% 3aolnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva našteva we več usrpehov sedmih ruskih armad Ostali uspehi na S00 milj dolgi fronti so: proti Varšavi prodirajo Rusi frontalno na 40 do 50 milj dolgi črti; Lvov je obkoljen in Rusi so že vdrli v mesto; Bijalostok je skoro popolnoma obkoljen in boji se že bi-jejo v predmestjih; pret kana je bila železnica med Rigo in Dvindkim in s tem Nemcem je odrezana pot za umik in skoro sta že obkoljena Brest-Litovsk in Stanislav. Naglo prodiranje ruskih armad Rusj s tako naglico prodirajo, da prehitevajo Nemce na umiku in jih puščajo za sejboj. >Z ameriškimi in angleškimi fru J ter s trnki, ki so jih vzeli Nemcem, tudi infanterija do-itaja donske kozafce in tarike, puščajoč za seboj posamezne oddelke, katere pozneje peš prihajajoča infanterija pokončuje. Ru-i Nemcem nikjer ne dajo teliko Časa, da bi se mogli zakopati in postaviti novo obrambno črto. Grmenje topov se sliši v Varšavi Topovsko grmenje že slišijo zasužnjeni Poljaki v Varšavi in oholi osvojevalci. Letalci pa so opazili, da se Nemci že pripravljajo, da zapuste Varšavo. Največja nevarnost preti Varšavi, ki leži ob zapadli eni brezni Visle, Gtf milj nižje proti jmgu, kjer se Rusi ^bližajo reki na 50 milj dolgi fronti. Najbližje se Rusi nahajajo Visli pri vasi Kurovu, 7 milj vzhodno od .velikega mostu v Pulavu in ikozaki marala Konstantina K. Kokosovskega na obzorju že morejo videti vedi ko reko. Vemci, ki so se pripravljali na ru*ki napad na Varšavo na ravnost od vzhoda, «o se sedaj prepozno prepričali, da so jih Rasi prekanili z velikimi obkoljevalnimi operacijami. <-<'11 dolžini Vi>?e nemška armada drvi proti mostovom, stormovik? pa jo neusmiljeno bombardirajo in obstreljujejo. Ruski bombniki pripravljajo pot za prodiranje armade s tem, da so bombardirali Detflin ob Visli. Poulični boji v Lvovn Moskovsko poročilo naznanja, da so Rusi vdrli v predmestja Lvova in da so že v teku poulični Iboji. Tukaj je l»il ranjen nemški general Gnuse, poveljnik 13. armadnega zbo-ra in se je podal z vsem svojim štabom. Rusi popolnoma molče glede nemškega poročila, da so NemH zapustili Siedlce. Moflce tudi o poteku bojev južno in jUgozapadno od Kaunasa, glavnega mesta Litve, toda l*>mbm-ki zopet odpirajo pot annadi, ko so bombardirali Tilsit v Vzhodni Prusiji, naravnost proti zapadu Bi jalostok bo kmalu zavzet \"n severnem koneu fronte Rusi napredujejo zapadno in jUgoropadno od osvobojenega Pskova. Nekako v sredini fronte «, Rusi na severni strani dospeli do dve in pol milje od Bijalostok«. ki je že dve tretini obkoljen in za Nemce brez vsake koristi. V istem položaju se nahaja tudi Brest-Litovsk nižje proti jn#ii. Ritsi so v treh dneh napredovali 62 milj in če bodo napredovali z i*to hitrostjo, bodo če ta teden v Varšavi. ROBOTI BODO PRIŠLI NAD NEW. YORK iWiLo ia M^rida pravi,! pa vojaški izvedenci ne verja-da je Hitler odobril načrt za'mejo. zračni napad na New York z Na poti proti Florenci Amerikanci in Angleži so včeraj napredovali dve milji proti Florenci, od katere so oddaljeni še deset milj. Nemci se trdno drže in skušajo za vsako ceno zavsta. viti zavezniško prodiranje proti zadnjemu večjemu mestu pred gotsko črto. 5th WAR LOAH Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne zmožnosti. . ^ VELIKI ZRAČNI BOJI V NORMANDIJI Ob najhujšem zračnem bombardiranju prodirajo „ _ Amerikanci na zapadnem koncu fronte v Normandi- zadevajo zaveznikom kar naj-ji proti jugu na široki fronti med St. Lo "n Periers. večje izgube. XeniSki odpor se je poostril na celi črti od T i renskega morja pa do Jadrana, posebno