Ttudil sem se, da pridobimo pravdi, standarde, ki bodo ustrezali našim zahtevam in 
našim rnoinostim. Imamo že osnovne st,,nd,Ede podatkov zemljiškega katastra, v 
Geodetskem vesi.niku za 24. Geodetski dar~ smo objaviii vsebinske definicije grafičnih 
podatkov zemljiškega katastra, v načri.u irnamo vzpostavitev digitalne grafične baze 
zemijiškokaias(rskih načrtov. Optimizem torej ni odveč, potrebno bo več 
organizirnnega sodelovanja v stroki. Nepotrebno je na primer, da že deset let 
razpravljamo o novi definicif parcele. In če tudi dobimo novo boljšo definicijo, ali 
bomo uspeli upravičiti novo.op,edelitev za 5,5 milijona parcel, kolikor jih imamo v 
Sloveniji, le kot primer. 
Poudarjam, cla če že govorimo o razvoju zemljiškega kat<1strn, je bistvena 
reorganizacija geodetske službe. Republiška geodetska uprava potrebuje 
strokovnjake, ki bodo vodlli razvoj. Smo edina stroka v Sloveniji, katere razvoj sloni 
izključno na par upravnih delavcih Rep~ib!iške geodetske uprave, izobraževanje in 
raziskovanje v geodeziji paje dr. Peter Si.vic odlično opisal v svojem referatu na 
lanskem geodetskem dnevu. 
Kot sem že nekje napisal, je Republiška geodetska uprava izmed upravnih organov 
pIVa in pravočasno pristopila k reorganizaciji geodetske službe. In kljub temu danes v 
popolnoma spremenjenem družbenem sistemu delujemo še vedno na osnovi 
zakonodaje, sloneče na samoupravnem sistemu. Komu to ustreza? Lani decembra so 
predstavniki občinskih geodetski11 uprav iD. Zveza geodetov Slovenije ugotovili, da so 
koncept reorganizacije in predlagane rešitve novega geodetskega zakona popolnoma 
neustrezni. Reteno je bilo, cta si moramo za tako pomemben zakon vzeti tlovolj časa. 
časa smo imeli dovolj, ponovno je minilo leto, toda drugih predlogov ni. Predlog 
Republiške geodetske uprave za reorganizacijo geodetske službe pa je medtem že 
potrdilo življenje. Posledic zavlačevanja sedaj ne bom našteval. Vse pogosteje me 
brezposelni, bodoči geodeti zasebniki in kolegi geodeti očitajoče sprašujejo, zakaj 
nisem vztrajal. Tudi _to sem že pojasnil v enem od zapisov m se ne opravičujem. 
Toda, naj n.e bo letos kot je že bilo, leta 1988 in 1990 - posvetovanje brez zaključkov. 
In če jih ne bo, ali to pomeni, da še vedno ne vemo, kam naj gremo. V zaključkih pa 
želim in zahtevam, da Zveza geodetov Slovenije odgovorno oceni svoje dosedanje delo 
in napiše stališča do priprave in sprejema nove geodetske zakonodaje. 
(prevzeto iz napisanega govora) 
onceptualni pogled na razvoj 
zemljiškega tastra 
1. UVOD 
Pričujoči članek predstavlja nekakšen neformalni povzetek aii zaldjuček poročil s 24. 
Geodetskega dneva, ki je potekal od 10.10. do 12.10.1991 v Bovcu in je bil v celoti 
posvečen tematiki s skupnim naslovom Zemljiški kataster kot jedro zemljiškega 
informacijskega sistema. Osnovno izhodišče redakcijskega odbora srečanja je bilo 
vzbuditi polemičnost oziroma zdravo konkurenco mišljenj o položaju, stanju, 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
Geodetski 
standardi, metodologija dela in postopkov). Postopek za sprejemanje ustrezne 
zakonodaje mora biti javen (osnutek, pojasnila, načelo demokratične javnosti, 
pripombe in dopolnila, itd.). 
3. ANALIZA PODATKOV V ZEMLJIŠKEM KATASTRU 
3.1. Pojem parcele in numeriranje parcel (možnost opuščanja uporabe parcelnih 
poddelilk in tudi dodatna varianta uvajanja „govorečih" šifer). · 
32 Opustitev posebnih oznak in številk za stavbne parcele in prenumeracija ter 
vodenje enotnega sistema oznak za vse parcele. 
