Duh časa. IX. Veselilo nas je, da je v tem smislu prav dobro govoril v državni zbornici slovenski poslauec dr. K r e k. Ta mož je značilen med jugoslovanskimi klerikalniini poslanci. Mnogo je delal na socialnem polju na Kranjskem. Zadružne organizacije so yečinoma rjjegovo delo. Mož je nadarjen. Temeljito je preštudiral socialne razmere drugih držav. S tem se je uglobil v soeialne razmere, tako da kot pristaš S. L. S., simpatizuje s socialnimi demokrati. On ne zavrača socialne demokraeije, kot jo zavraea klerikalno časopisje, ne govori o nji zaničljivo, marveč odobruje to, kar je dobrega v stranki, ter priznava njen program s svetovnim naziranjem. Zato pa noče biti imenovan klerikalec, to smatra za žaljenje, kar je javno izpovedal v državni zbornici. Izprevidel je mož, da je klerikalizem gnil, kakršnega smo mi opisali in pokazali v nagoti javnosti. Upamo, da bo a svojim razumom, taktiko in znanostjo vplival na klerikalno politiko, tako da bo njeno časopisje stopilo na drugo pot, in zlasti pa, da bo S. L. S., ki je sedaj še, po delih sodeč, do kosti in mozga klerikalna, stopila res na demokraško pot, kakor se glasi njen program. Program sam je brez pomena ako se tudi po njem ne ravna in piše. Kaj pomaga lep demokraški program, ako časopisje te stranke sistematiško, neprestano in z zlobnim namenom blati šolstvo in učiteljstvo, ki sta najbistvenejši del demokraškega in socialnega razvitka in blaginje. Oe hoče S. L. S. biti res demokraška in ne klerikalna, naj opuati vbodoče neumno gonjo zoper šolo in učiteljstvo, ker to stoji strogo na predpisanih osnovnih šolskih državnih zakonih, od katerih ne more in tudi ne ame odjenjati niti za las. Le na ta način je mogoče začasno saj ublažiti smrtno sovraštvo med strankami, da bi morda potem prišlo do sprave in edinstva tudi na politiškem polju, kar bi bilo jako umestno in lepo za razvitek demokraškega duha in splošnih aocialnih razmer. To smo povedali dr. Kreku in ne klerikalizmu. Pri zadnjih volitvah je vsakdo lahko izprevidel, da je bilo učiteljstvo jako delavno, in smelo trdimo, tudi glavni agitatorični faktor proti klerikalizmu, zato smo tudi opravičeni govoriti in pojasniti svoje stališče zaradi boljše bodočnosti šolskega razvitka, učiteljskega gmotnega stanja in blagra našega naroda. Mi smatramo prav za neumno klerikalno postopanje, ki hoče s silo, terorizmom, krivieami, lažmi in z zlorabo vere podjarmiti vse sloje prebivalstva. Nekaj časa morda pojde, a tako poatopanje je proti prirodnim zakonom in proti duhu čaaa. Vsaka sila rodi protisilo, terorizem, laž in zloraba vere pa sovraštvo, ki s protisilo polagoma premaga vse ovire. Klerikalizem nam svetuje, da naj opustimo gonjo proti njemu in S. L. S., ker s tem škodujemo le sebi in šolstvu. A učiteljstvo ne more in ne sme tega storiti, dokler se bo klerikalizem bojeral v sedanjem duhu, ker ta pot vodi v pogubo. Mi se čudimo dr. Kreku, ki sodi drugače stvarno, da ima o naprednjakih jako zmedene pojme. V Idriji na shodujenamreč rekel: BJaz se čudim nekaterim naprednjakom, ki hodijo v cerkev ter tam molijo, živijo zgledno, a so naši stranki nasprotni. Oas bo prišel, da bodo tudi z nami." Od kdaj so naprednjaki protiverska stranka? Ees je, da je imela stranka v programu ločitev ceikve od države in svobodno šolo. Alijeverska resniea, da mora duhovščino vzdrževati država? Ali ni obče znano, da je naprednjake rodila brezvestna klerikalna gonja, ki sicer lepo uči, a deluje v krivoverskem