pa še na fronti pete armade okoli Pise. Tukaj so Nemci pričeli s silovitimi protinapadi v namenu, da potisnejo zaveznike zopet proti A mu, 'ki je močna naravno utrjena Črta na poti v severno Italijo. Amerikanci se nahajajo v južnem delu Pise in so svoje postojanke dobro utrdili. Nemci pa z Monte Pisano, severovzhodno od mesta z artilerijo obstreljujejo južni del mesta. Vzhodno od Pise so Nemci vpri zoriii dva močna protinapada v bližini Ponte a Evola, sredi poti Pisa—Florence železnice in na vzhodu okoli Monte Mini-,at-o, 19 milj zapadno od Floren-jce. Olia napada pa sta bila | zdrobljena. Ameriška artilerija j je razbila nemški motoriziran j oddelek, ki se je ravno pripra- i vljal na napad. ] i . Na fronti osme armade Angleži dosegli nekaj nspeliov, posebno jugozapadno od Florence. Nemci se silovito branijo in na svojem umikanju pri- Vzhodno od Castelfiorentino, 18 milj jugozapadno od Floren-ce, je osma armada zavzela vas Petrazzi in Monte ^Eaiggio. Ob cesti št. 2 so Angleži za- topovi obstreljujejo Ancona, toda popravila pristanišča se navzur temu nadaljujejo. IZDATKI ZVEZINE VLADE Izdat ki zvezi ne vlade tekom poslovnega leta. ki se je zaključilo dne 30. junija t. 1., so zna- vzeli Strado, 12 milj južno od šali 1K? tisoč sedemsto in štiriin- FJorence. Južni Afrikanci so zasedli Monte Fili, ki leži med Strado in Greve. S teh višin prodirajo da'Ije navzlic hudemu sovražnemu ognju. Angleži, ki se bore ob strani Južnih Afrikanb^v, prodirajo po pobočju Monte Domini, štiri in pol milje vzhodno od Monte Fili. Proti zapadu so Angleži vkorakali v izpraznjeno vas Ctreve. sredi med obema omenjenima gorama. Severno in zapadno od A rez-za so bili zelo hudi l>oji, tekom (katerih so Angleži zavzeli Lip-piano ob zapadnem bregu TLbe-re. Severno od zavzetega Citta di Castello ob gorenjem teku Tiibere so tanki z infanterijo napredovali nekaj nad štiri mi-1 j je" ter so se priibližali važnemu križišču cest Sansepolcro na devet milj. Ob. Jadranu so Poljaki s tanki potisnili svojo črto v bližino Ostre, sedem milj severno od reke Esino. Nemci s težkimi Poročila s fronte naznanjajo, da so Amerikanci vdarili čez St. 1a>—Periers cesto ter so na-predovali nekaj čez eno miljo. Po treh dneh zastoja vsled deževja so Amerikanci včeraj, ko se je zvedrilo, malo pred poldnem pričeli z ofenzivo. — »Sest ur poprej pa so pričeli svojo ofenzivo Angleži in Kanadčani na vzhodnem koncu fronte južno od Caena. Poročila s fronte naznajajo, da «o Amerikanci prebili nemško črto, koliko pa so napredovali, poročilo ne omenja. General Eisen bower je včeraj obiskal bojiša v Normandiji in se je čudil velikanskemu I dnega ministra a je imenoval za Goeringovo kom katerega so najtežji ame- desno roko, da mu pomaga iz-riški bombniki na površini de- vršiti težko fialogo setih (kvadratnih milj posuli Nemški vojni komentator ge- štirideset milijonov dolarjev, kar je izdatno več, kakor v poslovnem letu pred označeno dobo. Ti izdatki so naravno izredno večji, kale or pa dohodki zvezi ne vlade, vs?ed česar je naiš javni dolg dosegel lepo svo-to v znesku 201 tisoč milijonov dolarjev. Pri tem je tudi dokaj zaiiimi vo dejstvo, da je naš javni dolg tekom zadnjih 14 let neprestano naraščal. Leta 1930 jc zna šal ta dolg le nekaj nad 16 tisoč milijonov dolarjev. Vsi viri Nemčije mobilizirani Adolf Hit'er je s posebnim odlokom ukazal mobilizirati vse vire v Nemčiji in v zasedenih deželah za vojni napor in je v resnici vpregel vse javno življenje v splošno vojno ter naročil feldmaršalu Goeringu, da izvede to naredbo. Ko skuša llitl<-r v največji stiski