet vzpostavile zveze. V minoli noči je voda vidno upadla, nakar so čete zopet popravile prvo obrambno črto pri Sidi Mesri. Sedaj je od povodnji ostal le hudournik, ki se izteka v morje pri fortu „C". Od sovražnika ni nobenega znamenja, da bi se pripravljal na kako akcijo. Morje je še vedno razburjeno. Vojne ladije in par-niki so na visokem morju. Mesto je mirno. Poplava ni napravila nikake posebne škode. Sedaj dežuje po malem. Živila za prebivalstvo so dospela danes, vendar jih ni možno izkrcati radi razburkanega morja. Zdravstveno stanje čet je vedno ugodno. Neki ogleduh poroča o sovražnikovih postojankah v oazi, da stoji okolu 2000 Arabcev zvesto na strani Turkov, večina Arabcev pa vedno menjava svoje prepričanje.
Domače vesti.
Poročil se je gosp. Anton Andrej O s e t iz Tolstega Vrha, lastnik tolstovrške slatine, z gospico Miciko Urbanči-č e v o iz Lepna pri Ribnici na Štajarskem. Čestitamo.
Imenovanje. Naš ožji tržaški rojak dr. Vekosiav Furlan, sin gosp. višjega računskega svetovalca Vekoslava Furlana, je bil imenovan za glavnega urednika mednarodnega statističnega instituta za kmetijstvo, trgovino in narodno gospodarstvo v Rimu.
Naš mladi rojak, ki je še-Ie nedavno dovršil svoje študije, je obiskoval več vseučilišč v Nemčiji, Rusiji in Švici. V raznih francoskih nemških in Italijanskih revijah je priobčil že več strokovno-znanstvenih spisov iz zavarovalne matematike, kakor tudi iz drugih panog in izdal tudi nekaj samostojnih del. — Odličnemu rojaku naše iskrene čestitke!
Za plemenit namen. Ko se je obrnilo „Dijaško podporno društvo" v Trstu do nekaterih odličnih oseb, poznanih na glasbenem polji, za sodelovanje na velikem dobrodelnem koncertu, ni bila njega prošnja zaman, temveč odzvali so se ter obljubili svojo pomoč in prijazno sodelovanje, da čim častneje izpade ta prva dobrodelna prireditev naši revni, a nadarjeni slov. mladini.
To požrtvovalnost za ta plemenit namen pa bo gotovo vedelo ceniti tudi naše slov. občinstvo ter pribiti v velikem številu na ta večer, da pokaže svojo požrtvovalnost za našo trpečo slovensko mladino.
Saj ravno revščina je premnogokrat vzrok, da mora mnogo naših revnih slov. dijakov popustiti svoje nadaljne studije. Pogum in požrtvovalnost gotovo mine vsakemu človeku ako nima pomoči niti v najhujši sili.
Vsled tega je pa naša narodna dolžnost da obvarujemo pridno učečo se mladino pogube ter jo vodimo na pot, ki vodi do cilja, da bo tudi ona stala nekoč v bojnih naših vrstah za pravice n2Šega teptanega naroda.
Zato pa bodi dne 7. decembra naš praznični dan, ko se snidemo zvečer na prvem dobrodelnem koncertu našim revnim slov. dijakom v korist! Vam pa, ki ste nam obljubili svojo prvo pomoč ter omogočili to plemenito prireditev, ne meneč se za trud in pota, bodi najlepša zahvala na tem hvaležnost ne le slov. borne mladine temveč vsega našega naroda.
Cvet in sad v pozni jeseni. — Iz Ajdovščine smo dobili od prijateljske strani dve čresnjevi mladiki, s cvetom in popolnoma razvitim sadom ! Hvala!
leske in zlasti ne iz imenovane „Madame Bonivard", kajti dejanje se čisto naravno razvija in ni nič nemožnega v njej. Avtor nam je že znan iz „Kontrolorja spalnih vozov", ki je pri nas najlepše uspel, le da v imenovani burki ni toliko neverjetnosti kakor v „Kontrolorju". Igra se po svoji snovi skoro približuje veseloigri. Duhoviti Bisson je tu zopet v lovu z Bissonom kakor tehnikom in ta je naravnost vzorna. Iz malega zapletaja nastaja prava zmešnjava, ki drži v napetem veselem razpoloženju poslušalce do kraja igre. Lahko bi trdil, da je „Madame Bonivard" naravnost vzorna vesoloigra, ali burka. Gotov sem, da ob pravem tempu in elegantnem nepretiravanem stilu doseže burka popolnoma svoj namen in da zadovolji občinstvo kar najbolje.
Ali je „Živi mrtvec" delo Tolstega?!
V „Edinosti* javlja originalna brzojavka iz Lvova, da se je v moskovskem gledališču predvčeranjim vršila premijera drame iz Tolstega zapuščine „Živi mrtvec". Včeraj pa objavlja v ruskem časopisju pisatelj Aleksander Solovjev spis, v katerem trdi, da je „Živi mrtvec" njegovo delo, ki je je izročil še leta 1898 Tolstemu, da je pregleda.
Ne bom razpravljal, kaj je moglo Solo-
C. k. hrvaška gimnazija v Pazinu. Na c. k. hrvaški gimnaziji v Pazinu je prazno mesto namestnega učitelja za zemljepis in zgodovino. — Kandidat, izprašan za hrvaško stenografijo, ima prednost. Služba počne 29. novembra. Izprašani kandidatje naj j vlože prošnje do 24. nov. pri gimnazijskem ravnateljstvu v Pazinu.
Javno vprašanje in opomin vsemu i rodoljubnemu občinstvu. — Ali zahtevatei vselej v vsaki gostilni računske lisice družbe sv. Cirila in Metoda? Ali je po Vašem prizadevanju vsaj ena gostilna uvela te listke? Rabite narodni kolek družbe sv. C in Met.? Darujete vsak mesec kaj za družbo ?
Izpite usposobljenosti za obče ljudske šole so napravili pred c. kr. izpra-ševalno komisijo v Gorici sledeči gg. učitelji:
Za slovenski in nemški učni jezik: Dobnik Leo, Jakopec Franjo, Ribičič Josip in Šušterčič Viljem.
Za slovenski učni jezik: Bukovec Vekosiav, Doljak Valentin, Faganelj Cvetko, Ferluga Ferdinand, Gobec Rudolf, Hude Dragotin, Kalan Maks, Katnik Valentin, Lenarčič N., Likar Fran, Marvič Fran, Pavletič Fran, Podgornik Miroslav, Poljšak Vekosiav, Pucelj Vekosiav, Rusjan Ambrož, Sošič Viktor, Stepančič Janko, Širok Dragotin, Trdan Stanko, ;VeIikonja Josip, Vičič Stanko, Crnigoj Vekosiav.
Neuspcsobljeni so 4 učitelji.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Miha Sernc, trgovee v Rušah, 10 K, ki jih je nabral za Martinov večer. Nekateri trnovski Mohorjani so darovali naši družbi K 4-10 in zopet 50 stot. G. trgovec Ivan Bonač je podaril družbi sv. Cirila in Met. 200 knjižic „Mlada leta", naši deci napisal Josip Gradačan. Družba proda iztis te za otroke priporočljive knjižice za ceno 20 st. Hvala dobrim darovalcem !
Sprememba Špedicijskega in komi-sijonarskega društva „Balkan- v Trstu v delniško družbo. C. k. namestništvo v Trstu je dovolilo, da se napravijo pripravljalni koraki za spremembo imenovanega društva v delniško družbo s kapitalom K 500.000.
Kakor se nam poroča, je že vsa delniška glavnica pokrita in v gotovini vplačana in se vodijo posli „Balkanau že od 1. julija tekočega leta na račun delniške družbe.
Posel „Balkana" se je v zadnjem času jako iepo razvil. Glasom biiaace je znašal skupni promet v minolem letu več nego dvajset milijonov kron. „Balkan" ima svojo podružnico v Ljubljani, ki je s prevzetjem tvrdke Škerl prevzel prvi sped ter na ljubljanskem trgu.
Centrala „Balkan" ima svoje pisarne v Trstu, Riva Grumula 14, ima več pripravnih suhih skladišč v mestu • in svobodni luki in uživa splošno zaupanje.
O razvajo „Balkana" priča tudi to, da zaposluje danes že 32 uradnikov. Priporočamo to podjetje najbolje interesiranim krogom.
Slikarska in kiparska šola — Trst.
Nove učence se vsprejema med 6 -9 uro zvečer. Ob nedaljah pa dopotudne. — Prospekt se dobi v šoli: Trg Goldoni št 6 I.
Odbor zavoda sv. Nikolaja prosi vse one p. n. rodoljubke, ki so prejele nabiralne pole, da iste vrnejo, da bo možno skleniti račune. Upamo, da bodo omenjene pole precej popisane z denarnimi prispevki, in da se nobena tie vrne prazna.
Vrni, kar si našel! Sinoči je neki gost na stranišču v restavraciji pozabil svojo uro, ki je lastnik pozneje ni več našel na dotičnem mestu. Kdor je uro našel, naj jo odda v restavraciji „Balkan" ali v našem uredništvu.
Errata corrige. V Članku: „Na naslov kamoristov v c. kr. uradih" včerajšnjega na-
vjeva dovesti do tega, da se javlja šele sedaj; opozoriti pa moram na neke podrobnosti, ki Solovjevovo trditev uničuje. Prvo je že gornja vest sama ob sebi izmišljena, kajts premijera se je vršila, sicer res v Moskvi v Hudočestvenem teatru ravnatelja Stanislav-skega, toda ta premijera ni bila predvčeranjim, temveč pred mesecem dni j. Vspeh je bil naravnost fenomenalen. — Zakaj se gospod Solovjev ni javil takrat, ko je vsa ruska javnost obračala svojo pozornost na posthumno delo velikega Tolstega ? Danes, ko vendar igrajo „Živega mrtveca" po vsem svetu, mu ta vest ne prinese ne denarja in ne slave. Za nas je merodajno sledeče:
Prvo gledališče, ki je uprizorilo „Živega mrtveca", je bil ravno „Moskovski hudočest-veni teater". To gledališče vodi eden najin-teligentnejših mož globokega znanja : poznavatelj in častilec Tolstega Stanislavski in ob strani mu stoji Nemirovič-Dančenko, ruski pisatelj in pesnik. Ali je torej sploh možno, da bi „nasedla" taka moža, kakorŠnja sta omenjena gospoda ? To je popolnoma izključeno. Stanislavski in Dančenko gotovo nista uprizorila Igre prej, dokler nista imela pred seboj rokopisa Tolstega, ki se danes nahaja vsakemu na ogled v muzeju Tolstega v j Moskvi. Res je pa, da je bil Tolstoj proti uprizoritvi, dokler on živi, toda ti uzroki so bili čisto privatnega značaja. Kakor vemo, je v „Živem mrtvecu" „opisal Tolstoj zgodbo neke gospe Himmerjeve, ki Še danes živi.
V Trstu, 19. novembru 191;.
šega lista se je nam urinila pomota in sicer naj se čita v zadnjem odstavku. „V slučaju, da bi ministerstvo kakemu takemu c. kr. zagrižencu dajalo potuho itd." in ne: namestništvo.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi danes v nedeljo, dne 19. t. m. „Variete večer" pri pogrnjenih mizah v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Na vsporedu je petje moškega zbora, kvarteti, gosli in klavir itd. Na to pa igra „Doktor Hribar", burka enodejanka. Po vsporedu bo ples in svobodna zabava.
Naše gledališče.
Danes v nedeljo popoludne ob 4. uri kakor ljudska predstava ob znatno znižanih cenah (vstopnina 60 stot.; sedeži z vstopnino vred K 130 ozir. K 1, vstopnina na galerijo 50 stot.) repriza Viktor Hugo-ve pretresujoče drame
„Lukrecija Borgia".
Zvečer pa se vprizori (v abonementu) velezabavna premijera, Bisson & Mars-ova burka
„Madame Bonivard"
ki je ena izmed najbolj znanih francoskih pošad, polna najkomičnejŠih zapletajev in decentna kljubu vsej pikanteriji.
Slavnostna predstava v spomin obletnice Tolstojeve smrti, bo v torek zvečer. Za to predstavo vlada napeto zanimanje, saj gre za dosedaj neznano delo ruskega duševnega velikana, s katerim naše gledališče ob obletnici njegove smrti seznani tržaško občinstvo. Zanimanje je tem bolj veliko, ker je naše gledališče eno izmed prvih gledališč, ki vprizori to dramo. O drami
,,Živi mrtvec"
o kateri je sedaj veliko govorjenja po literarnem svetu. — O tej drami spregovorimo danes in pojutršnjem natančneje.
TRŽAŠKA. GLEDALIŠČA.
POLITEAMA ROSSETTI. Tudi sinočnja predstava Leoncavallovega „Malbruk" je bila hladno vsprejeta — kakor pač zasluži.
Po drugem dejanju je mladi kapelnik Belezza ki je imel sinoči časten večer, di-rigal VVagnerjevo „Slgfridovo idilo". Da-si mi se je zdela njegova interpretacija tega umotvora preveč — italijanske naravi, vendar je bilo tehnično izvajanje pohvalno. Bellezza zna utisniti izvajanju svoj pečat, kar znači, da je samostojen, da je pravi umetnik. Za občinstvo pa ta umotvor ni bil, ker ga ni umelo. Kljub temu je bil kapelnik pj vsakem dejanju in po simfoniji klican na oder.
Danes pop. ob 3. „Vesela vdova", zvečer pa zadnja predstava družba Scognami-glio-Caramba: „Malbruk". Družba odhaja v Bologno.
FEN1CE. Caryll in Monekton-ova opereta „Torcadora" je dosegla na sinočnji prvi predstavi lep vspeh. Finale 2. dejanja in duet se je ponavljal. Di-butantinji Loli Bayron, da-si simpatična subreta, ni prišla do veljave v ulogi Susete.
Danes pop.: „Mož s tremi ženami", zvečer „Torcador".
EDEN. Variete. Začetek ob 8. in pol.
PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči.
al^Mi'iiilH I ti li li i TfT l"i f i I t lil II l ll l l I ll t l i it
USTREDNl BANKA CESKtCH
ODnOITCI CM PODRUŽNICA v TRSTU
orUnllLLlinl :: pim čel poitescssd j. :■
Vloge na tajižice 4lu°l0 P.tmijere vloge 45/8°/c
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
UBIJE ii KA7C1JE - - - MENJALNICA-
Uradne ure od 9.—12. dopol. In 5 pop.
toi r i,,rtTTTTit rrn m ijiTnTrr m ih u im i t m i i »v j u«
In tudi vemo, da ga je Hlmmerjeva s solzami v očeh prosila, naj ne objavi dela. Tolstoj ji je obljubil in izpolnil dano obljubo. „Živega mrtveca" je oddal svojemu nekdanjemu tajniku Ivanovu, ki je po smrti Tolstega rokopis oddal ravnatelju Stanislavskemu. Sicer pa je rodbina Tolstega — njegova žena in sin — protestirala proti tej uprizoritvi — protestirala pa je le zato, ker zaradi dane obljube gospej Himmerjevi nista hotela, da bi stvar prišla v javnost.
Danes seveda, ko je „Živi mrtvec" triumfalno zašel v vsa evropska gledališča, danes ne protestirata več. Kdor količkaj pozna Tolstega spise, je popolnoma prepričan o originalnosti, kajti tako je znal pisati le Tolstoj. Vse hibe in vrline njegovega peresa nam dajajo tako avtentičen dokaz, da ne bi nihče mogel dvomiti o tem. — Mogel bi pač trditi, da je nastal v dveh perijodah. Prva zvršuje tam, kjer Maša nagovarja Tedjo, naj fingira samomor. Za tem je nastala v življenju Tolstega sprememba in to spremembo je čutiti v drugem delu drame. Tu postaja Tolstoj fronder, vsa ogavnost in gnus, ki ju je imel do vlasti in zakonov, prihajajo do izbruha v sceni pri sodniji... Ne, ne, to je Tolstega pero I Samo on je znal tako ostro napadati. Gospod Solovjev trdi v svojem lovu za senzacijo, da je „Živi mrtvec" njegov. Dvomim, da bi se v vsej veliki Rusiji našel en človek, ki mu bo to trditev tudi verjel.
Leon Dragutinovič.
V Trstu, 19. novembra 1911;
»EDINOSTc ft. 321.
Strnil I
Grozna tragedija pri Sv. Jakobu.
Z Hkalnikom ubil ljubico in njeno hčerko.
Včeraj opoldne se je po obljudenem sv. Jakobu urno širila vest o strašnem činu, ki se je vršil v ul. della Guardia in ki je zahteval dve žrtvi, mater in njeno hčerko. Strašni zločin presega meje najbolj razdražene krvoločne fantazije. Le zver, in še ta ne bi bila mogla oskruniti oni dve trupli na tak grozen način.
Naš poročevalec se je takoj podal na lice mesta, izprašal je tu razne ljudi in s pomočjo podatkov policije, smo tako-le rekonstruirali strašni dogodijaj :
Marij Daltin pek. Antona, star 24 let, il Trsta, a pristojen v Maniago pri Vidmu, po poklicu bolniški strežnik, je bil dolgo časa vslužben kakor tak na parnikih Austro-Amerikane. Že sedem tednov pa je bil brez službe. Njegovo zdravje ni bilo pač najboljše. Pred štirimi leti si je namreč kotel vzeti življenje, ustrelil se je bil v prsa in od tedaj je njegovo zdravje pešalo; večkrat je bljuval kri. Kakor on trdi, se je poskusil tedaj umoriti, ker se je naveličal življenja. Od tega poskusa samomora sem se ni več vkrcal in kmalu je zapravil vse, kar si je bil prištedil s svojim delom na parnikih. Tupatam je delal kakor težak v skladišču za pohištvo tvrdke Macerata v ul. Chiozza.
Ko so se vršili umori kočijažev v Trstu, ki so vzbujali toliko senzacije, je bil Daltin dvakrat aretiran, ker so se nanj osredotočili razni sumljivi momenti, bil je pa obakrat izpuščen na svobodo, ker ni bilo nikakega dokaza.
Ko je bil Daltin še strežnik na parnikih „Austro-Amerikane", se je seznanil z neko strežnico, ki je tudi bila tam v službi, imenom Marijo Luizo vdovo Rismondo, rojeno Viecelli iz Milj. Pokojni soprog iste je bil ladijski natakar pri L!oydu in je umri pred 11 leti, zapustivši dve hčerki, Adelijo, ki jej je sedaj 17 let in ki stanuje tu v Trstu pri neki družini, in Nermo, ki ima sedaj 15 let in ki stanuje pri teti v Miljah. Pozneje je Rismondova imela nekega Ijubčka, od katerega je dobila sina Henrika Viecelli, ki mu je 8 let in ki je sedaj še stanoval pri materi. Pozneje je imela Rismondova drugo Ijubimsko razmerje, katerega plod je bila deklica, imenom Bianca, ki je imela sedaj pet let.
Ko sta oba zapustila službo pri Austro-Amerikani, sta prišla stanovat v ul. Torre-bianca št. 4, III. n., in Daltin v ul. Giuseppe Gatteri št. 27.
Razmerje, ki je pričelo med obema na ladijf, je nadaljevalo tu v Trstu. Najprej prijateljsko razmerje se je spremenilo v liu-bimsko razmerje, ki je postalo intimno februarja 1. 1910. Meseca aveusta t. 1. sta oba sklenila, da bosta skupaj stanovala, in sta najela malo stanovanje, sestoječe iz sobe, sobice in kuhinje, v V. nadstropju v hiši št. 29 ulice della Guardia.
S skupnim življenjem pa se je dokaj spremenilo njih vzajemno razmerje. Nesloga in prepiri so bili ria dnevnem redu. Daltin je bil namreč kljubu tem, da je njegova ljubica videla že štirideset spomladi, skrajno ljubosumen, in jo je, ko je njegova jeza izbruhnila, pretepal uprav brutalno. Večkrat se je morala celo policija baviti z njunimi domačimi prepiri in umiriti razburjene živce Daltinove.
Naj tu pripomnimo, da je Rismondova uživala malo pokojnino kakor vdova po pokojnem ladijskem natakarju pri Lloydu.
V	teh poslednjih tednih so prepiri med obema postajali čim dalje pogosteji in bolj hrupni, in to radi tega, ker je Rismondova izrazila željo, da se hoče zopet vkrcati kakor strežnica, češ, da tu ne more več izhajati. Daltin je bil radi tega tako razburjen, ne morda toliko radi naklonjenosti do nje, ampak radi tega, ker bi mu s tem zmanjkal edini vir za preživitek, saj je bil skoraj vedno brez službe in ker so tudi njegovi dohodki pri Maceratovi tvrdki bili jako pičli.
Tragedija.
V	petek sta se oba ljubimca zopet skregala radi navedenega vzroka. Sosedje so o tem znali, a nihče ni slutil, h kakemu strašnemu činu dovedejo ti prepiri.
Včeraj zjutraj ob 11.45 je šel Daltin na policijsko ravnateljstvo in sicer na Inspektorat v ul. Torre bianca. Tu je zaželel govoriti z inšpektorjem. V službi je bil ravno inšpektor Rumez. Ko je prišel pred inšpektorja, je, ne da bi kazal najmanje razburjenosti, popolnoma mirno rekel: „Ubil sem svojo ljubico in njenega otroka, pojdite pogledat. Aretirajte me; jaz sem tu !* Inspektor je najprej mislil, da ima opraviti z blaznim, ali ko mu je Daltin ponovil isto in še navedel številko hiše in stanovanje, kjer se nahajata obe trupli, ni več dvomil. Postavil je Daltina pod varstvo dveh redarjev. Med tem je bil policijski višji svetnik Contin obveščen o strašnem činu. Na kratko je izprašal Daltina in je takoj dal pripraviti avtomobil, s katerim se je v spremstvu drugih policijskih funkcijonarjev podal na lice mesta. Predno se je odpeljal, je dal še telefonirati na šentjakobski komisarijat z naročilom, naj se takoj podajo v omenjeno stanovanje in naj ulomijo vrata, ako so zaklenjena.
Najprej se je pripeljal pred hišo, kjer
se je zgodil zločin, policijski višji svetnik Contin, šel je s svojimi funkcijonarji v peto nadstropje. Vrata Daltinovega stanovanja so bila zaklenjena. Dal jih je ulomiti. Čim so vstopili v stanovanje, se je nudil njihovim očem strašen, mozeg pretresujoči pogled! Našega poročevalca, ki je v svoji dolgi ka-1 rijeri videl marsikaj strašnega, je prijela« groza ob oni strahovitosti, kakoršnje še ni videl!
V mali kuhinji je ležala na tleh, prislonjena na desni bok, Rismondova, dočim je mala Bianca ležala vznak tik materinega j hrbta. Pod je bil — ne da bi vporabili obi- | čajne fraze — pravcata luža krvi. Vse stene j so bile oškropljene s krvjo do višine dveh j metrov od poda. Rismondova je imela strto lobanjo, njeni lasje so bili namočeni s krvjo, iz rane na prsih pa je še curkijala kri. Glava male deklice je bila dobesedno razklana in stolčena. Masa njenih možganov je bila zbrizgana na desno ramo matere, ki je bila tudi sicer po vsem telesu obrizgana s koščki možganov 1 Strahovit pogled 1
Policijski funkcijonarji so takoj zapazili, da je Rismondova še dihala. Takoj se je telefoniralo na zdravniško postajo, od koder je prihitel zdravnik, ki je z ambulančnim vozom prepeljal nesrečnico v bolnišnico. Seveda ni radi smrtno težkih poškodb nikakega upanja, da bi okrevala in do 1 lVa ure po noči je bila še živa.
Med tem je prišel na lice mesta vodja šentjakobskega komisarijata pol. svetnik Zeni z več funkcijonarji, nadalje so prišli preiskovalni sodnik dr. Abram in namestnik drž. pravdnika.
Truplo nesrečne deklice so prenesli v mrtvašnico pri sv. Juštu.
Kako se je vršil zločin?
Na podlagi poizvedb policije in navedb morilca se je strašni čin vršil tako-le: Ob 8. in pol uri zjutraj je Rismondova v kuhinji pripravljala za obed, in zares na ognjišču, kjer je še gorel ogenj, sta se po zločinu nahajala dva lonca; v enem je bil krompir, v drugem f<žol. Ona je pri tem držala bržkone v naročju malo Bianko, kar sicer Daltin taji, in je pri delu govorila o svojem sklepu, da se hoče vkrcati. Daltin je jako razburjen hodil gor in dol po kuhinji. V nJem' se je kuhalo in le slabo je zakrival notranji vihar. Na enkrat se je podal v bližnjo sobo, tu je vzel desertni nož, čigar klinja je dolga 25 cm, in se je vrnil v kuhinjo. Dočim je Rismondova nič siuteča kurila ogenj, je Rismondo od zadaj planil na njo in jo z nožem zabodel v leva prsa. Zasadil je nož v njeno telo s tako divjo silo, da se je klinja zvila in je držaj šel na kose. Ženska je zagnala strašen krik, ali se ni zvrnila na tla. Morilec, videč da je ni še ubil, zgrabil je hitro s police nad ognjiščem (nape) velik in težak likalnik, kakoršnega rabijo krojači.
S tem orožjem je Rismondovo večkrat močno udaril po glavi, dokler se ni zgrudila na tla. Ali ni mu bilo še zadosti. Zver je zagledala kri, in kri je zahtevala tudi male, nedolžne dekiičice, ki je onemela in polu mrtva od strahu bila priča strašnemu napadu na svojo mamo. Z jednim udarcem z likalnikom je Daltin stri črepinjo dekličici, ki je takoj obležala mrtva z razdrobljeno glavo.
Ko je izvršil strahoviti čin, si je šel morilec umil roke, v umivalniku, potem si je slekel obleko, ki je bila vsa oškropljena s krvjo, oblekel je praznično obleko, skočil preko trupel svojih žrtev, ki sta mu bili na poti, odprl vrata stanovanja, jih zaklenil za seboj, in mirnim korakom šel na policijo, kjer je z nezaslišanim cinizmom povedal, da je ubil dve človeški bitji!!
Toliko likalnik, koiikor nož so našli v kuhinji.
Med tem ko se funkcijonarji nahajali na mestu zločina, je komisar gosp. Modrič izpraševal morilca, ki je z nezaslišanim mirom razlagal najbolj neznatne podrobnosti. Rekel je, da je to storil, ker je bil razburjen radi njenega sklepa, ki je pomenjal zanj ločitev od nje. Priznal je tudi, da jo je pretepava!.
Rekel je nadalje, da ob začetku njegovega razmerja z Rismondovo ni vedel o njenem otroku iz drugega razmerja, umorjeni j Bianki, a da je pozneje privolil, naj jo ima pri sebi. Kakor rečeno, morilec zanika, da bi biia mati držala otroka v naročju. On trdi, da se je Bianka nahajala na tleh in : da jej je razklal črepinjo, ko je začela vpiti tedaj, ko je on zabodel njeno mater.
Nova trgovina
99
All'industria inglese
ulica S. Caterina št. 7 (H^pŠ)
:
Velik izbor oblek za moške te dečke.
Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, jopičev, nOrmanskih kostimov in sukenj za otroke. TELOVNIKI „FANTAZIJA".	Cene, da se ni bati tonkurencf.
kCO
J*
® C8
® .H "Z _ ca
S ES
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
S. Lucia 5-18
BOGATA IN LEPA IZBERI DELO SOLIDNO
S ™
JI M S.
s»
& c«®
d ca
T,
199 # 2T ®
Via S. Lucia 5-18fsf
FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # ® r1 In vsakovrstnih stolle.	CENE ZiiEKNE. & cji «