duhu ? Ogromna večina naprednjakov je strogo verskega prepričanja, a je klerikalizmu nasprotna ne radi vere, marvee zaradi zlorabe vere, pohlepnosti po nadvladi in zaradi strahovitega terorizma. Bavno to je vzrok, da je zlasti raed inteligenco več verskih indiferentistov, ki so prepričani, da se sicer vera prav lepo uči, a ravno tisti, ki vero uče, rabijo vero v sebične namene. Ti si mislijo, če se res vera tako lahko bagatelizuje, potem ne more biti nič na tem. In nad takimi se naš klerikalizem najbolj izpodtikuje zaradi njihovega vedenja in pisanja, a noče nič vedeti, da jih je on sam odgojil s svojim brezvestnim in krivoverskim postopanjem. Iz tega se prav lahko razvidi, da je v prvi vrsti klerikalizem tista mora, ki razdvaja danea duhove na katoliški podlagi, ki pa bije našim verskim resnicam v obraz. Ako bi mogel dr. Krek kot razsodna oseba vplivati na naš klerikalizem, da bi se v življenju in politiki postavil res na strogo versko stališče, bi kmalu zaaijala boljša bodočnost. Kadar bo popolnoma demokratizovana naša politika, pride na površje svobodni duh časa. Glovek lahko dela dobro ali slabo, pravično ali krivično, od svojih del mora dajati vsak zase odgovor. Ko pridemo do te politiške morale se bo morala demokratizovati tudi šola z učiteljstvom, kakor smo približno že povedali. Demokratizovana šola mora biti torej svobodna. Svobodo mora uživati tudi vera, a pod nikakršnim pritiskom, terorizmom, strankarstvom in sebičnim namenom, kakor to hoče danes doseči naš klerikalizem. To je edina demokraška prava pot, ne pa kakor zahteva danes naš kierikalizem, trdeč, da je šola hčerka cerkve, zaraditega ima ona edino pravico nad šolo in šolsko odgojo. Na ta način bi prišla šola z učiteljstvom pod nadoblast cerkve, ki bi v duhu današnjega klerikalizma šolstvo podjarmila tako kakor je še danea na Tirolskem, v Belgiji in na Španskem, kjer je učitelj še hlapec duhovščine, odgoja pa jako površna, strogo v klerikalnem duhu brez obveznega pouka in svetovnega naziranja, kjer se omika in napredek ovira z namenom, da se neumno, nerazsodno in neizobraženo ljudstvo ložje vlada in upogiba klerikalnemu jarrau. Taka šola ne bi bila demokraška, marveč absolutistiška, ker bi imela prvo in zadnjo besedo veraka družba in ne narod pod vodatvom demokraške vlade, kakor je bilo že pri nas v konkordatski dobi. Iz tega se razvidi, da sije naš klerikalizem nadel ime ^Slovenske Ljudske Stranke" z demokratiškem programom, a deluje in hrepeni še vedno po absolutistiški šoli, kar se ne ujema a programom, zato se pa tudi učiteljstvo ne vjema s politiko te stranke. Ako bi bila S. L. S. prepojena v resnici z demokraškim duhom, bi to tudi pokazala v dejanju. Zastaviti bi morala namree vae svoje moči, da bi se šolstvo demokratizovalo. A ona ne bo nikdar storila tega, ker je njen program z delovanjem vred le krinka, s katero slepi javno mnenje. Vse socialno delovanje, vse zadružništvo in vse vpitje za blagor našega kmeta je zgolj pesek v oči, vae zaradi nadvlade nad narodom in nad šolstvom. Zato vidiino, da se je ta stranka poprijela z veliko vnemo splošne volilne pravice za državni zbor, da je na ta način postala popularna ter pridobila simpatije naroda, a pri tem je tudi obstala, ne upa se večiti naprej, dobro vedoč, da je demokraška ideja silno nevaren dvorezen nož, ki bi jo znal prej ali slej vreči ob tla. Opazovali smo silno vpitje zoper privilegirance veleposeatva na Kranjakem, kar je bilo