odvrniti največjo nesrečo od Nemčije, je imenoval Goe-ringa za poddiktatorja Nemčije in zasedenih dežel s popolno obiastjo, da iztisne zadnjo silo za obrani l>o Nemčije, p roga ga n nemške postojanke s 100 funtov težkimi bombami. Pri napadu neral Kurt Dittmar je prvič priznal, da je upor nemških ge roboti, ki bodo spuščeni s podmornic na Atlantiku. Neki di-piomat, ki ni Spanec, je povedal Ralphu Forte-u, po-rocevalcu za United Press, da je načrt predložil Hitlerju admiral Doenitz, vrhovni poveljnik nem&kega vojnoga brodo-vja. Podmornice, ki so bile zgrajene v ta namen, imajo na svojem krovu posebne naprave za od let mbotnih aeroplanov. — Vsaka podmornica o-raJbljajo Nemci za bombardiranje Londona in vzhodne angleške crfbali, lete na razdaljo 100 milj. Poročila, ki prihajajo iz nevtralnih dežel, pravijo, da Nemci preizkušajo bombe, ki so nabasane z razstreljivom od pet do 15 ton. Zračni napad prejšnji teden na Peenemuende, kjer izdelujejo robotne bomfce, je najbrže preprečil izdelavo bomb, ki bi mogle leteti na veliko razdaljo. je bilo nad 1500 ameriških lete- j neralov: mil0g0 škodoval vojne-Cih trdnjav. )11U naporu zlasti na ruski fron- ti. Nova Hitler jeva odredba od- Nn razdaljo petih milj za nemško fronto se je vsled silo vitega bombardiranja zemlja tresla. Nad pokrajino, ki je bila bombardirana, se je dim dvigal dve milji visoko v zrak. AMERIKANCI NA GUAMU Amerikanci so si na Guamu osvojili dvoje oporišč in obe armadi se borita dalje, da se združita in postavita samo eno in ob času, ko je 10 nemških ge oporišče, ki fb/> dr/go nad deveti neralov, ki so v ruskem ujetni pravlja vsako ustavno oblast in vse osebne pravice v Nemčiji od najvišjega naeijskega dostojanstvenika pa do zadnjega kmeta pod Hitlerjevim Šfcor-' njeni. Odredba je prišla v času, ko so se naciji bori'!i z notranjo krizo, v kateri je Hitler le za las ušel <=mrti in je več sto ljn-di plačalo s svojim življenjem milji Hrvaški izdajalec vstreljen Radio Svobodna Jugoslavija naznanja, da je jngoslovansko narodno sodišče obsodilo na smrt Btjepaaia Urojič-a, pokrajinskega guvernerja v Novi zločine, ki jih je izvršil nad srbskim prebivalstvom na Hrvatskem. Urojic je kot poveljnik u-stašev uikazal pobiti več sto Sr- Gradiski v vzhodni Hrvatski za bov. Urojiča so ujeli partizani. jštvu, pozvalo svoje tovariše v j Nemčiji in na fronti, da se dvi-i smejo proti Hitlerju, da naj strmoglavijo nacije in končajo vojno. In ko je bila nova Hitlerjeva odredba oznanjena po radio, je radijski komentator general Dittmar povedal, da so -zarotni- ki zavlekli nekatere operacije na ruski fronti. V 'svojem pozivu na neir ške častnike pravi 1(5 nem&skih generalov med drugim naslednje : "Vsi generali in častniki, ki se zavedajo svoje odgovornosti, se morajo odločiti: ali bodo čakali, da bo Hitler peljal nemške armade v katastrofo in bo potegnil ves nemški narod s seboj v grob, ali pa morajo odgovoriti s silo—oprite se Hitlerju. ne posflnštfijte njegovih povelj, prelomite s Hitlerjevo vlado in boste s tem končali vojno. 4* Nikar ne čakajte, da vas Hitler pripelje v nesrečo. Boriti se proti Hitlerju se pravi boriti se za Nemčijo." Ta poziv 16 nemških generalov je bil razširjen po kratko-valnem radio in so ga ruski letalci raztresli med nemške vojake na fronti, tako da danes vsak nemški vojak ve za ta poziv. Atentat navon Stuelpnagela Francoski patrioti so na delu. Pariški radio poroča, da je nekdo napadel generaRa Ot-tona von Stuelpnagela, vrhovnega poveljnika nemške okupacijske armade v Franciji. — Poročilo samo pove, da je bil general 21. julija—en dan