„AUa eitta di Isione", Trst, Borzni trg 3.
ZIMSKA IN JESENSKA SEZONA-
Oelvets pravi angleški
n i
za kostime in obleke, velour du Nord za jopiče in plašče, Sealskin-Peluches angleški za obleke.
za toalete> obleke in bluze v bogatem izboru po tovarniških ^VBItSSIBHtS cenah!: =^==== Uzorci za deželo franko.
i
i
URAR in ZLATAR
Romeo Mmtl
ul. Barriera vecchia 19
popravi vsako žepno uro za K 2, ista cena za veako mogočo poškodbo- Za repert. kronometre in druge komplicir. ure nizke cene. Popravki se izvršijo tako], natanko, točno
Frankel
(Delniška družba)
£rst, Corso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana štev. II
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu
Nobena
razprodala
Trst, Corso 2. Telef. 10 3.
Linoleum Haas
K 2-50 ms . 1-80 met.
Pristni linoleum.....
Podolgaste preproge 67 cm. Preproge v vseh velikostih z j varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90
200/300 K 15*— itd. : Gospodarski predpasniki iz voščenega
: platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm.......2 80
. 65/150 cm.....,180
PourSnIRI Iz sumila od K ZO dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ Manšete iz kavčuka..... .60 „
- Pošilja se tudi na deželo.
136
in nobena
množina Masa
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 filijalk. — 1200 delavcev
PRIMER:
Moški čevlji . od K 7-— do 17 Ženski čevlji . » K 6*50 » 18 Nizki ženski . * K 3, 3*80, 5,
7-50, 10,13 Otroški Čevlji . » K 2-— dalje Galoše iz gum. » K 4*— do 8'-
Kupujte narodni KoleK!
Henrik pl. Clticchio
Via Stadion 35.
Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez
dijamantov. Zlate, srebrne, nikehiate
ali jeklene ure. — Regnlatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA".
Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta
ARfURO M0DRICKY
Prodajalnica manuf. bi ga in drjbnlh pr.dir.etov Trst, nI. Belvedere 82.
Zaloga odej, prešitih od K 0 40 dalje, flanelaste od K 2"40 dalje, volnene od K 3-— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, inalije vseh vrst bombažnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije
po cenah, da se ni bati koaknreoee.
SI
se
Št. 1640
Razglas
Na debelo bi se dovolile razprodaje Še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije.
ĆREVLJI
Grodjear Welt
Dr.ALMarHi
Cesare Cosci ancich
15
koncesijonirani zobo-tehnik
ordinira od 9.—/. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33
II. nad. Telefon 1708.
«£31
Dne 25. novembra t. 1. se bo vršil v Jelšanah nov živinski in kramarski semenj.
K obilni udeležbi so vabljeni kupci in prodajalci.
župnnstuo občine Jelene o Istri.
dne 17. 11. i911.
Župan Valenčič.
as