3.3. Uvedba enotne revidirane liste vrst rabe delov parcel ( obvezna revizija, možnosti 
za poenostavitve sistema oziroma liste in šifer vrste rabe, enostavnejše ločevanje 
stavbnih in kmetijskih parcel, problem opredelitve in registracije parcel oziroma delov 
parcel pod stavbami, opredelitev zakonodajnih, davčnih, gospodarskih, planerskih, 
gozdarskih irrstatističnih aspektov in pogojev pri določanju in registraciji vrste rab 
zemljišč). Opredelitev možnih posledic in stranskih učinkov. 
3.4. Analiza problema enoličnega prostmskega identifikatorja za dele parcel. 
3.5. Poenostavitev nekaterih obstoječih pravnih postopkov za spreminjanje površin 
parcel (zaradi digitalizacije) in splošna ter primerjalna analiza kvalitete podatkov o 
površinah parcel med uradno površino, izračunano površino iz koordinat ter digitalno 
grafično površino tako za območja stare grafične kot sodobne numerične izmere. 
3.6. i\naliza (vzorci) ter razisk:rva kompietnosti, doslednosti, zanesljivosti in 
natančnosti tako grafičnih kakor atributnih podatkov (analognih in digitalnih) o 
parceli (površina, oblika, lega, uporaba in določanje centroidov, raba delov parcel, 
itd.) za področja grafične in numerične izmere. Analize možnega širjenja pogreškov v 
digitalnih LIS-ih zaradi združevanja podatkov iz različnih virov in s tem različne 
natančnosti. 
3. 7. Možne spremembe, preoblikovanje in poenostavitev katastrske klasifikacije ter 
postopno opuščanje izračuna katastrskega dohodka (bonitiranje, davek na posest 
oziroma nepremičnine, davek na dohodek). 
3.8. Možnost tekočega oziroma postopnega poenotenja številk posestnih listov ter 
številk zemljiškoknjižnih vložkov ter uvedbe lastninskih kosov namesto parcel. 
Opredelitev možnih posledic in stranskih učinkov. 
4. MANAGEMENT IN ORGANIZACUA POSLOVANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 
4.L Raziskava oziroma izdelava analize stroškov in koristi ter možnosti uvedbe trženja 
digitalnih podatkov za različna posredovanja informacij v zemljiškem katastru (razna 
vpogledovanja in poizvedovanja, mapne kopije, karte, digitalni izrezi, statistična 
poročila, itd.). 
4.2. Koncept organizacije in struktura poslovanja digitalnega zemljiškega katastra ter 
organizacijski odnos do ostalih prostorskih evidenc. 
4.3. Permanentna akcija in propagandna dejavnost na ravni republike za zagotavljanje 
povečanih sredstev za obnovo zemljiškega katastra v Republiki Sloveniji. Opredelitev 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
in zagotavljanje možnih stalnih virov financiranja (katastrski dohodek, davek pri 
transakcijah zemljišč, trženje podatkov in informacij, dodatni viri in prispevki). 
4.4. Proučitev možnosti za vključitev v mednarodni program obnove zemljiških 
katastrov v Vzhodni Evropi (Madžarska, Poljska) ter s tem povezan najem primernega 
mednarodnega posojila za obnovo (Svetovna banka, IMF). 
4.5. Uveljavitev koncepta odprtih (mednarodnih) natečajev za določeno iskano 
tehnološko rešitev (natečaj, izbira ustreznih ponudb, izdelava testnega pilotnega 
modela izbranih ponudnikov za izbrano področje, ovrednotenje različnih rešitev in 
izbira optimalne rešitve, implementacija, itd.). 
4.6. Opredelitev zastavnih pravic na nepremičnine (hipoteke) in njihov ekonomski 
pomen ter možni pričakovani socialni in politični stranski učinki. 
4.7. Določitev pogojev in načina vključevanja zasebne prakse v vzdrževanje ter obnovo 
zemljiškega katastra na ozemlju Republike Slovenije. 
5. VZDRŽEVANJE ZEMWIŠKEGA KATASTRA 
5.1. Analiza obstoječega stanja in sistema vdrževanja in ažuriranja zemljiškega 
katastra (prijave, spremembe, revizije, postopki in metodologija). 