jako demokraško, pravilno in prav, a sedaj so hipotna tihi, dati so pripravljeni 53 nemškim veleposestnikom na večne čase stare pravice x deželni zbornici ter so zadovoljni samo s peto kurijo. Vse vpitje za občno volilno pravico v deželni zbornici in za občine je lepo potihnilo ; izgovor, da je vhda temu nasprotna, je piškav, saj je bila nasprotna tudi za državni zbor, a se je morala vdati pritisku. Edini dr. Krek te stranke se ne vjema povsem s tern, a tudi ta se je izjavil, da je boljše nekaj kakor nič. Iz tega razvidimo, da bo še dosti dela in truda preden pride na vsi črti demokratizera na površje. Ueiteljstvo se mora poprijeti nove ideje duha časa ter delovati z vsemi srojirai močmi za demokratizovanje deželnih zborov in občin, ker le potem je upanje, da se demokratizuje tudi šolstvo. Da bo sijalo šolstvu in učiteljstvu v bodočnosti mileje solnce, bo treba še mnogo dela in truda. BVsakdo je svoje sreče kovač", pravi pregovor. Tudi mi si moramo skovati svojo srečo v bodočnosti le sami, opirajož ae na lastno delo in moč. Znano je, da le tisti zna ceniti denar, ki ga je zaslužil z laatnim pridom in s svojimi žuljavimi rokami. Učiteljstvo je tekorn 20 let jako dobro, pridno in vztrajno delalo, ponoani smemo biti na avoje delo, ker to je naše lastno delo in sad našega lastnega truda. Naša izborna organizacija z lepo vzajemnostjo, razna društra, lastna hranilniea, lastna tiskarna, lastni štirje stanovski listi z lastno šolsko literaturo in z lastno BŠolsko Matico" in vsa druga naša mnogobrojna društva so dela naših žuljavih rok, kar znamo io na kar smemo biti ponosui. S tem, z delom r šoli in javnosti, smo postali važen faktor našega naroda, zaradi česar nas nasprotniki strme občudujejo. Zadnje državnozborske volitve in pisava zlasti klerikalnega časopisja nam dajeta laskavo izpričevalo, da se nas mora tudi vpoštevati. Tudi mi imamo prijatelje in lep del naroda za seboj. Ker pa mi ne delamo z lažjo, zlorabo vere, terorizmom in drugimi nedopustnimi pripomočki kakor naši nasprotniki nismo imeli sedaj še zaželenih uspehov. Prepričani srao pa, da delujemo kot odgojevalci in ne kot tirani, da sejemo plemenito seme v srea mladine in našega naroda; naše delo je odkrito, pošteno, oeitno, plemenito in z dobrinj namenom, zato smo tudi prepričani, da mora obroditi dobrega sadu. Bodočnost je naša, le delati moramo po tej poti naprej vztrajno, neumorno in opirajoč se na lastno moč. Oe si sami ne pomagamo, drugi nam gotovo ne bodo. Le v neumornem delu je naš spas. V prvi vrsti moramo vedno popolnovati svojo organizacijo, zaspance dramiti in jih privabiti v društvo k delu, poprijeti se dela zunaj šole za narod vsak po svoji moči, poslušati in delovati po nasvetih naših voditeljev ter držati se trdno najpopolnejšega demokraškepa gesla: Vsi za enega, edeti za vse! Po tej poti pridemo do ugleda in spoštovanja pri narodu in nasprotnikih. Ker je pa vsako delo vredno svojega plačila, bomo, s prstom kazoč na svoje uspehe, ponosno lahko zahtevali in ne pa bersčili, kakor nam vedno sramotilno meče pred oči naš klerikalizem, tudi kos zasluženega kruha za pošteno in zaslužno delo. Mi smo prvoborilci in pijonirji na polju prosvete, zato se ne smemo strašiti nobenega truda, poznati ovir in bati se sovražnih navalov. Duh časa nas je zedinil, v duhu časa smo vedno delovali in z duhom časa moramo korakati pogumno vedno bodočnosti nasproti, ki nam mora prinesti ob neumornem delu tudi zasluženo plačilo!