Veliko skladišče Klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna BffppHPMBHBj žepnih robcey, m.ških nogovic itd. itd. jvw —ng^lBEMr .v . *
K. CVENKEL^ ^»mm«! 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodaa trgovina. 2066 Narodna trgovina.
fcStrttfl IV.
„EDINOST' St. 321
VT Trstu, 13. novembra 1911.
i ua^^mmmmmmmam^mammmm^^m
= CENTIiALA V PRAGI. =
Ustanovljena leta 1868.
PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -Krakovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru
živnostenska banka
33= Podružnica v Trstu,
Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78.
Izvršuje vse bančne posle. == Sprejema borzna naročila.
Obrestuje vloge na Tložce knjižice po
V tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodala vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJME ui vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAV-EENE :n CARINSKE KREDITE. — Izdaja promese. Zavaruje srečke proti kurzni it-gubi. - Oskrbnje inkaso na vseh tuzom.skili in inozemskih trgih
Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). voščila na najdlje vrste :a barvane čevlje. Naročbe za vs? kraje deželo izvršuje točno in hitro
Loren^o Gaggianelii
Trst, ul. Caserma 11 (poleg kavarne Soclale)
Češko perje za gCŽT* postelje
5 kilogramov novegn, prerezanega K 9*60, boljega K 12*—, belfga, mthkega, prerezanega K 18 do 21, čisto belega, mehkega K 30 do 36. — Odpo-Šiljatev franko po povzetju ; preti odškodnini poštnine ee menja blago ali pa vzame nazaj
Benedikt Saciisel, Lobes Steu. 183
pri Plznu, Češka.
Pekarna in slaščičarna
Josipa Zavadlal
Trsi, m S. Mcrco št. 15.
Kruli svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
f Zastopstvo i a zaloga glasovitih ^
GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ
c. k. dvorni založnik in dragih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev
JOS. Kl^ARIK - TRST
Piazza Goldoni št. 12, 1. nad.
Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstfo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — uglašenja.
Pozor Slovenci!
TRGOVINI NAREJENIH OBLEK
AL UWRAT0RE (»i klavcu)
v ulici S. Marco št. 4 (pri Sv. Jakobu)
nizkitf cenah"gotove obleke z* moške In dečhe. js£
(Sacchettoni), Paletot, Uister, Raglau, hlače, Jopiče, srajce, nogavice, zapestnice, kravate, ovratnike i. t. d. — Velika izbera pralnih hlač za delavce od K 2 80 naprej. — Monture za delo, modre in rumene od K 4*— naprej.
Najcenejši nakup v vsem mestu.
Vsak dan novi dohodi blaga.
tfi H
t«
as w
o w
w

Govori se slovensko in hrvaško!
Stara grška žganjarna
▼ Trstu, Via Gav&na 5. Ta se a-b: bogata it-bira likvorjev ; specijalitete : grSti in fra iccnk k cjai, kranjski brinjevec3 kraški	in br tropa u-
vec in rum. Cene nizke, izbe'a, grenčic. SlaSčice ia zapeČenci. Grška mastici iz ri j®. — 8e priporoča Andrej Aotonopulu.
D ■	ae mesnica TOMAŽA ZADSIKA
rripLs Ul»a v Tratu, Piazza d. Giovauai 5tet 6. Prodaja ae goveje meso, telećie, jiaćje, vsakovrstna perutnina in sveže ms3u.	717
CVott SHn.l'ai* Trat Via Motia grande rrdsl Olu^Jar, 44. Prodajalna čevljev vsafee
vrste in cene. Sprejema naročila po
pravke Cene zmerne.
meri in po-6954
Trsi, ulica Carduccl 14 (prej Torranto Zfiloga ustrojenih kož.

j
Dobro jutro! Mam pa kam ? j Fra&elli Hauber j
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(,A1 buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
Za okrepčila Itd. obrnite a« na ftga
nj&rno AUGHJSTO DELL AOVOI.O, v uliol Siborgo 1 tu ulloa Maloautou 20, ki Ima ▼ za!o#l vsakovrstna deze.ta^ vina, llkarjs. bombono ln »laiolcte prv *• vrsta, posojoja v te namane proti povrafil'n vos potreban aamizsl servlos zsl vdilio itavllo povab-Jenoev. — Bsfoilk 1« Ižole bitaljka S 1 60.
trgovina s ta- ln
Garniel Umberto
delkL Via Contl 18 (vogal nlioa Ferrlera . Skladlfiče test&nia, italijanskega rita, naj-
A1&BU. Giordaiii
Specijalist za iurarjenje kurjih očes, diplomiran ranocelnik
Ambulat. Corso 23, L
Ozdravi takoj navadna it eastar&ns knria očesa ter jib izdere na najnavsdnejM na čin ::: brez vsake boleČir.s, Garantira ozdravljenje v meso rastočih nontov. JB^-žc nohte vsa se debelosti. Ka zahteve pride tudi ca dem
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitlčne in kožne bolezni
Ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5.i/t do 6.1/« pop

Čistilo za snaženje čevljev
Zastopstva in zaloga:
„ . _	J .	X 1- ■ C •• IM . fin t J šib olj, mesnino in »lra Naravno maslo
Velika izbera potrebSčin za čevljarje. — Specijaliteta	vlflaJ'Plv0 v butaljkas. Poairelba na
poMsčin za	Pjitaj pom*™ gi^.o«,,
Mihael Lampe ^V^^u
slad5JS&raa. Večkrat na dan svež kruh Posebnost vino in likeri v staklenloah. — Pcstrežba tudi na dom.
Perje za posteljo 1
po ceni.
1	kg sivega, dobrega oerfa
2	K; boljše vrste 2 K 40;! prima na pul belega K 2 80 ; belaja 4 K: belega, diaka-stega 5 K 10; 1 kg zelo finega, snežno belega perja K 6 40, K 8 —; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. Pri nakupu 5 kg franko.
k nepolne nernlcs
iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tu ten t 180 cm doig, okoli 120 cm širok z dvarca Maunama vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm široka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16-—; s srednjim perjem K 20— ; z drobnim K 24-— posamezni tuhenti 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine 3 K, K 350, K 4—. Tuhenti 200 cm dolgi, 140 cm široki K 13*—, K 1470, K 17"80, K 21-—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 4 50, K 5'20. K 5-70; Pedtuhenti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 1280, K 14 80. Pošiljke proti povzetju od K 12— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj.
j S. Benisch, Dešenics št. 265, Češka.
Begata Ilustriran oenlk gratis in franko.
i
£ngeanli^gacaotto št.9. | yickQ DupianČiĆ
OdllKouano cvetlično podjetje Trst- Can,p° Beivedere st 3
priporoča si. občinstvu svojo
novo gostilno
Toči se novo prvovrstno splitsko vino, • • • • črno, opol in belo. • • • •
CENE ZMERNE. = CENE ZMERNE.
' Sfe* vA &I<3«£>1 Trut, Ptass* k'onterosao ; jfiiS.4. w J. IflleitJ 6t. 5 Trgovina jest vin in kolonija!. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbi ; 3v. Oirita in Udi oda. Priporoča	Ivan Bidovc
UAin C+fllfVa mizarski mojster, Trst, ulica JUSIjl OlUlla Belvedore 5t v. 8 itvrSuje vsakovrstna mizarska deia.
Skladišče žagovine Kg
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia St. 3. Prodaje
se rJLobno Postrežba na dom.
i in debelo. —___
zavod za izdelovanje in barvanje kožukovine v ; Tisto, ulica Ponz ana 131. Telefon 23—50 Zalogi in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. C isti in pere vsak»-vrsto kožuhovine.	15"J9
Anto.iio AIDerti
, Germa
Via Miciictau-ce o Buonarotti trgovina Via Ponterosso št 8
Na zahtevo se razpošilja splošen katalog i jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalne rastline za salone, vrtove, rože vseh vrst.
Na debelo posebne cene.
Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem ,;pivo dvojnega kvasa", zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno
edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko
■ IS3
2sn s SE
s
A. Rnm&ič (prej Jakob Bcmiiič) Trst, unca coiosna 9.
Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov* koruze in moke
ter različnih jestvin.	Se pr}poroča udana
M fctosM je Anion Jsrkli, Trst
Via del'.e Poste 10. — GORICA, gotsposka ulica 7 Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Ls zaupno k n;emn.
P^infS^fl^ tO mizar M* ^a3cen» nI- Bel-rripU! UL"& OO vedere iS, vogal Torqua:o x »B8o. Izdeluje Hpaine sobe ia vsakovrstno pohiStv*
P
Najboljši in najpopolnejši
ji in planini
se vkupijo najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanjSo mesečne obroke (tudi za prov.ncije) Bamo naravnost od tvoraičarja
:: HENRIKA BREMITZ ::
C kr. dvornem založniku
v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Beivedere)
Svetovna razstava v Parizu liJCO najviSje odlikovanje Avstro-Ograke za glaiovirje. —: Katalogi ln kondic. gratis i a franko. :—
A. BAMBIC.
E53
mas*?.