po nadzorovalnem potovanju Kitajski delavci pridejo v Zj edin j ene države v svrho poduka Kitajska vlada namerava poslati v Zjedinjene države 1*200 skrbno odbranih delavcev, in sicer v svrho poduka v delu v raznih tovarnah, katere izdelujejo razne potrebščine, tako za vojno, kakor tudi za civilne potrebe. V Kitajn namerava namreč vtlada poskrbeti za to, eta pride v povojnem času tamkaj do splošne industrijalizacije. Z delavci pride semkaj tudi večje število profesorjev, kateri bodo nadaljevali svoje študije v raznih vseučiliščih naše repnb-iike. Vse stroške bode plačala kitajska vlada, dočim bodo tudi »kitajski mčni zavodi prispevali z raznimi svotami, ki so namenjene v te svrhe. KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES NEMCI RAZDEJALI FRANCOSKO VAS Nemci so do tal porušili francosko vas St. Gningolph ob švicarski meji. Francoski 11-porniki so prišli iz svojih gorskih skrivališč in so napadali nemško posadko v St. Ouingol-phu. Nekaj nemških vojakov je bilo ubitih. V povračilo so naslednjega dne Neni'*i navali na vas in jo popolnoma porušili. Ko so Nemci navalili na vas, so Švicarji onstran meje gledali, kako iso Nemci najprej va-i zr opal i, nato pa jo zažgali. Nemci, ki so pripadali Hitlerjevi efiitni gardi, so streljali na prebivalce, ki so v strahu bežali proti Švicar, meji. Mnogo žena in otrok je poskakalo v reko Morge, ki dela mejo med Francijo in Švico. Več vašča-nov so Nemiei vjeli in strelili. Močan veter je požar podpihoval in pogorele so vse hiše in gospodarska poslopja. Nemci, so, predno so vas zažgali, odpeljali žito, konje in govedo. Švicarji onstran reke so morali paziti, da iskre niso zažgale njihovih hiš. Župan vasi onstran Morge je tvegal svoje življenje, ko je šel čez mejo, da .bi pregovoril Nemce, da prizanesejo vasi, to da njegov trud je bil zaman. Sultan iz Danakila umrl Poročilo iz Kaire naznanja, da je sultan Mohamed Bay on iz Danakila nrnrl v jeci v Addis A(baibi, kamor je bil vržen, ker se je uprl proti abesinske-mn cesarju Haile Selassijn. v Ženske za delo v tovarnah za težko industrijo bombnem atentatu na Hitlerja......................... —nevarno ranjen, ko je bil na kov. Ženske, ki so zaposlene pri Iz Washdngtona, D. C., se javlja, da bode v bodoče dobilo kakih 20,000 ženjsk delu tudi v tovarnah za izdelovanje strojev in v livarnah, kajti namestitev modernih strojev v tovarnah te vrste je olajšalo delo 8ln3benoev v toliko, da bodo v nadalje tudi ženske laheko o-pravljale to delo. To se je dokazalo pred vsem v neki livarni v Harvey, HI., kjer že dela 500 žensk. V tej'livarni in tovarni izdellujejo posebne dele za stroje aenoplanov-bombni tem delu, morajo seveda biti fizično sposobne, posebno .še one, ki so zaposlene v oddel kih kjer se morajo proizvodi popolniti s izredno veliko vročino. — Ker imajo tpzne države zakone, ki določajo težo, katero sme ženska vzdigniti, so sedaj izdelali poeefane dvigalne stroje, katere bodo opravljali to delo, tako da bodo te vrste delo opravljale ženske mesto moških. Tovrstnih tovarn je sedaj 300, in sicer v rasnih mestih, med katerimi jih je največ v Buffalo, N. Y„ Schenectady, N. J. in Paterson, N. J. *8LAS NABOOA" YOM WEDNESDAY, JULY 26, 1944 ■■■■ ' ■ fc--* ^fi ii GLAS NARODA" (foica or the rvnatk flakoor. rperettoni, W%mm St mm si tke oorporstlna and addissom of abon » ettosrs) ti« WEST 18th STREET, NEW TORE U. E. X. 51st Year "Elas Naroda** is issaed every day except Saturdays, Sondays and Holidays. Babocstptioo Teorly |7. Advertlsement on Agreement. EA OBLO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DB2AT1 IN tfANADOJ •T.