5.2. Dolgoročni sistematski. plan obnove zemljiškega katastra in osnovna tehnična ter 
poslovna izhodišča in pomen takšnega koncepta obnove. Rajonizacija Slovenije glede 
na intenzivnost izrabe prostora in določitev prioritetnih območij oziroma vrstnega 
reda obnove (kompleksna reambulacija in izboljšava stanja zemljiškega katastra v 
glavnih štirih, že opisanih vsebinskih smereh: tehnična izboljšava podatkov in 
kvalitete vsebine, izboljšava legalnih karakteristik sistema in pravne varnosti lastnikov 
ter sprememba fiskalne vloge zemljiškega katastra, digitalizacija in avtomatizacija 
postopkov). · 
5.3. Možnosti za parcialno in postopno tehnološko obnovo zemljiškega katastra 
(digitalni koordinatni kataster, delna nova izmera oziroma tekoča reambulacija, 
komasacije, veliki gradbeni projekti, zgostitev in izboljšava mreže oslonilnih točk, 
uporaba digitalne fotogrametrije za zajemanje podatkov, nova izmera in uvajanje 
avtomatizacije pri vzdrževanju sprememb, itd.). 
5.4. Analiza in izdelava ustreznega pristopa ter metodologije za novo vlogo zemljiških 
komasacij z upoštevanjem novih ekonomskih, političnih, pravnih in socialnih izhodišč. 
Priprava nove zakonodaje za proces komasacij zemljišč. Izdelava ustrezne nove 
računalniško podprte metodologije, tehnologije in procedur za avtomatizacijo procesa 
komasacij. 
55. Sistemski pristop k izdelavi in načrt osnovne in dopolnilne navezovalne mreže 
točk za podporo koordinatnemu katastru v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem 
sistemu. 
5.6. Analiza in izdelava ustrezne metode za digitalizacijo (vektorska - digitalniki, 
rastrska - skenerji) obstoječih analognih grafičnih podatkov in izdelava ustrezne 
tehnologije in kriterijev za transformacijo grafičnih podatkov v Gauss-Kruegerjev 
koordinatni sistem (za merila 1:1 000, 1:2 ()(X), 1:2 880, itd.). 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
5.7. Analiza in izdelava ustrezne metodologije za mikropreslikavo ali skeniranje 
originalnih dokurr:1entov ter izctelava ustreznega sistema vzdrževanja arhivskih 
podatkov (atributni, grafični) starih stanj (s pomočjo mikrofilmov, skaniranje in 
arhiviranje originalnih kan in dokumentov, itd.). 
5.8. Analiza in možnosti za standardizacijo procesa vzdrževanja zgodovine ter 
kronologije prejšnjih stanj digitalnih atributnih in grafičnih podatkov. 
6. ZEMWIŠKI KATASTER KOT ENA OD OSNOVNm DIGITALNHI TEMATIK 
6.1. Zemljiški kataster kot integrirana tematika v konceptu digitalnega LIS-a in v 
povezavi z ostaHrni tematikami oziroma drugimi katastri ter prostorskimi evidencami 
(kataster zgradb, kataster komunalnih vodov in naprav, zemljiška knjiga, davčna 
služba, itd..). 
6.2. Možnosti in pogoji za izdelavo osnovne digitalne topografske karte velikih meril v 
smislu osnovnega nosilca ter povezovalca podatkov za zemljiški kataster in vse druge 
prostorske tematike (digitalni LIS, r:emelječ na lokaciji kot povezovalnem elementu). 
6.3. Obvezna uvedba možnosti izpisa atributnih podatkov na šest standardnih 
(Republiška geodetska uprava) ASCII datotek v vseh računalniško podprtih sistemih 
za vodenje atributnih podatkov zemljiškega katastra na ozemlju Republike Slovenije. 
Tu sistem standardnih datotek (ob določenih poenostavitvah) mora postati osnovna 
oblika za izmenjavo podatkov med različnimi nekompatibilnimi sistemi za vzdrževanje 
atributnih podatkov. Stremljenje k poswpnemu uvajanju osnovne minimalne vsebine 
in formatov atributnih podatkov zemljiškega katastra v skladu s predlaganimi 
standardi za atribuine po'datke. Nucienje podpore in vzpodbuda komisiji za standarde 
pri vzdrževanju ter sprotnem izpopolnjevanju razvitih standardov za atributne 
podatke v prihodnosti. 
6.4. Opredelitev osnovnega tehnološkega modela in alternativnih rešitev za atributne 
podatke zemljiškega katastra (hardver, softver, izdelava integriranega sistema 
aplikacij, izgradnja računalniških mrež, integracija z grafičnimi podatki v celotni 
podatkovni sistem, tehnologija distribuiranih podatkovnih baz in distribuiranega 
procesiranja, integracija z grafičnimi podatki v povezano informacijsko celoto, itd.). 