Guerrino Marcon
Trsi, uia Beivedere št. 13.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo
pekarno in sladščičarno
Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadont)
Prodaja ves dan svež krah vsake vrste in »ladjice ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsatovrstoi prcpcčencl (Biscottini).
JOSIP VATOVEC.
: Postrežba : tudi na dom.
Restauracija FINOING
Trst, Via calogna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
Zaloga vsakovrstnega
oglja in premoga.
Avtorlzovana dunajska šola. na
— — ustanovljena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RfiR flOVAI^ - TRST
Tovarna zrcal P. REVEL
odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado
telefon 313, rim. n. TRST, ulica Giulia št 41. telefon 313, rim. n.
Kristali, zrcala, stekla, brušenje, posrebreoanje, smlrkanje, presihanje, dekoracije na kislino In smlrek.
TELIKA ZALOGA kristalnega stekla in šip, ngnitDi in brašeniti Sip ia koCije in popolne avtomobilske opme.
Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture ===== kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin.	=
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vacchia it. 25
Cene iopvarne. Plačilo na obrate
nlloa Ban I*axx&ro 16, m.
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja In aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene iivalne stroje. 601
Pozor!
Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan I
V Trstu, dne 19. novembrall911.
»EDINOST« št. 321.
StimnjV. i
Kritiica.
Z oziram na to, da je v zadnjem času Edinost" priobčila nekaj stvarnih spisov o našem gledališču in da je tupatam kdo, največkrat popolnoma neupravičeno, več ali manj po zabavljal proti takim kritikum, češ, da škodujejo, da kvarijo veselje diletantom itd., naj v sledečem priobčimo kritiko, ki jo je priobčil list vLaibacher Zeitung", ki je znan po svojih izbornih gledaliških kritikah in o katerem se ne more reči, da bi imel kake za-vratne, temveč le najboljše namene, o uprizoritvi Danilovega „Dimeža, strahu kranjske dežele* na „Ljudskem odru", torej diletentskem gledališču v Ljubljani. Kritik pravi:
rNa „Ljudskem odru* so dali v nedeljo zvečer senzacionalno novost. „Dimež, strah Kranjske dežele" se imenuje igra, ki je napolnila gledališko dvorano „Ljudskega doma" do zadnjega prostorčka in ki ima za avtorja priznanega domačega igralca g. A. C. Danila. Naslov igre obeta rravbarski" roman in zato ni mogel zadeti slabo. Da ri zadel slabo, temveč da je bil dobro proračunan, je pokazala razprodana hiša; da je kvalitetam v obeh smereh popolnoma primeren, to pa razložimo."
Kritik podaja na to kratko življensko skico „ravbarja" Dimeža in pravi: „Zato, da se je vse svoje življenje vedel tako po „rav-barskoromansko", se mora sedaj bridko pokoriti, kajti g. Danilo ga je napravil za junaka igre, ki zvesto odgovarja v vsakem oziru življenskemu načinu gospoda Dimeža. Ko je izšla igra v knjižni obliki, se je blagovolilo govoriti o kvalitetah, kakor da bi igra imela sploh kaj skupnega z umetnostjo, ko vendar manjka vsega. Manjka enotne zgradbe, onega soglašanja posameznosti, ki ravno ustvarja umotvor, manjka orisbe značajev in manjka dialoga. Kar je tu, je novelistična brezvezna razporedba vnanjih, zgodovinsko resničnih dogodkov, slika za sliko. Novelistično bi se pravzaprav že ne smelo reči, kajti ta beseda vzbuja misel na literaturo, s katero pa to delo vendar nima opraviti prav nič.
Prave koncentracije torej ni. Nastopajoče osebe z junakom vred so karakterizirane popolnoma površno, dialogu marjka duha, sploh misli. S čim naj torej igra deluje ? S svojo vsebino ? Ne. Pač pa s „knall-efekti". Zato se tudi vedno strelja. Ze takoj v začetku
Pravzaprav bi se ne smelo toliko govoriti o tem proizvodu, potrebno pa je, ker se zdi, da igra ni ostala brez vpliva na gledalce. In tu se pač mora povedati odkrito, da bi se ne smelo riskirati, nfpokvarjenim ljudem vcepljati pokvarjenega ukusa s takim, z aplombom danim zmašilom. Ravno pri ljudskem gledališču bi morali biti občutljivejši! Izobražencu tak večer mine še brez škode, neizkušenemu pa zapušča sledove, ki jih n? lahko izbrisati.
Na lepaku se čita : Narodna igra s petjem s ši&timi slikami. Kar je gospod avtor, ki je sam vodil svoje delo, hotel, da bi Be smatralo za petje, je, milo rečeno, predrznost. Tu kolovrati nekaj neumljivih v r zov brez vsakega duha, in od teh verzov i*a vsak svćj ritem, ali, bolje rečeno, ga nima, in ker ni lilo nikogar najti, ki bi bil ugJasb:! ta klopot, mora igralec sam iznajti napev. Najbolje cx tempore na odru, kar se je v nedeljo tudi izvršilo popolnoma točno.
Uprizoritev sama je bila pod vsako kritiko Ker se niso potrudili, da bi se naučili na pamet ta prostaštva, so ekstemporirali na vrat na nos in so se poprostačili to neslanost Da je bila mera polna, so pri propadu igre sodelujoči bili še toliko drzni, da so vkljub iztecni prepovedi gledališkega vodstva takoj po prvem „knallefektu", t. j. takoj, ko je na odru počil prvi strel, prinesli avtorju na oder velikanski lovorjev venec s trakovi. Taka nedisciplina, kakoršno si dovoljujejo diletanti „Ljudskega odra", pomenja r« sno nevarnost; to je treba uvideti. Se eno besedo. Ni predsodek, ki je diktiral tak ton našim izvajanjem, temveč prepričanje, da moramo govoriti jasno, ako hočemo, da se nas razume. Gospod Danilo je gotovo dober igralec, če hoče, celo umetnik — spekulacijo s pisateljevanjem pa naj opusti enkrat za vselej, ka;ti zato mu popolnoma manjka talenta."
Tako gledališču skrajno naklonjena „Lai-bacher Zeitung". Pri nas pa že govore o „svinjariji", če list opozarja na kako hibo in še tega ne naravnost, temveč lepo povito v debel, naj mehkejši bombažev omot. Naj bi se take občutljive duše vmislile v kožo gospoda Danila !
Na obroke!
Mr. Daviš od „Morning Post" in Mr. Grant -od „Daily Minor".
V tem poročilu poročajo o slučajih, ki • so jih sami videli in doživeli, ter zavračajo j* s fakti obdolžitev Giolittija, da poročevalci nuo resnic rljubni. Posnemljemo naslednje grozovite posameznosti iz tega poročila, ki, i glasom rDaily Chronicle", izreka pred jav-t nim forom obtožbo, da se je do najvišje j mere razburljivo italijansko armado zapodilo j proti civilnemu prebivalsjvu in da se je vo- i jaštvu puščalo svobodno roko, da ubija, J kogar hoče, ne da bi se potrudilo razloče-! vati krivca od nedolžnega.
„Včeraj, 27. oktobra, sem jahal v sprem- . stvu gospoda Davisa od „Morning Post" in ■ gospoda Granta od rDaily Minor" proti; skrajnim italijanskim postojankam Jahali smo po glavni cesti za kavalerijsko vojašnico. Po tej cesti se prihaja malo jugovshcdco od vednih naprav Bu-M;li?na naravnost v puščavo. Jaz sem od časa okupacije često jahal po tej cesti popolnoma broz spremstva in sem ob teh prilikah šel mimo velikega šte vila arabskih mož, žena in otrok, ki žive južno od mesta v oazi. Kakor se je videlo, so brli Arabci vedno v izbornem sporazumu s četami (italijanskimi) in so živahno kup-čevali z njimi.
Ko smo zapustili mesto, je bilo prvo, kar smo videli, gruča kakih 50 do 70 mož in žena, ki so bili dan poprej ali pa 25. oktobra v mestu vjeti in postreijani brez nikake pravde. Večino njih so vjeli brez vsakega orožja in so jih pobili na podlagi nekega od guvernerja izdan°ga gan ralnegii ukaza, da naj se vsi v Tripolisu, ali pa v puščavi zasačeni Arabci vničijo. Sproveli so jih na ono mesto z zvezanimi rokami in jih postreljali brez razlike. Ta množica trupel, ki so bila v najrazličnejših legah zložena na gosto kopico, ni mogla zavzemati večjega prostora nego I5krat 5 kvadratnih metrov. Jaz nisem bil navzoč pri ustreljen ju te gruče, pač pa so bili navzoči gospod M? Cullagh od „New York \Vorld4 in drugi dopisniki, in njihovo pričanje o brutal-j nem načinu, po katerem se je izvršilo to ustrel.enje, je neovrgljivo. Najbližji} | predmet, ki nam je na to prišel pred oči, je bilo truplo že popolnoma starega moža, ki je ležalo sredi ceste. Iz lege, v kakorŠLi je ležalo, je bilo jasno, da je bil mož ustreljen, ko je tekei ali pa šel po cesti. Vsakih par korakov smo zadeli ob nove mrliče, ki so ležali v vseh mogočih leg^h, ravno tam, kjer so b li vstreljeni ; toda vsi niso bili vničeni na ta način kajti nekateri so kazali razločne znake, da so bili prebodeni z bajoneti, ali pa pobiti S kopiti pušk. Mnogi so se cčevidno sami ranili in so se dovlekli do roba cebte, da tamkaj umro. Hiše na obeh btvaneh ceste 60 bile vlomljene in njihovi prebivalci pomorjeni, ali ven izvlečeni in postreljeni.
Po stranskih poteh je ležalo mnogo mrličev, nekateri posamično, druei v malih gručah; na enem mestu sta ležala d a Zida, ki sta bila deležna usode skoro vseh prebi- j valcev zunaj ležečih vrtov in hiš. Na vsem! dve milji dolgem potu nismo videli niti en^ga; živega Arabca, ne moža, re žeaske, ne otroka. Tik pred črto prednjih straž je ležala druga gruča kakih 50 mož in dečkov, ki so jih t čevidno dan poprej pripeljali ven
in postrelili en masse. Nekateri izmed Djih!prevzemaj0 se pečenje in naročila za
so bili zabodeni z baioneti, ah pa razsekaii ženUve £ kfst£ _ JKruh sy£Ž trikrat s sabljami. Neki moz je imel glavo popol-
MF^gTMHMM—B—MIH flllTTII PjTffF^
Kil-lfl Q/emipa/iSi
ra bolekne in rekonvalesoante
Provzroča voljo do |edl, utrjuje želodec ii ojačuje tudi orgaftlzem
Priporočeno od n&jslovečih zdravnikov r vse h slučajih, kadar s« je treba po bolemni o jači ti.
Odlikovano s 22 kolajnami na raznih razstavah in f nad 6000 zdravniškimi spričevali«
Izborni okus. "H BST Izborni oku.
Lekarna SerraVallo - Trst
Na obroke!
Frst, ulica delFOlmo štev. 1, II. nadstM Trst
■	I V" al	Tli
nnn lnnrnTftTTlinnin nhlnl:
i ll ppg
mamsfakturnega blaga ter možke In ženske suknje.
Ugodni pogoji za plačila na obroke.
Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba.
107
jPOt^UJG
5 naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alfa^	ptnista" v Via Sebastiano štev. 7.
Bog&ta zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUV1 ČESKY!	MLUVl ČEŠKI I t

i uasstr/.tjnaiiTtrtui««*	.TUBF ^mo^auamr.suzi i
: ZOBOZDRAVNIK ::
Ir. Hlnko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—6.
r
		
		