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA «2.—. "Glas Naroda" lahsjs vsskl dan iavumfll oobot. nedelj In praanlkov. "GLAS NARODA". CIS WEST 18th ST CHelaea . NEW IOU 11. N. T IMS Tit o (Nadaljevanje.) Tita, Hrvata in komunista, nisem nfkdar videl torez najmanj sšostih svojih svetovalcev, celo na najbolj težavnih potili iti nekateri >o 'komunisti, nekateri niso, nekatedi vojaški, nekateri m-voja^ki, nekateri Srhi, nekateri Slovenci, nekateri pripadajo kaki drugi ju^oslovauski narodnosti. "uSkrivna sila" j-.' v Titu samem. Tito j<> vedno v veliki družbi in je [m» anierišken .v načinu, alatc paprike in paradižnikov in močnate jedi. Tito pogosto boža svojega Ti^ra, ki vedno momlja s svojim gobcem. In Tito omeni jHmesrečeno Ron luelovo ofenzivo v zapailni Bosni in se -meje: Petindvajsetega maja. ko so napadli moj glavni stan pri J >rvarju, je bil moj rojstni dan. To je bil pač jicin^ki poskus dfibitv me na moj rojstni dan/* < m tvorili srno o vojni in Tito je n-kel, da ne pričakuje, da In Rusi prodirali na Knmunsko ali Madžarsko, temveč ImmIo prodirali proti Berlinu. Kadar pa Itosta peta in osma (zavez-niška) armada prišli do slovenskih in avstrijskih Alp in ko 1h>-«1«' K lisi zavzeli Krakov in bodo obkolili eelo severno Madžarsko, tedaj IhmIo NeiiK*i prisiljeni umakniti ><■ z Balkana. I'o ko>iIu Nino ^li kopat. Tito j«- dolter p avač in se je itrra! s Tigrom ter j«' posebno prosil Pttilipsa, da fotografira T igra v vmli. Po kopanju so bile nujne konferenco^, po večerji pa se je Tito popolnoma umaknil. i'o 20-Ietneni podzemskem delovanju Tito ni uvedel cenzure nad zavezniškimi časnikarskimi pororovaln v Jugoslaviji. Ko srno se poslovili, je rekrJl: "Srečno; pojdite in oglejte si vse; toda pripravljeni ltodite za dolaro pot." V8TANOVLJEN L UM Sedaj prihaja čas žetve vsega posejanega "upanja, ki je bilo zalito z dragoceno krvjo. Zaipadna fronta, fci je ftla rojena v severni Afriki, izvežfoana na Siciliji in v južni Italiji, dozoreva. ■ >« V četrtek je Mussolini, upadlega lica in mršavega telesa* segel v Hitlerjevo levo roko—desnica je (bila pri bombnem napadu ranjena. In v nedeljo je Mussolini, ko se je vrnil v-ltalijo, poslali Hitlerju 'brzojavko, v kateri zatrjuje svojo trdno vero v fašistično in nacijsko zmago. Tej Mussolinijevi "trdni veri" se mora seveda vsafcdo smejati. Po poti, po kateri je šel Mussolini, 0!»ret»ke, ki so bili storjeni. Rden med {»otfiv^ki j«% da j<- (»oteklo toliko rasa med Mils' olinijevim padcem in sklenjenim sporazuniom z Bado^lievo vlado. S tem je bila \*em<-em dana *koro šest tednov najlepša priložnost, da so mo^H poslati v Italijo dovolj močno armado in jo razvrstiti po utrjeni črti. Sicer Italije niso mogli držati in se še tudi sedaj umikajo, toda za veliko ceno zavezniških življenj, vojnega materjala in časa. Ako Un se bili Italjani vr-na vpadnike takoj po Mussolinijevem padcu, tedaj bi bila vojna mnogo skrajšana. V dobi premirja xkoro šestih tednov je bila Italija pravzaprav še naša sovražnica, p redno je postala "zaveznica". Pa kaka zaveznica* Nikdar ni bilo slišati, da bi >e kaka večja iialjan>ka vojaška s>kurpina 'borila proti Nemcem. V angleški osmi armadi je nc-kaj ltaljanov; koliko jih je, ali jili je sploh !taKa divizija, do seda j -e ni bilo povedano. Kar je italjanske zemlje osvobojene, so jo osvol»odili Amerikanci, Angleži, Kanadčani, Francozi in Poljaki. Pa pri vsem tem moremo tekom enega leta gledati na zadovoljne u- pehe. V zimskem času, ko se frortta ni skoro nikamor premaknila, je vendar zavezniška armada držala v Italiji