32 Knjiga o domačem pravu.
Knjiga o domačem pravu.*)
Dr. France Goršič.
Oospod profesor Dolenc je izdal delo, ki ,nm morata biti zanj veda in ves narod hvaležna. V uvodu trdi gospod pisatelj (stran 2). da so nemški birokrati skrbno pazili, da ne bi prišlo na dan kaj iz naše zgodovine, kar bi bilo podpiralo naše pohtične težnje. Razmere so bile take, pravi, da je prof. Kaspret, ki je živel v Gradcu, kosta-njeviški »GerichtsprotokoU No. 202;< skrivaj prinesel v Gradec in ga skrivaj vrnil. Kaj radi očitamo Slovenci nenaklonjenost ne samo avstrijski praksi in njcnhn oblastnikom, ampak tudi nemškemu pravoznanstvu in nemškim univerzam. Glede predmeta, ki je obdelan v tej knjigi, moram ta dvojni očitek nekoliko objasniti, da ne bo krivice. Najprej in concreto. Resnici na ljubo je namreč treba ugotoviti, da je domenski upravitelj ko-stanjeviški g. pl. Gutteiiberg, kavalir od nog do glave, z največjo prijaznostjo za znanstveno raziskovanje posodil leta 1913. tisti »GerichtsprotokoU No. 202«, ki je dotedaj zavržen ležal na podstrešju kostanjeviškcga »kloštra«. Ko je rajni pro-
) iFravosodstvo cistercienske opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16. do konca 18. stoletja. Spisal redni vseuč. profesor dr. Metod Dolenc. Posebni odtisk iz Zbornika znanstvenih razprav III. Ljubljana 1924. Strani 118.
Knjiga o domačem pravu. 33
fesor Kaspret foliant vrnil, se je g. Guttenberg čudil, da pomena iztaknjene sodne knjige niso ]}ili razumeli vsi tisti zgodovinarji, ki so bili prej že tolikokrat brskali po kostanjeviških arhiva-lijah, pa so ravno ta foliant redno vrgli v staro šaro, češ da je brez pomena. Ko je knjigo vračal, je prof. Kaspret podpisanemu pisal, da sicer sam, dasi ni strokovnjak, spoznava veliki pomen te sodne knjige, toda delo — je pristavil — terja pravnika z zgodovinsko naobrazbo, da bi gradivo po pomembnosti že na prvo roko prevejal in ga sostavno razpredelil. Mislim torej, da gradivo, ki je v naših sodnih knjigah in drugod, našim zgodovinarjem ni ostalo skrito niti vobče niti v naši stvari, najmanj pa po krivdi nemških oblastnežev. Naši z g o d o \ i n a r j i niso umeli pomena sodnih knjig in menda tudi mnogo drugili virov ne, ki so sedaj večinoma izgubljeni. Niso si bili svesti pomena, ker niso bili pravniki ali bolje: pravni zgodovinarji. Stoprv bistra sodba Kaspretova je preokrenila našo nerazgled-nost. V pisatelju pa, ki mu je Kaspret izročil »GerichtsprotokoU No. 202«, smo končno dobili prvega strokovnjaka, ki je bil problemu naše pravne zgodovine kos. Vsak narod je sam svoje, sreče kovač in velja med narodi le toliko, kolikor si veljave sam zasluži. Ako smo Slovenci kaj vredni, moramo svoj problem sami dognati. De nostra re agitur. Kadar očitamo Nemcem nacionalno borniranost, ne očitajmo jim te krivičnosti, da nam niso otvarjali razgledov v naše domače pravne uredbe, niti pomagali zbirati — gradiva za slovensko pravo. Ne razumeva gosp. pisatelja, zakaj naprtuje Nemcem krivdo, da še ni raziskana naša pravna avtonomija v 16. stoletju in kasneje. Enako P'-azna bi bila beseda, da je naše zaostalosti kriva politična zavisnost. Do raziskovanja smo pač dospeh, ko smo bili spoznali potrebnost, naj raziskujemo, in čim smo dobili moža, ki je bil za raziskavo dovolj podkovan. S tem smo postali zreli za pravnozgodovinsko delovanje. Gospod pisatelj je predstavnik te naše zrelosti. On je ledino globoko zaoral še pred svetovno vojno, sicer ne dolgo prej, a vendar še v času najgloblje zavisnosti. Da smo pričeh z delom pred osvobojenjem, ta zavest je pa le iMčel plus v primeri z veliko zakasnelostjo razvoja, ki je tudi neko zrcalo naše nedostatne usposobljenosti za politično samostalnost.