HOTEL TRATNIK
„ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
(v bližini kolodvora)
Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt. - -
-r
Pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
in zalego vin v buteljkah. — SMadišče ' moke iz prvih mlinov. ———
— na de n pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, via Giulia št. 25.
Masakriranje Arabcev.
Obtožba treh očevidcev.
Najboljši odgovor na vsa uradne de-mentije z italijanske strani in na vse divjanje italijanskega časopisja, češ, da drugorodni poročevalci lažejo in obrekujejo italijansko vojaštvo, je obširno poročilo o italijanskih grozodejstvih, za katerega istinitost jamčijo trije verodostojni svedoki.
„Pripravljeni smo, priseči na resničnost j tega poročila,u tako se glasi uvod obširnemu,! iz Malte brzojavljenemu poročilu o misakri-' ranju Arabcev v Tripolisu. To poročilo so na prošnjo angleškega konzula v Tripolisu podpisali: Reuterjev specialni korespondent,
noma razbito; tako rano more provzročiti edino-le kopito puške. Potem smo jahali ven k liniji bersaglierov, ki so zavzemali neko pod imenom fort znano postojanko, teda dolgo nismo ostali tamkaj, ker so dobile četi ukaz, da zapuste svoj prostor in se umaknejo na drugo bližnjo mesto. Fort so potem zapustili in ga pognali s smodnikom v zrak. V istem času so Italijani zapustili tudi drugo Velika zaloga umetniških postojanko, veliko belo zgradbo, mislim, po- in svetih slik, slike za ljedelsko šolo. Ko so se čete umaknile s obhajilo ter rožnih vencev tega prostora, sledil jim ja neki Arabec, z j razne sodnijske tiskovine, namenom, da jih spremlja radi svoje osebne ,: vsakovrstnih trgovskih: varnosti. Naenkrat, ko je bil Arabec odda- j ^jig- Sprejemajo se vsa-ljen kakih trideset korakov, se je obrnilo ' kovrstna tiskarska in knji-kakih dvanajst vojakov in so jeli divje " govežka naročila, streljati proti njemu. Skušal je (da bi se rešil) bežati za neke obširne šance, pa je bil gotovo ranjen, kajti zaniogel je samo še iti. Potem je oddal neki vojak še en strel in Arabec se je zgrudil.
Slučaj št. 2. se tiče nekega drugega, jako starega Arabca ; sedel je skoro ves dan \ ob zidu kmetijske šole in gledal, kaj se godi. Nikakega poskusa ni napravil, da bi pobegnil, vendar so šli vojaki nazaj in so ga vstreiili iz iste preeejšne razdalje, kakor Je sedel ob Zidu, glavo sklonjeno, kakor bi bil truden življenj«, ali pa kakor bi mu ne bilo nič ležeče na tem, da preživi svoje mesarsko poklane prijatelje in sorodnike. Potem smo
(Dalje na Vili. strani).
i
Doktorica:: Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULAT0RI1
za ženske In otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4 Vi ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdtla) 5t. 1049.
TELEFON 19-86.
■ B D ■ ■
nrr
LOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
JOJIP G0R6NJ6C
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa: ::: .u: GORENJEC - TRST
TELEFON 21-15. za
Puštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig, papiga in pisarniških p«-:::: :::: trebSčin. Velika zaloga muz i kalij, molitvenikov in iaaopisov
Soclete ties Papiers Abadia. SVARILO!
Ker so prišli v zadnjem času razni posnetki naše splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja
RIZ ABADIE (Riz dore) 471
v razprodajo, prosimo naše P. T. odjemalce, naj pazijo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo pred nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, ker bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi sredstvi.	Soclett daa Papiers Abadla.
Odlikovana krojačnlca
Avgust Štular
TRST • Via delle Poste štev. 12, i. nad. • TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne. -- Delo solidno.
Vekosiav Švagel -
v Trstu,
priporoča slavnemu občinstvi svojo
Mino Min In KolonUalnesa blaga. Sv^: r^t
in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstva z bJ»gom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, Icorusa ln moka. — PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgoviuo jestvili v ulici Farneto 10.
Stran VI.
>EDIN06Tc St. 321.
Tratai dne" 19. novembra "1911.
ZGANJARNA ROBERT OIEHL
priporoča svojo doma žgano štajersko slivcvko, borovničevec, brinjevec, tropinovec. vinsko žganje in KONJAK.
CELJE
Slovenci! Slovani! K**;
edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo Jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZU POVH.
2031
: linazlo Potocnig:
Ulica Hitom 28, Toeal ni. Becclerie.
VELIKA IZBERA
{zgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni ic. platneni kostumi, jopice iz alpagrsa.
Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Gene, da se ni bati konkurence.
a oglase
treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinostic poštni predal
il
ia
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča mjo FEKABIO in BZ^dlČASaO Vačkrat na dLan «refi kruh ln ilaifiic«. Zaloga moka rukt vrata la prvih milno*. Likerji ln vino t sta* kloakah. Postrelbs na dom, — Priporoča tudi arojo
staro In dobroznano pekarno v ulici M are g Pollo št. 6 (vogal Concordla)
kataro rodi gotpodar tam.	17N
Nova : čevljarska : delavnica
■v
Ignac Ziberna
Plazza SailSOYlnO 8 (na zgornjo stran predora Montuzza)
Izdeluje ln popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
mninnnNF brez aik°h°ia me~
wHLllrLKLb šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne Valdperle, JKoritz £ov, Brno JCusorice
hniiHHBHlInHHBunJ
za moške in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna
R. STERMECKI v Celju.
Vzorci vsakemu poštnine prosto. —

BSKBSJI
mm®
prodajalntca manufaktarnega blaga
enrico de Franceschl
Trst, ulica dolle Poste št. 10
(vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaževine, trllža, faštanja, volnenega blaga, izdelanega moSkega in ženskega perila in drobnarij
n: po najzmernejših cenah. :::
-----Zaloga in delavnica za kožuhovine-----
F. VID ALI, Trst, via S. Lazzaro 22
Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožuhovine z Jamstvom zoper kakorino si bodi škodo.
Prva primorska tvornica za lesne Izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV j vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino!
Stragarsti oiielet nadl rse t strugarsto stroto spadajoče izflelie. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplačen. --32»
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih
Nova slovenska trgovina
Izsotoulienih omeli ra
MARTIN SKUPIN
TEST — ulica Arcata štev. 19 — TEST - VELIKA IZBERA -
oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavca. — Vse po konkurenčnih cenah.
Čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge.
—-- sprejemajo se tudi poprave. ---

J.
TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SS?SSi.
ul. S. Francesco dMsisi št. 2 I. nadstr.
Poštno branilnlčnl račun 74.679	Telefon .16-04
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
■ male hranilne skrinjice ~ Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki so primerne za prehranjevanje malih in večjih svot.
Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član in jib. obrestuje po
IT 4'|2°|o -98
Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so : Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu.
ul. S. Francesco štev. 2. I. nadstr.
Hans Scheidler
zobotehnik
bivši: prvi zobotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575
Trst, Fiazza C. Goldoni št. 5. II.
^ Varstvena znamka: „SIDRO". ^
Sf
8 Otvoritev nove trgovine
w v Trstu, ulica Nuova 41
Š AMEL1A MARTIHICO
— BOGAT IZBOR -
izgotovljenih oblek za ženske in punčke, Ženake veatalije, bluze in izbrano perilo.
Vsprejemajo se naročila po meri. Najzmernejše cene. Najzmernejše cene.
AČOOOCXXXJO
Unlment CapsicI Co. II
vad-mestek za
SIDRO-PAIN-EXFELLEB,
je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1-40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek.
Dr.RIchterialeRar.KEgM„
Elizabetna ulica št. 5, novo.
J{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON
št. 1U85.
TRST ul. della Zonta Št. 7 /.
>995
nHMBtč^aegaaaMBMBPBBBBBMaaaMBM
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bell ini St. 13
nasproti certre sv. Antona mrena
Bogat Izbor ur
vsake vrste, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti in brez dljaman-tov, ženske verižice, zlate ln srebrne za moSke, vse po konkurenčnih cenah.
Hermangild Trecca
Barriera vecchia štev. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
mr venci
poredana m biserov vezanih z nte-itne Žico, od umetnih cvetic s trat koti in napisi.
ilikt e? $dTtthsz$\\h elsščah za sponenlki
>%9jniij* ksakurenfina oea®.
Tmmm^r
TR3V, ulica 6Iosu6 Carducc/ štev 23
:: n TELEFON Ste v. 813 :: ;j
H rurflčno orodje, ortopedldnl aparati, Mjdercl, umetno roke ln noge, berglje,
klin) pasi, elastični pasi ln nogovlee, elektroterapevtične priprave, aparati m Inhalacijo. s s ss s **
ŽJSILA^IŠOE potrobsSla Umflint sArav-I	Fotrabaila« is guaU ln B«pt«dln*|Q
I	"»1» : : : : *. : :
Ferdinand FUrst
:: TRST ::
ulica Miramar štv. 21.
Telefon št. 17 03.
Velika zalo g-a koruze, krompirja in ovsa.
umetni zobje
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST •
ulica della Caserma št. 13, II. n.


Not« prodajaln* alatarja - orarja
yilcssan()ro £amaro, It st
Corso štev. 23 ««
BOGATA IZBERA pratanov, uhanov z
demanti ali brilanti in brez iatih. VerUlce, priveski, zapestnice, zlate In tra-
brae are, stenska ure Itd, Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje
tudi vaakovratn j rezbarije. Hana srnini.	Cona šmarna.
FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana, SS
svojo veliko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV ^
kakor tudi
Židovska ulica 7. =
■ lastnega izdelka,
belgijskih, sulsklh in češk.h stroga preizkušenih pušk,
za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. Priporočam tndi veiko zalogo vseh lovskih potrebščin po nej-nižjfh cenah - Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. - Cenovniki na rahtevo
zastonj in poštnine prosto. Točna In solidna postrežba.
ODLIKOVANA
tržaška prodajaln, obuval
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT; 21
Razun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižih cenah de prodajajo tudi po izrednih cenah :
U3n]e Boscalf 3 trakovi .... po K 10 — Usnje Boscalf z elastiko .... po K 10'— Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K 10 50
Euaki za dečke 1 K manj. - Vlakov, blago I. vrsto.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
If^evliarnica „Alla Sartorella% Trst
| ^__via imim vMom ta, ia (Mi»oii u.*n(MABiB eim
Velika izbera vaakovrstidh čevljev za ^ moške, ženske la otroke. — Blagajz-
vrstno in


V Trstu, dne 19. novembra 1911.
»EDINOST« št. 381.
Stran VII.
3E
JI

A
Poslužujte se pri nakupovanju oblek edino le v trgovini
BOHINEC &
Via delle Torri 2. = TRST = Via S. Lazzaro 17.
(za cerkvijo sv. Antona novega).

O
UD
ns
O O
-a o
£
crs CD
Velikanska zaloga
oblek, sukenj, kožuhov i. t. d.
za gospode,
gospe in otroke. □ □ □
Založniki družbe
„EINKAUF =
=ZENTRALE"
na Dunaju za uradnike in častnike.
Najnovejša == moda za dame:
Plašči
„FREGOLI"
ki se lahko nosijo
na obeh straneh. □ □ □
Najnižje stalne cene. □ □ □
Obleke po meri.
H o o 3 03
Vi
cn O
E
D
&J
■o
O
co
-s
cr>
N<
cr 0)

Franjo Pestelj
— priporoča cenjenemu občinstvu svojo —
pekarno In sladčlčarno
nahajajočo se v ulici sv. Marka št. 17, Trst (prej Panlflcio\ Trikrat na dan svež kruk in vsakovrstne sladcice. Prodaja raznov. moka in mieko. Sprejema pecivo po nizki ceni. Domače vino v steklenicah. — Postrežba na Svoji k svojim ! dom. Svoji k svojim !
SMišče oglja in dru
za joriTo, petrolja in stavil, materijala
Josip Micen §
Trst, via San Cillino št. 2 (Sv. Ivan)