močno nemško armado. Ko so se v Angliji zbirale zavezniške armade in je bil vpad v Francijo napovedovan skozi več mesecev, je tudi v Franciji morala Nemčija biti pripravljena in je zai oiuamix) imela mnogo divizij. Vse to je mnogo pomagalo Rusom, da -so ekozi zimo mogli tako sijajno napredovati, sedaj pa prodirajo s tako hitrostjo proti Nemčiji, da se jim divi ves svet. CJLTATEUTKM je mano, kako ae jorae podražilo tu ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da ai rojaki zasigurajo redno dopoilljanje lista, lahko gredo upravniitvu na roke s tem, da Imajo vedno, če le mogoče, Tna prej plačano naročnino. ALI NE BI 0$HO VILJ SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravnižtrm itroAke? se Uvožena tvarina spada pod kontrolo cen U rad za upravo cen je oznanil, tla uvožen materjal ni več izvzet od kontrole cen, to se pravi materjal od mvaževalcev vladnim agencijam ali vladnim zastopnikom ali pod-dobavljal-cem vladi. Odprava te izjeme (bi morala imeti za posledico precejšen padec cen v velikem številu uvoženega materjala, je de-jct'1 Urad za upravo cen. Narod raba 15,000 mišičaatih mož Približno 15,000 do 20,000 miši ras t i h mož, filsfoalistov. rabijo nujno v talilnicah m -kovač-nicab sirom dežele, je dejal Paul MicNutt, predsednik komisije za delovno vojno moč. On je posldtf navodila krajevnim AVMO upraviteljem ,da se začne takojšno rekrutiraiije takih mož iza izdelavo želctznih delov, ki so raJbljeni pri skoro vseh mehaniziranih vojnih o-premah. "Medtem ko je veliko dela opravljeno v neznosni vročini,7' je dejal g. McNutt, " vendar pa ni tako slabo, kot je de-lo, ki ga opravljajo nekateri oddeHri v južnem pacifiku na nefoaterifli otokih. Trdo je delo v talilnicah, a možje, ki *o se plazili po francoskem obrežju, opravljajo trše delo. Če hočemo, da foodo naši možje doibili vse zrakoplove, in tanke, in kainjone in puške, ki jih potrebujejo, tedaj moramo najti več mož za talilnice in kovačnice.** Potrebni so delavci za ukuhavanje sadja Približno 1,400',000 delavcev za polovico časa, ali 700,000 delavcev za cel ("as mora biti obranih za ukuhavanje miljone ton sadja in zelenjave to poletje, je dejal Paul McNutt. predsednik Komisije za vojno delavstvo. Tri od štirih bodo konservirale hrano Tri od štirih žena namerava ukiihavati sadje in zelenjavo doma to poletje, to je isti percent, kot v 1. 1943, je poročal Urad za upravo cen na podlagi preiskave na narodno-široki podlagi o razpoloženju javnosti nasprazn situaciji prehrane. Oznanilo najdb preiskave je sledil od redi) i Urada za upravo cen za ofcnovo vrednosti v znamkah ukulianega graha, paradižnika in wrpargeljnov. Preiskava je pokazala, da javnost čuti, da posamezni državljan lahko mnogo prispeva k dobri situaciji prehrane. 128,175 hladilnikov bo izdelanih Produkcijska kvota za hladilnike za domačo uporabo zna-£a skupno 128,175 kosov za tretjo oetrt leta 1944, in je bila razdeljena med 21 izdelovalcev, ho dejali pri Uradu za vojno produkcijo. Javnosti bo pristopen zapisnik benzinakih racij Urad za upravo cen je odločil, olni ške in bolničarske oskilbe za že no, katere mož služi v vojski, med nosečnostjo, porod, in šest mesecev po porodu, in za dojenčkovo prvo leto življenja. Zahtevan je zapisnik vseh čevljev, ki so na odmerke Vsai podjetja s čevlji ,trgovci na drobno, razdeljevalci in posredovalci in izdelovaJci morajo narediti inventar čevljev na racije in racije v prometu od 31. julia, so dejali pri uradu za. Upravo cen. Podrobnosti o zahtevah inventarja bodo objavljene v naslednjih dveh tednih, so dejali pri OP A. Pole na