6.5. Opredelitev osnovnega tehnološkega modela in alternativnih rešitev za grafične 
podatke zemljiškega katastra (hardver, softver, izdelava integriranega sistema 
aplikacij, tehnologija distribuiranih podatkovnih baz in distribuiranega procesiranja, 
integracija} atributnimi podatki v povezano informacijsko celoto, itd.). Pospešena 
izdelava standardov za minimalno grafično vsebino zemljiškega katastra ter ustreznih 
kompatibilnih prenosnih formatov za izmenjavo grafičnih podatkov med različnimi 
GIS/LIS sistemi s pomočjo ASCII datotek. Nudenje podpore in vzpodbuda komisiji za 
standarde pri razvijanju ter sprotnern izpopolnjevanju doseženih standardov za 
minimalno vsebino in standardne prenosne formate za grafične podatke zemljiškega 
katastra. 
6.6. Izdelava metodologije in načel odpravljanja napak ter nedoslednosti zaradi 
digitalizacije atributnih in grafičnih podatkov ter njihovega povezovanja v integrirano 
bazo (parcele brez pisnega dela, parcele brez lokacije, nemogoče oblike parcel, 
metodologija za vključevanje numerično merjenih kontrolnih in detajlnih točk, itd.). 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
7. RAZNO 
7.1. Poudarek na sistematskem šolanju ter stalni speciahzaciji vseh r3zpoložljivih 
kadrov (sistemski pristop in program usposabljanja kadrov na različnih ravneh, 
postopno ter koordinirano uvajanje sprememb in usuezna kadrovska politika) .. 
7.2. Način dela (timsko, konzultiranje ustreznih domačih in zunanjih strokovnjakov, 
natečaji ter zdrava konkurenca alternativ, itd.). 
73. Koncept in časovni plan postopnega uvajanja predlaganih soodvisnih sprememb. 
mag. Radoš Šumrada 
Pn·spelo za objavo: lZl0.1991 
Predvidene rešitve pravnega 
zavarovanja lastniških mej v 
novem geodetskem zakonu 
UVOD 
Zemljiški kataster kot uradna evidenca osnovnih tehničnih podatkov o zemljiščih 
polagoma izgublja nekdanjo primarno davčno funkcijo, vse bolj pa se krepi njegova 
lastniška funkcija. Zemljiški kataster naj bi nudil čim bolj ažurne in točne podatke o 
legi, obsegu in površini posameznih zemljišč. Ti podatki so nujno potrebni za 
uveljavljanje lastninske in drugih stvarnopravnih pravic. Prvi pogoj za določitev 
navedenih osnovnih tehničnih podatkov pa so zanesljivi podatki o legi lastniških mej. 
V Republiki Sloveniji se s točnimi podatki o legi lastniških me_j ne moremo ravno 
pohvaliti. Meje posameznih zemljišč so v zemljiškem katastru prik::izane na 
katastrskih načrtih merila 1:2 880, v gorskih predelih celo v merilu 1:5 760 in to za 
okoli 80% območja Republike Slovenije. R::izen grafičnih prikazov poteka mej, v teh 
katastrskih načrtih navadno ni drugih podatkov o mejah. Nova zakonodaja naj bi 
omogočila postopno zagotovitev točnih podatkov o mejah zemljišč. Lastniške meje 
naj bi postale ključni faktor za dokazovanje in določanje oblike, lege, obsega in 
površine posameznih zemljišč, obenem pa naj bi nudile lastnikom zemljišč pravno 
varnost in zaščito pred neupravU.:enimi posegi. Geodetski zakon vsebuje v posebnem 
poglavju relativno številne in podrobne določbe o ugotavljanju, določanju in 
evidentiranju lastniških mej. Dokazno moč in veljavo dobijo lastniške meje pod 
naslednjimi pogoji: 
• meje morajo biti v naravi na predpisan način ugotovljene ali določene v 
upravnem ali sodnem postopku 
• meje morajo biti v naravi zamejničene s trajnimi mejnimi znamenji 
• mejne točke morajo biti geodetsko izmerjene in vezane na ge0detsko mrežo v 
enotnem geodetskem koordinatnem sistemu. 
Na opisan način pridobljeni in zavarovani podatki o mejah bi predstavljali novo 
kvaliteto evidence zemljiškega katastra in zakon bi na take podatke vezal določene 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4