H
31E

kupujte	kolek'!
Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2.
B Dobiva se po"»ođ v velikih dozah
«ra
99
£lta Jiducia"
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in otroke
Cesnre Benedetlch
si usoja naznaniti slav. občinstvu, kakor tudi svojim cenjenim odjemalcem, da le odprl
Trst, ulica Caserma štev. 13
: MESNICO :
EX vd. CARLINA. Na prodaj je najboljŠ9 goveje, telečje, ovčji in koštrunovo maso, perutnina, kakor tudi
specijaliteta : mar graško meso. -Postrežba tudi na dom.
Telefon štev. 57/1 V.
Crst - ul. Scorzeria Št. h (vogal nI. brcata).
Paletots iz črnega sukna močni za moške .... Ranglan modernih uzorcev in iz angleškega b% ga Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega bl.iga Deske ,,	,,	,,	•
Paletot za otroke v modernih barvah.....
Otroške obleke v vseh barvah in oblikah ....
Moške hlače iz sukna..........
Vse po tovarniških cenah.
od K 18'-27 -Izlili* 6-5-
dalje
n ii ii ii ii
ii ii
NauKazlone aerea
C. kr. priv.
Slimione Adriatica di Sicurtž
Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilanc« 31. decembra i?!0.
SadruŽna glavnica (popolnoma iz
p; t-"ar, a1)....... . . . .
Seiervni zakladi dobičkov ....
zaklad proti vpadanjn vrednostij javnih efektov ...
Kezervni zaklad premij za zavarovanja • . . ........ <
Savarovnja na življenje v veljavi
31. decembr* 1910 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1910]
Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razetrel alomu kakor tudi prevozov po suhem in morje, akiepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive s* življenja ali po emrti zavarovanca, doto otrokou
10,000.00. 12,C00.'J0l
2,066.679
130,463.979 472,-,78.525 695,189.189
OrenUca AugUStO DeH'A^OlO
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin. -
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36,
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica.je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo greičica AHUlStO DelTAglOlO pred kolero.
Zahtćvajte »Kolinsko cikorijo!«
se imenuje razprava, po kateri se lahko vsakdo pouči o zrakoplovstvu in se prepriča, da je naprava varnih, splošno rabljivih,
cenih letalnikov mogoča. Dobiva sc v knjigarnah: J. Gorenjec, ulica Caserma štev. 16 : in : E. Vram na Korzu.
CENA 60 VINARJEV. -
Ceno češko posteljno perje
1 kilogram sivega spahanega pega K 2*—, boljšega K 2-40, r olbelega K 3 60, belega K 4-80, prve vrste mehkega K 6-—, boljšega K 7 20, najboljšega K 8 40, belega K 12*—, najfinejšega pr-nega perja K 14-40. Izdelane pernice iz debelonitnega, rudečega juletta, 1 pernata odeja ali blazini 180X116 cm po K 10, 12, 15, 18. 21, 200X 140 cm po K 13, 15, 18, 21, 1 podglavna blazina 80 X 58 cm pe K 3, 3 50, 4, 90 X 70 cm po K 4 50, 5 50, 6, tridelne žimnice za 1 posteljo po K 27-—t boljše po K 33*—. Pošiljatve franko proti povzetju od K 10*— dalje. Menjava dovoljena. Za neuga-jajoče se denar vrne. Poskušnje in ceniki prosti.
^Irtur Vollner, £obes 123 pri phnu (Češko).
zalagatelj obuvala c. kr. dfž. :: orožulškega poveljstva ::
Odlikovani Čevljarski mojster f|
Viktor Schenk g
u n
u
n
§i u
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo.
Trst, Bslueđsre 32 J!
81 U
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek- v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, d» ja odprla gostilno
v Trstu, ulica Glnlia štev. 15.
„Znr Stadt Laibaeh"
Točijo se vina prte vrste.
Teran . po K 1*28 Istrsko črno K - 96 Istrsko belo „ 1*04 Vipavsko. . „ 104
_ Kuhinja vedno pripravljena.
Glavno zastopstvo it^zaloga: V. JANACH in drug., Trst, Via Sanftž Stev. 25.
marija ašacher.
Stran VITE.
»EDINOST« St. 321.
^ahali okoli kope mrličev, ki je ležala ravno pred okopi; neki oddelek je bil ravno na delu, da izkoplje rov in pokoplje mrtvece.
Slučaj št. 3. Hkratu smo čuli strel in videli smo postavo, ki se je prikazala iz neke hiše in ki je kakih sto korakov pred nami, kakor se je zdelo, padla sredi ceste. Mr. Grant mi je dejal : „Mislim, glejte, tam leži kak vojak ali pa Arabec, da strelja na nas." Jaz sem odgovoril : „Ne, tega ne mislim, ne vem, kaj da je, toda sigurno sem videl, da se je gibal." Ko smo prijahali tja, smo videli na cesti ležati arabski plašč, izpod katerega je neki mladi Arabec zlezel h koči na desni strani ceste. Ležal je pri vratih in je močno krvavel, in je bil, kakor se mi je zdelo, blizu svojega konca. Očevidno je skušal, ko nas je slišal prihajati, splaziti se proč, da pride na varno. V tem trenotku je neka arabska ženska (brez dvoma njegova žena) stopila iz koče, iz katere se je on prikazal. Prišla je na piano s Skodelico v roki ; ko pa nas je videla prihajati, je stekla zopet notri. Ničesar nismo mogli storiti; radi tega smo jahali dalje; belili smo ei glave, kdo neki je mogel moža ustreliti, ko vendar nismo videli nobenega vojaka. Ko pa smo prišii okoli ogla, smo srečali oddelek s častnikom. To so bili tisti, ki so moža izvlekli iz hiše in ga pred očmi njegove žene ustrelili ter ga potom zapustili umirajočega na cesti.
Slučaj 4., 5. in 6. : Ravno, ko smo dohiteli oddelek, smo srečali tri popolnoma nedolžno izgledajoče Arabce, ki so šli po cesti in niso imeli nikskega orožja. Bili so oblečeni v snažne, bele halje in so pripadali po vsem višjim stanovom. Na prvi pogled se e spoznalo, da to niso bili ljudje od onih bojevitih čet, marveč miroljubni in premožni posestniki. Prvemu izmed njih je bilo morda kakih 50 let, drugemu kakih 30, a tretji je bil, kakor pač mislim, mladenič med 10 do 20 letom. Toda njih zunanjost jim ni nič pomagala. Na povelje častnika so jih prijeli iu so jih brez kake vprašujoče ali pojasnjujoče besedice — kajti Italijani niso imeli pri sebi nikakega tolmača, če ni morda kateri izmed njih govoril arabsko, kar je vsekakor neverjetno — odvlekli v neko kočo, postavili ob zid in ustrelili, ne morda z regularno salvo, marveč s celo vrsto posameznih strelov
To je tistih šest slučajev, v katerih so bili ljudje ustreljeni pred mojimi očmi četrti dan po takozvani ustaji.
Gotovo smo našli ob glavni cesti okoli najmanj sto mrličev, in ker so se enake scene vršile povsod v vsej širjavi in dolžini oaze, lahko vsakdo primeroma ceni število nedolžnih mož, žena in otrok, ki so bili brez dvoma pomorjeni z mnogimi, ki so bili krivi napada iz zasede na italijanske čete !!
Pač krasna slika visoke in toli hvalisane italijanske kulture!
ECotedar in vreme. — Danes - 24. ned. po Bink. Elizabeta kr. — Jutri: Feliks Val. spoznavalec.
Tempeiatura včeraj ob 2. url popoludne -h 15 ° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno, tupatam padavine, temperatura malo spremenjena, vztočni vetrovi.
Društvene vesti.
„Pogrebno društvo" na Vrdelci bo
imelo svoj redni 43. letni občni zbor dne 26. nov. t. 1. v svojih lastnih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Zborovanje Čevljarjev. Danes v nedeljo ob 2.30 uri pop. v „Delavskem domu", ul. Boschetto 5 II nad. pripravljalno zborovanje čevljarjev z dnevnim redom: 1) Čevljarski delavci in delavski odbor v konsorciju čevlj. mojstrov; 2) Slučajnosti.
Pevsko društvo „Ilirija" priredi Silvestrov večer v dvorani „Narodnega doma" v Ricmanjih. Vabimo vse pevce in pevke, da se redno udeležujejo pevskih vaj, ki se vršijo ob sredah in petkih v društvenem prostoru ulica Montecchi št. 15.
„Narodni pipčarski klub" priredi v soboto, dne 9. decembra Miklavžev večer v gostilni g. Babiča.
Mar. del. organizacija.
„Izobraževalni odsek" priredi danes v nedeljo, ob 4. uri pop. v prostorih ulica Sv. Frančiška 2. II. predevanje in sicer bo predaval dr. Josip Mandić o predmetu: „Položaj žensk na Angležkem in v Združenih državah". — Vstop svoboden.
Tovariši pozor! „Izobraževalni odsek NDO" vabi vse tovariše St. JakobŠkega okraja na zelo važen sestanek, ki bo v ponedeljek dne 20. t. m. v podružničnih prostorih, (Campo S. Giacomo).
Plesni odsek NDO priredi danes ob 5. uri pop. ples. Vstopnica možki 60 in ženske 40 st. *	—
Gostilniška in kavarnarska zadruga NDO narnanja svojim članom, da rok za plačevanje ddežev poceče s 2. decembrom. — Člani, ki še niso doplačali, so naprošeni, da storijo to čimprej, da ne bo potem kakih nepnlik. Deleže vsprejema blagajnik Marc, oziroma voditelj Kosič v zadružni gostilni, ul. Cairadori 18.
DAROVL
—	CM Drobtinarjev I. in II. skupine 35. in 36., oziroma 11. in 12. polmesečni prispevek (za november mesec) po K 10, skupaj K 40, ter izredni prispevek Drob-tinarja P. J. od laške lire K O-14, vse vloženo v knjižici T. P. H. št. 15083 in 15311. — Nabiravec.
—	Ciril-Metodovi podružnici svetoiv?n-ski je daroval g. Anton Rauber, član Vrdelj-skega „Sokola" in marljiv komik naših predstav o priliki svoje poroke z g.co Franico Gregorič iz Sv. M. M. spod. mesto „konfe-tov? 10 K. — Isti podružnici je še daroval g. Švab (Škabar) 5 K v spomin pok. prijatelja Josipa Marca in 5 K v drug namen. V cen]. „Edinosti" št. 309 je popraviti, da je „Narodni dom" daroval 10 K in g. H. Schmidt 5 K; skupaj 15 K v spomin pok. Josipa in ne Frana Marca.
—	Na svatbi gosp. Cvar-a z gospico Skiemovo v Kranju nabrali zbrani Hrvati In Slovenci K 15 — za moško Ciril-Metodovo podružnico. Denar hrani uprava.
Književnost in umetnost.
Praktickd učebnice jazyka slovin-skeho se slovničkem. — Sepsal Josef Skrbinšek. Tako se glasi naslov . slovenske slovnice, ki jo je za Čehe izdala Češka grafična akc. družba „Unie" v Pragi. V kolikor nam je bilo mogoče v naglici knjigo pregledati, konštatirali smo, da je to res praktična učna knjiga, ki uvaja Čehe v slovenščino z opozarjanjem na razlike obeh sorodnih si jezikov.
Pri tem razlaga pisatelj zlasti tudi, kako so se glede glasoslovja in oblikoslovja oba jezika na različen način razvijala iz starejšega skupnega slovanskega jezika.
Slovnica ne obsega torej le suhoparnih slovničnih pravil, temveč nam podaja za učenje sorodnega jezika zelo prikladno razlago historičnega razvoja. Na koncu je pridjan mal slovensko-češki slovar.
Knjigo priporočamo toplo bratom Čehom, bivajočim mej nami. Kakor se skušamo mi seznanjati z drugimi slovanskimi jeziki, tako želimo tudi od drugih Slovanov, ki so se mej nami naselili, da se našemu jeziku vsaj toliko priučijo, da razumejo vsako slovensko govorjeno ali pisano besedo.
Naši stiki bodo tem tesneji in tem bolj prijateljski, čim bolj se med seboj spoznamo. Za tako spoznavanje pa je znanje našega jezika jedno najvažnejših sredstev.
Frano Supilo: Politika u Hrvatskoj. PreŠtampano iz „Riečkog Novoy Lista". Ciena 2 K. Rieka 1911. Tisak Rlecke dioničke tiskare. (Dobiva se tudi v knjigarni g. Gorenjca.)
„Oliver Twist". Spisal Charles Dickens, poslovenil Oton Zupančič. Cena broš. K 5, eleg. vezana K 6 20, po pošti 30 st. več.
Knjiga je izšla ravnokar v zalogi L. Schwentner v Ljubljani. Dobiva se je tudi v knjigarni Gorenjec v Trstu.
¥esti iz Goriške.
Imenovanji v šolski službi. Ravnatelj II. državne gimnazije v Ljubljani, šolski svetnik dr. Ivan Bezjak je imenovan Ravnateljem državne gimnazije v Gorici in mu je istočasno podeljen naslov vladnega svetnika; ravnatelj goriške državne gimnazije dr. J o s i p T o m i n š e k je pa imenovan ravnateljem drž. gimnazije v Mariboru.
Iz Ivanjegrada pri Komnu. Tukajšnje pevsko-bralno društvo „Svoboda" priredi danes v nedeljo, dne 19. novembra, ob 4. uri popoludne, prvi zabaven večer v prostorih g. Karla Stepančiča. Uprizori se Jaka Stoke burka „Trije tički". Po igri srečolov in ples.
Volitev županstva v Dutovljah. — Slovo namest. svetnika gosp. Rebeka.
Dne 16. t. m. se je vršila za občino duto-veljsko volitev novega županstva. Županom je bil izvoljen Josip Guč iz Dutovelj. Podžupani: Viktor Širca, iz Godenj, Fran Go-mizelj iz Dutovelj in Alojzij Brundalo iz Krepljen. Odborniki: Vincenc Stok, Andrej Suc, Ivan Ravbar, Alojz Tavčar, Fran Ven-dramin, šolski vodja, Ivan Cuk iz Dutovelj in August Orel iz Krepljen.
Dne 5. t. m. nas je obiskal g. namest-ništveni svetnik in bivši vodja okrajnega glavarstva v Sežani, g. Anton Rebek. Bil je pri predsedniku „Gospodarskega društva", g. Franu Tavčarju in pri tajniku Antonu Tavčarju ter si je ogledal njiju uzorna hleva in napajaliŠči. Potem je obiskal „Vinarsko društvo" ter si ogledal društveno poslopje in klet. Spremljal ga je g. Josip Vran, nadžu-pan tomajski. Na pismo, ki mu je je „Gospodarsko društvo" poslalo v slovo, predno je odšel v Gorico, se je g. svetnik zahvalil s prisrčnim pismom in je daroval društvu 10 K. Spomin na tega uzornega političnega uradnika ostane trajen med nami.
Zoruttov spomenik v mestnem vrtu v Gorici Italijani — ne smejo postaviti, ker se protivi temu „Kranjska šparkasa". Ko ni bilo več cvenka v mestni blagajni, šli so mestni starešini v Ljubljano iskat posojila. Dala jim ga Je navedena „šparkasa" proti zastavi „mestnega vrta* in na tem svetu
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne bank
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Ijnbljani. Podružnice v Gorici, Gelova, Sarajevea ln Spljelu $
Delniška glavnica K 6 >000,000,	Rezervni zaklad K 8nr .000,
obavlja najkulantneje vse bankovne In menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnim! pogoji
devize in vse urite denorlo. ■ Oiose na Knjižice
o
obrestuje za sedaj s čistimi
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
234
me ograje
za vile (d.orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
Ilust. katal. št. 104 brezplačno
.pemanrae
fliaifflMtrie Ferfl. JergM's Sitne-Klag iton
#mcr/tM HMOtmt
„Stala »stop. i Trstu. ■ V Grana SI toi.
Zaloga oblek in blaga =
Trst,Corso45 Air Operaio Trst.Cono45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	224
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konknrencne.
ness IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI.
V DOBROZNANI TRGOVINI
Btoseh & laaurenčlč - v Trstu
ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni)
se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blaga, fuštanja, tkanine velour, pignet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shawlov, šerp, volnenih in svilenih. Vsakovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialittta mornarskih
malij iz same volne.
ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje
„ flanelaste..................... 1 80 »
„ prešite s satenom................„ » 8*50 „
Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, se menja.
TVRDKA
IVI
Trst, via Nuova 36-38, vogal S< Lazzaro
si usoja naznaniti svojim e. odjemalcem in si. občinstvu, da je nakupila pod tovarniško eeno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr.
Lawn-tennis visoki 70 cm, več zbranih desenov pO K — 42

