Nazorni nauk, čemu? 1. Nalog nazornemu nauku je, da opazuje in premišljuje znamenite stvari, t. j. take, ki so pozneje pri uku važne, in tako vadi nazoinost in čuti; jeeik pa vadi s tem, da to, kar je opazil, različno izrekuje. Dvoje se tedaj zahteva pri tem poduku: pazljivo nazorovanje in razločno izrekovanje. Da se stvari po velikosti i» obliki še bolje spominu vtisnejo. je treba tudi: primerjanja in risanja. Nazorni nauk se začenja pri določnih posameznih stvareh ali prikazkih, pa vendar ne gleda samo na njih posameznost, ampak jih združuje s stvarmi, žc znaniini, na nje se ozira, z njim primerja neznane. Pridevajo se tudi lahko primerne povesti in pesnice. — Tako se bodo otroci, tem dalje, čim bolje zavedali, in tudi, kar so si pred šolo pridobili, se bode bolj uterdilo in pojasnilo. 2. Snov, kako naj se odbira? Stvari za nazor se jemljejo iz ljudskega življenja in iz narave, kolikor otrok to pozna. Ako se odbrana stvar ne more naravna pokazati, mora pa to nadomestovati dobra slika ali kalup, ali pa naj otrok take reči ogleduje razven šole. Glede na otroke v šoli naj se odbirajo stvari tako velike, da jih tudi učenci, ki dalje sede, lahko zapazijo. Oziraje se na prihodnje podučevanje naj se odbirajo: 1. Stvari iz živalstva in rastlinstva (privzemši človeško telo). 2. Prikazki na nebu, posebno na solncu in mescu, razdelitev časa, ki se iz njih izpeljuje. 3. Prikazki v ozračji in v vremenstvu, n. p. oblaki, dež, sneg, toča, vretne, zmerzlina. 4. Odlikajoči prikazki ljudskega življenja po mestih, po vaseh; promet, obertnost, gospodarstvo, svečanosti svetne in cerkvene. 5. Posamezne določne stvari iz domovine: večja poslopja (pred vsemi šola), ta ali una cesta, potok, ribnik; hrib, gora, potem pa obdelana zemlja v bližnji okolici: vert, polje, travnik, gozd, vinograd. 3. Kako naj se snov naravna? Nazorni nauk se sicer derži določenega kroga in pregiba se po nekovem čertežu, a vendar ni navezan na sistematično razverstitev stvari. Poglavitno se ravna po letnih časih, in stvari se verste druga za drugo, kakor se spreminja narava. Prirodoznanstvo se bode po letu bolj oziralo na zeli, a po zimi bolj na živali. 4. Razširjenost. Pri nazornem nauku so se obdelovale dve leti posamezne stvari, v 3. letu se pa razdeli ta nauk na dva verha: na prirodoznanstveni in domovinski poduk.