3
34 Knjiga o domačem pravu.
Za problem, ki je terjal pravnega zgodovinarja, je pro-fe.sor Kaspret pridobil gosp. prof. Dolenca, pravnika, ki je imel potrebno znanje in ambicijo. Gospod prof. Dolenc je krepko začel kopati na mestu, kjer je bil Kaspret zasledil zlati zaklad domačega prava. Na vsa usta je treba gosp. pisatelju priznati, da nadaljuje svoje, sedaj že Hletno delo z veščo roko, sijajno opravičujoč nade. ki se jih je bil njegov mentor od njega nadejal. Dolgoletno marljivo znašanje in vejanje arhivaličnega gradiva več ko 10.000 pravd, ki so sc vršile v letih 1590 do 1786, je sedaj nagrajeno z resnim sostavnim delom, ki ima v sebi neverjetno obilico tvoriva, ki je prikladno za pravno zgodovino Slovencev v dobi 1)0 veliki kmetiški vstaji (1573). Za delo v tem obsegu in tej obliki je pa morda vendar pogoj lastna univerza, ki je eden izmed najbolj dragocenih sadov naše samostalnosti. Gotovost nam je namreč dana, da nam bo gospod pisatelj odkril in razčlenil še ostale doslej znane arhivalije (glej str. 4) in tudi vire, ki jih bodo bolj pazljivi naši zgodovinarji brez dvojbe še našli.
Krepko se odraža iz dosedanjih raziskovalnih posledkov sostav našega avtonomnega nižjega pravo-sodstva v dobi po letu 1573. Avtonomna sodišča so bila:
1.) k v a t r n i s o d i, 2.) p o 1 š j i s o d i — kot podložniški sodišči; 3.) gorski sodi — kot kavzalno sodišče za vinogradnike; 3.) nepristranski sodi, sestavljeni kot razsodišča ad hoc.
Dodobra se mi zdi pojasnjeno, da so kvatrni sodi vsaj na ozemljih pokrških samostanov pravo, čisto naravno nadaljevanje srednjeveških slovenskih več. Iz njih so se radi množine pravnih primerov in radi posebnih pravnih običajev sčasoma izcimili polšji sodi, pa gorski sodi; polšji sodi kot specialni sodi podložnikov, gorski sodi, kjer so bili člani lK)leg sogornikov tudi svobodnjaki in gospoda, t. j. takozvani mejaši, pa kot kavzalno sodišče za vse posestnike vinogradov vlastelinskega okoliša. Kadar govorimo o ustroju avtonomnih sodišč, je treba, menim, besedo »Recht« posloveniti s terminom :>sod«, kakor gosp. pisatelj vobče dela (glej stran 31 in nasl.), ne pa govoriti o polšjih »pravdah« = Pillichrecht, kakor je
Knjiga o domačem pravu. i       35
storil gosp. pisatelj, govoreč o ustroju (ustrojstvo = organizem) nižjih sodov (str. 14). Isto velja o gorskih sodih, ki bi jih bilo v tem poglavju in morebiti sploh dosledno imenovati »sode«, ne »zbore«. Nepristranski sodi so vredni svojega mo-nografa že zategadelj, ker se je na njih vršila izredno zanimiva domača apelacija sodov pod 1.) do 3.) med seboj (stran 114).
Gradivo, ki ga objavlja g. pisatelj v svojem najnovejšem delu in ki terja kategorično, da nas čimprej povedejo primerjalni pravniki na višjo stopnjo znanstvenega razvoja, je gospod pisatelj vešče porazdelil. Poglavja so: splošni pravni položaj (stran 13), razmerje med sodiščem in vlasteli-nom (stran 23), ustroj in pristojnost nižjih sodišč (stran 31), zasebno stvarno pravo (stran 42). rodbinsko pravo (stran 51), dedno pravo (stran 57), obvezno pravo (stran 65), odškodninsko pravo (stran 70), kazensko pravo (stran 78) in pravdni postopek (stran 101). Kolikor je mogoče premotriti brez virov, je gosp. pisatelj v ta izčrpni načrt sprejel vse važne pojave, ne da bi bil namerjal kaj več, nego da zatne in pregledno poda vse količkaj znamenito tvorivo. Okvir načelnega načrta očitujeta i zasnova i izvedba, prav značilno pa kratki zadnji odstavek na strani 22., ki je prikladen za geslo bodočega učbenika našega prava. Pravi namreč gosp. pisatelj, da niti gorske bukve niso imele dovolj predpisov za vse primere življenja, nikar da bi bili zadostovali drugi zakoni, o katerih — niti podatkov nimamo, pa da je treba smatrati za glavni vir, iz katerega so črpali ljudski sodniki razloge svojih sodb, tisto običajno pravo, ki je živelo v narodni zavesti in nastajalo iz narodnega prava, kajpada podjakim vplivom nemškega in tudi rimskega prava. Ker je resničen izrek Angležev, da z vsakim narodom tako ravnajo, kakor si je sam zaslužil, se bo v prihodnji knjigi o našem pravu zrcalila naša neslavna prošlost. Ne pričakujemo sijajnega učenega pravnega sostava, toda nadejamo se skromnega kom-]) e n d i j a p r a v n i h u r e d b i n r e k o v, ki so nam sveti, ker so naši. Tu pa obračajmo pažnjo od slovenskega prava na jugoslovansko pravo! Ali kdo trdi. da ni naša dolžnost, da otmemo to, kar je veljalo »nach wallachischem Recht«? Za pravno zgodovino južnih Slovanov obstoji na naši univerzi stolica, ki pa je, i kar se tiče Slovencev in njih posebnega prava,