zelo jj močen jj
19
M

—■54 —'56 —•78 —•84 V—
Lawn-tennis
FUŠtanj VelOUr najlepši deseni
FllŠtanj velour zel° debel visok 70 cm, mod. barve Pi(jUet beli, fuštanjasti, debeli, sijajni deseni , „ Fuštanji kašmir, des. moderni, zajamčene barve ?f
Fuštanji piquet,
Angleško blago za ženske obleke, mod. barve 0(J K Zavese iz blaga, velikanski izbor, par . Zavese iz čipk, z robom, bele in krema, par
Garniture
za posteljo v blagu, 2 odeji, 1 preproga
Preproge na meter v velikanskem izboru, jute,
cocco, in linolej, na meter . ........'OU'U D U
VELIKANSKE IZBOR
posteljnih odej iz bombaževine, volne in prešite, lastnega izdelka; enako velik izbor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za žtmnice. Malje vseh vrst in cen in razne vrste i?del perila za ženske in moške.
1-10
i-50 im 2 50 „ 270 12 —
»J
V
prodaja vseh teh označenih predmetov prične v gori omenjenih prostorih jutri po zelo zrJžanih in primernih cenah.

V Trstu, dne 19. novembra 1911.
EDINOST" St 321.
Stran IX
magistrat ne sme ničesar dozidavati in podirati brez dovoljenja upnika.
Kadi tega novega škandala so Italijani kar osupljeni. Kamor gre človek, povsod govore o tej stvari. To razkritje je odgovor Nemcev na dopis v „Corrieru- proti njim radi ustanove „Nemškega političnega društva v Gorici".
Klofuta je došla v pravem času! Najbrže so se starašini malce sramovali nositi rgiardinu na goriški mont in so šli rajše po denar v Ljubljano, da stvar ne pride
v javnost.
Ako je bila za dosedanja mestna posojila potrebna celo zastava mestnega vrta, kaj hoče neki dati magistrat v varnost novih večmilijonskih posojil ? ! Ker nima na razpolago nobenih neobremenjenih posestev več, koga „napumpati" sedaj ? !	A.
Novo pogrebno podjetje se snuje, v katerem bodo zastopani tudi goriški Slovenci. Tozadevni pogovori vrše se te dni. Kdor je bil doslej v žalostnem položaju, da Je rabil obstoječa podjetja, ve, kako izredno visoke cene so morali plačati. Želeti je, da se novo podjetje res ustanovi ter začne kmalo poslovati. Tako bodo tudi na tem polju Slovenci tekmovali in si odpro vir dohodkov, ki so se dosedaj stekali v izključno italijanske roke.	A.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica „Glasbene Matice" v Ljubljani) je imelo dne 28. oktobra t. I. svoj redni lelni občni zbor.
V odbor za leto 1911/12, ki se je konstituiral v seji, dne 2. t. m., so bili izvoljeni siedeči gospodje: predsednik: Dr. Karol Podgornik, odvetnik ; podpredsednik: Viktor Bežek, ravnatelj moškega učiteljišča; tajnik: Rudolf Levpušček, priv. uradnik; blagajnik: Viktor Crnko, priv. uradnik; gospodar: Ar-tur Jakše, priv. uradnik; arhivar: Fran Pov-šič, c. kr. profesor; šolski nadzornik: Fran Finžgar, c. kr. okrajni šolski nadzornik; odborniki: Jakob Božič, c. kr. poštni oficijal, Dragotin Gilčvert, posestnik, Josip Hrovatin, deželni uradnik, Josip Nedved, trgovec, Davorin Mastnak, c. kr. profesor, Fran Cigoj, c. k. avskultant, dr. Janko Gregorin, c. kr. pn fesor in Josip Michl kot vodja društvene šole. Namestniki odbornikov: Ciril Eržen, uradnik c. kr. go?d. in dom. urada, Josip Niffat, deželni uradnik in Adolf Savelli, c. kr. poštni uradnik. Preglednika računov: gg. Fran Blažon, viš. oficijal juž. železnice v pok. in Andrej Podgornik, deželni uradnik.
Iz tajnikovega poročila posnemamo sledeče : Pevsko in glasbeno društvo je vzdrževalo v XI. šolskem letu t. j. od 1. oktobra
1910	do 30. septembra 1911 šolo za klavir, gosli, petje in komorno glasbo. V šolo za klavir in gosli je vstopilo 139 učencev, od katerih je ostalo koncem leta vpisanih 102 učenca in sicer 75 za klavir in 27 za gosli. Učenci so bili razdeljeni po napredku in letih v šest oddelkov ter so se poučevali v skupinah po 2 do 4 na ure.
Koncem šolskega leta, dne 29. junija
1911	so javno nastopili boljši učenci iz posameznih oddelkov šole za klavir in gosli v veliki dvorani Trgovskega doma. Izkušnja je izpadla v vsestransko zadovoljnost stari-šev in občinstva. — Odgovorni vodja šole je bil g. Josip Michl, izprašan gojenec praž-kega konservatorija. Poučeval je gosli, solo-petje in komorno glasbo. Klavir sta poučevala g. Emil Komel, izprašan za srednje šole pred komisijo c. kr. namestništva na Dunaju in g. Lovro Kubišta, bivši vojaški kapelnik. Zadnje imenovani je poučeval v nekaterih oddelkih tudi gosli. — Učnina je znašala za učenca 3 K na mesec, za dva učenca iz ere družine 5 K. — Drugo svojo nalogo gojiti vzorno petje in proizvajati težje skladbe je spolnjevalo društvo s tem, da je priredilo običajni jesenski koncert 3. decembra 1910, na katerem je sodelovala absolventinja pražkega konservatorija sopra-nistka gospa Berta Javurkova. — Dne 2. aprila 1911 se je priredila akademija učencev glasbene šole in dijaškega zbora. — Vaje pevskega zbora so se vršile za ženski in moški zbor po dvakrat na teden; dalje za dijaški zbor po dvakrat na teden. Obisk je bil povoljen. Moški zbor je štel 7 tenorjev, 14 basov, ženski zbor 12 sopranov in 11 altov, skupaj 44 glasov. Dijaški zbor je štel koncem leta 58 glasov. — Društvo je imelo v ulici Sv. Ivana najete 4 sobe za šolo. — L. 1910/11 je štelo društvo enega častnega Člana, dva ustanovnika in 128 podpornih udov in sicer 15, ki so plačevali po 2 K na mesec in 113, ki so plačevali mesečno po 1 K. — Društveni odbor je bil sledeč: predsednik: Dr. Karol Podgornik, odvetnik; podpredsednik: Anton Dietz, c. kr. poštni kontrolor; tajnik: Rudolf Levpušček, priv. uradnik; blagajnik: Viktor Črnko, priv. uradnik; šolski nadzornik: Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj moškega učiteljišča ; arhivar: Fran Povšič, c. kr. profesor ; gospodar: Anton Jakše, priv. uradnik; odborniki gg.: Jakob Božič, c. kr. poštni oficijal, Gilčvert Dragotin, posestnik, Josip Hrovatin, deželni uradnik, Davorin Mastnak, c. kr. profesor, Josip Medved, trgovec, Albin Radikon, c. k. avskultant, Fran Ravnikar, trgovec in Josip Michl kot vodja društvene šole.
Blagajnik poroča, da je imelo društvo dohodkov: saldo 1 ./10. 1911 K 20787, članarina K 889—, šolnina s članarino in pristopnino K 3471'—, posojila K 3450 —, darovi K 51*—, dohodki koncertov K 507*72,
podpore K 4300-—, drugi mali dohodki K 72.—; skupaj K 1294859. Izdatkov: plače K 7645 —, nabava muzikalij K 26313, razni troški K 877-15, troški koncertov K 268 80, vrnjena posojila K 2843 —, stanarina K 700*—f naložena gotovina K 351-51; skupaj K 12948 59. Društveno premoženje v gotovini in inventarju znaša K 4502 33. — Iz proračuna za leto 1911/12 je razviden primanjkljaj K 1652 49.
Koliko poStenih ljudi je v Gorici? Nič manje in nič več nego 39! Župan Bom-big je glasom „Piccola* dne 12. t. m. sklical tajen shod vseh poštenih Goriča-nov, da se pogovore in sklenejo, kaj je ukreniti radi draginjskega boja meščanstva proti magistratu. Udeležencev pa je bilo ravno 39. Torej je v Gorici samo 39 poštenjakov ! Ta številka pa ni natančna in ne zaslužuje polne vere 1 Da so povabili tudi Slo -vence — naštelo bi se bilo vendar nekaj več poštenih ljudi, kar bi bilo le v večjo čast vsega meščanstva 1	A.
Italijanski profesorji so sklenili naj se na gimnaziji v Gorici mesto grščine uvede slovenščina kakor obligaten predmet, ker bi slovenski jezik mladini več koristil, nego pa grščina.	,	;
Pameten sklep! Škoda, da niso bili tu merodajni faktorji takega mnenja pred deset- j le t ji. Kje se potrebuje v prakličnem življenju grščina ? Skoro nikjer, in vendar se mučijo dijaki z njo skozi 6 let! Torej proč v staro šaro z grščino, po kateri ne bo gotovo nihče jokal, izvzemši kakega starega pedagoga, ki misli, da brez grščine ne more biti pravev omike.
Želeti bi bilo enakega sklepa od strani slovenskih profesorjev, ki naj bi zahtevali italijanščino za slovenske gimnazijce 1 A. j
Vreme imamo res krasno in toplo. — Videti je divji kostanj, črešnje in hruške v cvetju. Pa tudi na trtah smo zapazili zarod.* Res čudna prikazen prirode v drugi polovici novembra 1	A.
„11 Corriere friulano", glasilo magistrata in Italijanov liberalne struje deželnega zbora, je dal dne 13. t. m., pišoč o turško-italijanski vojnf, člankom naslednje naslove: „E imminente una nostra decisiva azione 1 navale". „Una nostra azione nel mar j Egeo". „Le nos tre operazioni militari" '
Nekoč se tržaška gospodovalna stranka? ni udeleževala volitev v avstrijski parlament na Dunaju, ker je bila na stališču, da na Dunaju nimajo oni ničesar iskati, ker „njihov" parlament da je v — Rimu J Danes so
—	kakor znano — spremenili svojo taktiko in pošiljajo svoje ljudi na Dunaj. Ali le — taktiko so spremenili. Uverjeni pa smo, da bi oni občutili kakor sumničenje in obrekovanje pred italijansko javnostjo, ako bi jim rekli, da so spremenili tudi mnenje o svoji
—	kako bi rekli? — parlamentarni in državni pristojnosti! V istem smislu kakor „svoj* Tržačanov glede parlamenta, moramo umevati tudi „Corrierove" „nostro" in „no-stre" glede italijanske vojne.
Seveda, če bi hoteli biti malicijozni, bi te „Gorrierove" „nostro" in „nostre* tolmačili tako-le, da „Corriere" prišteva italijanske vojnike v Tripolisu svojim ljudem v smislu besede — Corriere, ki izvira iz besede — „correre" : teči, bežati, dirjati...! Tudi ta naša dedukcija je pravilna! Mi pa nočemo biti tako zlobni in ne podtikamo „Corriero-vim" naslovom drugega, nego patrijotičnega pomena. „Corrierovci" so znani dobri patri-fotje — seveda v smislu, kakor si oni predstavljajo — patrijotizem.	A.
EJ	MALI OGLASI	
i*	MALI OOLASI n r»čun»fo po 4 ■tot. bMcdo. Mastno tiskao* be. udt m računajo ukrat vet Naj-macja pristojbina zsiii 40 «tot Plača m takoj Ins«. oddelkn.	
iilarlonin brez sredstev išče gospoda kapi ta-
ITI I ali CII11/ lista, ki bi mu pomagal, da bi dal patentovati nekatere svoje izume. Blagohotne ponudbe Daj Be pošljejo čim prej na inser. oddelek Edinosti pod „Rapid III".	1920
rkncnnrlipflQ ve^a slovenščine, nemščine in UUopUUItrlld. italijanščine, stro/episja in knjigovodstva, išče pisarniškega mesta. Vstop takoj ! Ponudbe pod „Vešča štev. 2036- na inser oddelek Edinosti.	2036
Pncfro7ti!po za nekaJ ur dnevno Be rUOU C&lllta Naslov: via Luigi Galvani 1.
Pritličje (nad ljudskim vrtom).	2040
meblovana soba se odda. Molin grande 44, II, vrata 8.	2045
Lepa
C. A. HOHOVICH - TRST
ullea Ponterosso St. 6, telefon 72S ; ulloa Artisti §t. 7, telefon 173fi. - Reka. Corso. |	Ustanovljeno 1890. "
Glavno zastopstvo in skladišče sve-tovnoznanih pisalnih strojev
,UNDERWOOD'
na vidno pisanje in tabulator.
Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov.
PRITIKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. —
Ifllhinia 80^a> v°đa, solčnato, krasen raz-■VUIIIIIJu gied se odda v najem takoj ali s 1. decembrom. Naslov pri ins. oddelku Edinosti. 2045
l71/rcfn3 babica se priporoča slovenskim go-' IZVrbUld, sDem : dela iako no ceni. — Marija :
1946
spem ; dela jako po ceni. Urbanija, ulica Ooroneo št. 29, II. nad.
V Barkovljah na obrežju šte7 132 86
vani sobi.
oddata v najem 2 meblo-2047
Msilf) etanovanja se oddajo v najem v Rojanu. I™d'<i Vpraša naj se v žganjarni via Geppa št 16.	2048
Za večje tovarniško podjetje se išče resen in zanesljiv
poslovodja
Ponudbe pod „Poslovodja št. 2026„
na inseratni oddelek „Edinosti*.
RnonnHinnn	mesečno sobo v bližini
UUopUUII/lla „Narodnega doma" takoj. — Ponudbe na : „Sonja" inser. oddelku Edinosti. 2050
PvnHain se vrata) okna, vogli vsake mere,} rrUUdJU lijaki in ograje itd. Izborna prilika l j Via Piccardi 18.	20511
Marino Mattulich 10,1. nad. (v bližini
Jerkiča). Tovaina pečatov, tablic, pečatov za Župnije, i glavarstva, urade itd. Pisalni in kopirski stroji. 2052
RrilfClfS u^enec 96 8PreJme takoj. Imel bo DllVolil priložnost, se izučiti v lasuljar-tvu in česanju dam. Sprejme se tudi učenka za damski salon. Naslov v d lici Carducci 9. A. Sebek. 2039
IIT 3 obuvala moškega, ženskega in otroš-fcdlUl d kega na iz bero po nizkih cenah. — Avgust nuČer, ulica Belvedere št 34.	2017
rinite • glasovir prida za nizko ceno Kamuščič. UUUCJ Vrdela pri Trstu.	2040
Konsumno društvo v Ricmanjih
vabi na
izredni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo dne 3. decembra t. L ob url pred p. v društveni dvorani.
Slovanske igralne karte rSffi j
knjigarna J. Gorenjec, nI. Caserma 16., Gregor Zidar j & G., ftocol 263, tobakama SegoJin, ulica Industria ) (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Siolfa, trgovec, v j Kozini: Ivan Dekleva.	1472
ip |ofnQ gospodična, vešča slovenskega, nem- ; lU'lulIld škega in lahkega jezika, išče službo . v kaki pisarni. Ponudbe pod .16-Uti>au na inseratni < oddelek 1 dinosti.	2024 J
Vinn+nr last*ega pridelka iz Brji pri Kihem-i V IIIU LUO berku se nahaja v ulici Molin grande j Št 46. Priporoča se rojakom za obilen obisk udani , J. Mihelj.	2033 '
Vinotoč
briškega vina. Ulica S. Giacomo in ; Monte št. 11.	1988 !
DNEVNI RED :
1.	Volitev predsednika.
2.	Kazni nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno vse elaa e
ODBOR.
Išče se za večje tovarniško podjetje
komptoaristinja
s prakso.
11 fin H V19 prilika za gospe, ki želijo imeti zelo UyUUIId dober Singerjev šivalni stroj s priti-klinami in triletnim jamstvom, Btal je prej 120 K, proda se za 64 Najnovejši Bistem tudi za vezenje kron 110. S. Caterina 7, dvorišče.	1969
Ponudbe pod „Komptoaristinja štev. 2025" na inseratni oddelek „Edinosti".
Kdor slabo prebavlja, mnogo trpi! Iz znanstvenih spisov kralj, medic, univerzitetne klinike v Napolju izvemo, da se po vsakodnevnem zavživanju majhne količine naravne Franc Jožef-ove grenčice, ako se vzame na tešče, ne samo zboljša delovanje želodca, ampak se tudi ostabelost čreves v mnogih slučajih zmanjša v toliki meri, da ni potreba vporabljati druga zdravilna sredstva.	1005
Prijeten, lep in udoben dčm je bil od nekdaj ideal vsakega civiliziranega človeka. Vedno je ta posvečal svojo skrb kolikor-možno okusni in komfortni opremi svojega stanovanja. Ne samo bogataš, tudi malo-meščan lahko uredi vzlic svej enostavnosti svoj dom ukusno in domače. To dokazuje ravnokar izišel „Grosse illustrierte Album fiir Innendekoration" tvrdke in trgovine preprog ter pohištva S. Schein, c. kr. dvorni in komorni dobavatelj Dunaj I. Bauernmarkt 10 — 14. Ta svetovna tvrdka, ki prodaja svoje izdelke brez prekupca naravnost na občinstvo, razpošiljata album vsem onim, ki se sklicujejo na naš list.
\/olil#Q zaloga istrskega lefošsa, ulica Olmo 3, VtsIlIVd pri Gregoriču. Pošilja na dom cd pet litrov dalje po 88 vin. liter. Gootilničarjem po dogovora._2011
UicQ v 86 nahaja dobroidoča trgovina z lil od i g, spodarakimi poslopji, vinogradi in lepim vrtom, v zelo prometnem kraju na Krasu, se j;od i ugodnimi pogoji proda. — Poizvedbe Trst. via San : Nicolo št. 4, lil._2031 j
PPI*PC9 za žensfce klobuke „Pleres" ia „tuf' j iCrCod se izdelujejo iz rabljenih peres. Piazza <
Gotovo govejo iuho
najboljšega okusa dajo
KOCKE
Goldoni št. 11.
2032
Q|ggQyj|t za koncert, izvrsten, drugi za učenca,'
vrata 16.
proda ee takoj. U1:ca Petronio 9,»'
2019
Cuirorcbn vez<nine, vsakovrstno platneno OVIbd I OIVC blago, damsko in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale fit 3, polunadstropje.	3124
rihlal#A sukrje paletot, jope in hlače po zelo UUloIlC, nizki ceni. Tesa 1.	1009
ft/icln zelje prve vrste 100 kg b.tto kron IVISIU 24*— 30 kg b.tto kroi 7 80. Krastavce, peverone, itd- pošilja s povzetjem Anton K. Llnek - Znojmo (Češko).	8150
Pazi naj se natančno na ime M A G G I in na varstveno znamko zvezdo s križem. Druge kocke niso MAGGl-jeve.
99
4SU' igiar
II
€6
Stara nad 30 let
trgovina
z mešanim blagom, letni promet 70-80 tisoč kron, v velikem kraju na Goriškem, se radi bolezni
odda v najem
pod jako ugodnimi pogoji. — Le na resne kupce se ozira.
Poprašati pri Inseratnem oddelku Edinosti (po pošti: Poštni predal 564 - Trst) pod štev. 2024.
Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone).
3zg@tevljene obleke za moške.
Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42.
3
ANTON SANCIN, Skedenj 302
(pri lekarni)	priporoča slav. občinstvu svojo	fPri lekarnl>
novo trgovino manu-Bg^fakturnega folaga^g
8tram X(
»EDINOST« št. 321.
V Trstu, dne 19. novembra 1911 ^
IADRAIVSS4 BA.
TRST, VIA CASSA ĐI RISPARMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE)
. JELlIPuJfi IS PRODAJA t
I05THB PAPIBJE, RENTE, OBLIGACIJE, 02ATNA F29yA. PBIJORITBTE, DELNICE, SREČKE IZD.
VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI
■A VMDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEZEČB T JAVNIH SKLADIŠČIH.
8AFE - DEPOSITS. — PROMESE.
^	BRZOJAVI: JADRANSKA.
MENJALNICA.
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodaja v ul del Toro 4.
"isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TELlFOK SO—56.
Ti
I


RESTAVRACIJA
AURORA
Jrst, ul Csrfiucci št, 13.
Podpisani si usoja naznaniti cenj, občinstvu, da se mu je posrečilo najeti
berlinski ■ damski orkester
ftkh grani
(ki je dosedrj z velikim uspehom koncertoval na razstavi
v Rimu) pod vodstvom g. R. Langebartl.
IM večsr KONCERT
od 7. do polnoči z velikim, izbranim glasbenim in pevskim programom. Ob nedeljah in praznikih se vrši
MATTINEE.
Za mnogobrojtn obisk se priporoča
JOSIP DCMINES.
II	II
m
VLOGE NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE zj- % DO DNEVA VZDIGA
RENT NI DAVEK PLAČUJE BANKA 13 SVOJEGA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU.
ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2Vi_5Vi.
Tehnična poslovnica
ESKOMTTJE: meNICR, devize in fakturs.
ZAVAROVANJE
vrednostnih papirjev proti kursni izgttbl revizija žrebanja srečc itd. brezplačno.
STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDIT!
krediti proti dokumentom d krčanja.
BORZNA NAROČILA. - INKASO.
TELEFONI: 1463, 1793.__
Filijalke v Opatiji in LJubljani
rr
1
FRANC & KRANC, Trst
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavata:
Tangyes najizirstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto,
sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe.
Lokomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaTen kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in namešcenja zu mizarsko obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdiga'a za OSebe (Lift) sistem Pedretti. kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in prese za vino. Olje, zamahi, pipe i d. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš.
— — — Proračuni ia cblsk mernikov zastonj. — — —

8
IVAN KRZE
Trst - Fiazza S. CHov^sni št. 3
7alAfia kuhinjskih in kletarskih potrebščn fcci5ii>|J« od lesa in pletenin, Škafov, hrt ni Cebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsako vrstaih košev, jerbasev in metel ter mnogo drug h to stroko spadajo- PfmArA^a srojo trg fih predmetov. — ■ ■ Ifivl	vino a k u
hinjako posodo vsake vrste bodi od porcelana, sem. emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamame j> -kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krogije, zemljam in stekleno posodo zavino.
Točne ure prodaja
Emilio Muller
najuglednejša in najstarejša prodajalni ca ur v Trstu, via S. Antonlo
(vogal ulice S. Nicol6).
VELIKA IZBERA

ww

cerlilo, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih or vsake vr«te.
Ustanovljeno leto 1850.
S7 Zaloga moke prva vrste. S7
Ms. Rupnlch & C.9 - Crsf
ulica Squero Nuovo št II
Zastopstva in slauna zaloga
nalflnelšlh urst pšenične moke In krmnih Izdelkov
poznanega valjčnega mlina
VINKO MflJDlČ-a v Kranju.
- - grzojavi: ^leksrupnlck — Crsf. - -
N
s»
S
o
9T
TVRDKA
GIUSTO STR »\K1AK
Ulica Nuova Štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6.
Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga čipkaBtih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike.
Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah.
——Velika zaloga platna in bombaževine. —-
— Vhod po glavnih vratih —I
Oglase (Inserate) treba naslovljan : . na Uredništvo lista, in oe na Tiskar-u »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak ei\r.
iia „Inserainl oddelsK' naSeja' ,
===== ali na Upravo. ==
Uredništvo, Tiskarna, Narodni d on* in Hotel Balkan nimajo z oglasi nizkega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, k' naročajo oglase v našem listu in Žeić, ć.* bodo Isti točno uvrščeni. — — — -
IZREDNA PRILIKA !
Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri urarju in zlatarju
Noberto Mtipll
W Ul. Nuova št. 41.
(PALAČA • SALEMI %
Slouencl, se hočete obleči po ceni?
Obiščite dobro znano trgovino
Alla citia di Trieste
Via Giosue Canlueci št. 4u
(ex via Torrente),
kjer boste našii velik izbcr oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, loden ia moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Alla citta di Trieste
Via Giusuč Cardsieci št. 40
(ex via Torrente).
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. Hok Barry Brillant
V. Cascrma št. 17. II. (Hiša Tcrni)
Izdeluje zadelarje z emsjlem, porcelanom,
srebrom In zlatom. Izdeluje posamezne umatne zoboTC, kakor 187	tudi eelo zobovje.
ORDINIRA od 9,—12. predp., 3.-5. popol
I
Pekarija in sladčičarna
MIKUSCH
Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice ln prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase 1
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952.
ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in ptžaru, v kateri so SHKAMRICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta ,, 20, za en mesec „ 6
Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm široke, 43 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor Btranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
JK3T Oddaja hranilne pusice 1S2M
katere priporoča posebno Btarišem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo štediti avojo deco. Nadaljna pojasnila daje zavod ob nradalh urah.
jtfirodilnica jtiario fertin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 386
bivši Rud. Skerl.
Velika izbera krameiiij, barv, šip, žebljev, petroleja 1. t- d.
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno In debelo.
Frodajalnica ur
BOlihliSfi BiZjfii
Jrst, C:mpo S. giacomo 5.
(slovenska hiSa) • Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Izbor verižic vpake vrste. - Budilniki E
2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah.	51