36 Knjiga o domačem pravu.
i kar se dostaja pravnih stikov Slovencev s Srbi in Hrvati, popolna trznina. Ko razmišljamo o siromašnosti te discipline, nas obide bojazen ob nadaljnjem spoznanju, da je naša pravno-zgodo vinska terminologija tudi slična ledini. Ne-broj pravno-jezikovnih vprašanj je nerešenih, n. pr. kako je imenovati »rachinburge (stran 33), Urteilsreferente (stran 34.), Untertanenbriete (stran 43), Einstandsrecht (stran 44, pravica uteze?), Ring (krog, kolo ali obsed?) itd. Toda čuvstvo za-dovoljnosti te prešine, kadar sezaš poljubno globoko v polne predale zrnja, ki je pripravljeno za delo spretnih vejačev. Skupek interesantnih vprašanj so tekstni odstopi in razločki slovenskih prevodov gorskih členov, ker ne vemo, ali so netočnosti posledica neznanja ali morda vir domačega prava, ki so mu priravnavali matičin tekst, — saj so celo sodili po domačem pravu, sklicevaje se na gorske člene, ki so se glasili popolnom.a drugače... Kot prvo nujno delo priporočam, da nam kdo izloči, zbere in obdela gradivo o kvatrnih sodih.
Krivico bi storil, ako bi zamolčal, da je tudi gosp. pisatelj že to in ono kar mimogrede dodobra objasnil. Že v svojem prvem spisu leta 1914. je bil n. pr. v a b i 1 o n a p e č a t dovolj razložil. V tej knjigi razjasnjuje uredbo o b i s k a n j a (stran 39 in 102), razklada z a k r i ž a n j e (stran 47), tolmači pravico peče in klobuka — paterna paternis, materna ma-ternis (stran 59), razbistruje uredbo zavarovanja dokazov pri storjeni škodi (stran 73) ter razbira mnogo stvari kazenskega sodstva in pravdnega postopka, ki jih ne morem vzeti v pretres, rre da bi ta ocena prekoračila dovoljeni prostor.
Oblike: kvat^ni. povšji, nek mesto neki (str. 49), jutrna (str. 49 in nasl.), pri otrobih (str. 53), pobotnice predpolagati (str. 64), cer^mošter (str. 64), lokativ temelječim (str. 65), od drugih zakonov nimamo podatkov (stran 22) in še marsikaj, gredo pač le deloma na rovaš korekture. Obžalovati je, da gospod pisatelj na to plat ni obrnil večje pažnje. Naravnost grajati pa moram, da se vijeta skozi celo knjige dve grdi slovnični napaki. Prva je napačna ženska dvojina glagolov, n. pr. sestri tožiti, dohiti, dasti, in celo se odreči^/ (!); kazni zapade//; naj si das//roko, pa bo/j (!) odslej prijatelj« (namreč stranki) i. t. d. (glej str. 59, 64, 6S, 79 i. t. d.). Druga napaka, ki
Pregled tujih zakonodaj. 3/
prerašča spet našo pravoznanstveno knjištvo kakor smolnat slak, je nesrečni laški tožilnik, ki mu je pisatelj popolnoma podlegel: »da se je jemalo v zapisnik tudi spise« (str. 38). »sodba tujih sodišč se ni r e s p e k t i r a 1 o« (str. 40), »t r i postatiseizroči gorniku« (str. 46), »da setožencane sme spraviti ob vse« (str. 49) i. t. d. in celo: »ako s e j i h z a -loti, mora se jih« (str. 79), torej popolnoma po vzorcu »išče se Uršo Plut«. Zahteva časa je pač tudi ta, da nobena .znanstvena razprava ne zavira razvoja znanstvenega jezika, nikakor pa ne smemo brez ugovora sprejemati prekrškov glavnih slovničnih naukov. Dolžnost je, da to omenim, čeprav pisateljevih stvarnih zaslug skoraj prehvaliti ne morem. Teh zaslug jezikovna kritika čisto nič ne zmanjšuje. Toda mnogo bolj ko pri kaki drugi objavi bi bilo pri tej knjigi želeti, da bi bilo tudi na to plat vse v redu, pa da bi mogel kritik reči: omne tulit punctum.