katerih bo treba naipistti informacije bodo poslane po posti trgovcem. Najvišje dovoljene cene za.melone Najvišje dovoljene oene so Ibile prvič določene za najrazličnejše vrste meiLon od Urada za upravo cen. Melone bodo pod kontrolo cen na drobno, vsaka Vrsta bo isto vredna v posameznih občinah, venda.r pa bo cena za različne vrste različna zaradi censkih faktorjev. Cantaloup 9.1 centov funt; Honeyball 9.8 centov funt; Honeydew 11.1 centov funt; Persian 12.1 centov fuint; Casaba 9.8 centov funt; Cranshaw iji.g centov funt. V«e druge vrste bodo 9.8 centov funt, razen vodnih melon. 8,049 zrakoplovov je bilo zgrajenih v juniju Proizvod letal v juniju je znašal 8,049 leta*, kar pomeni 9.5% mati j kot v maju. Delno se ta paddc pripisuje krajšemu delavnemu mesecu in pa nezmožnosti treh tvrdk producira-ti manjša letala, kot je bik) v sporedu zaradi nenavadnih o-količčin, je poročal Urad za izdelavo zrakoplovov. Z I V I RAZGLEDNI K Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rbdov slovenskega naroda od davnih početkov v starem skovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA 8L0VENIC PTJBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 Posojila za zimsko isolacijo hiš V pričakovanju pomanjkanja kuriva čez to zimo »o mnogi hišni posestniki .poslu-žili posebnega plana Federalne uprave hiš, za pospešitev insullacijo v poletju, zaradi po-manjlkamja delavstva v poznejših mesecih, ko ibo sezija na višku, kar «bo »povzročilo zakasnitev v izvršilu naročila, so rekli pri Federal Housing Administration. Pod tem planom bodo mnoge posojevalniee pooblaščene dati SB ŠE ENKRAT — MEDALJE Nedavno smo Objavili v tej človek, ki pri tem ni inisflil kaj koloni malo zgodovinsko poro čilo o radodarnosti nekdanjih francskih oblasti, katere so delile ameriškim vojakom tekom prve svetovne francosko odlikovanje imenom "Oroix de Guerre" in sicer tako, da so servirali ta križec baje z vsako časo vina. Sedaj pa čitamo v raznih časopisih zopet vprašanja in raz-motrivanja o "medaljah", katere so dobili nekateri naši sodržavljani od — nacijske vlade, ozironiii od S<-lutikelgruJbcr ja. Kakor znano, so naciji starega Forda izvanredno 'pogostili in zabavali proti koncu zadnjega desetletja- In pri vsem tem so ga imeli tako radi. da >o mu dali odlikovanje, oziroma "medaljo". Pri tem je seveda povsem naravno, da vsakdo rad dobiva medalje, toda večina ljudi na "našem" malem svetu je takih, ila bi "Medalje" <»<1 na eijiskih roparjev ne sprejeli, in ako Jbi jih, — potem bi jih vrnili, kajti sprejemati medalje od gangsterjev. jo n^kaj, kar navaden človek >mafra sramotnim. Toda nas Henry je že star hudega. Medaljo ima še vedno. Vzor št. J je Charles A. Lind-bergh, ki je dokaj hralber dečko, ker inače bi ne bil prvi med levo.] ne znano talci, ki so preleteli širok Atlantik, vsled česar ga jc vsa naša javno«t vzljubila in g a spravila" v srce našega prebivalstva — dočim je on spravi! 8ept' s vote dolarjev v svoje žepe. Toda človeška narava je že taka, da se rada spreminja glede nazorov. Tako je pričel svetovati našemu ljudstvu, naj slednje Oklene prijateljstvo z Adolfom. 1"-udi je prorokoval, da se )lx«lo Rusi upirali naci-jem k večjem za dobo .sestih te d nov. Mnogo ljudi mu je verje-•o. Dejal je tudi. da >o naciji nepremagljivi, in da imajo vsled teya pravo ravnati z svetom, kakor se jim poljubi; svetoval j«' tiMli naši republiki, naj s«' ne vtika v inozemske zadeve. (Pri tem se ni zmenil za to, da se mnogo milijonov Evropejcev ni strinjalo z njim. Bil je tudi na čelu organizacij "America First" in menda ima se večino medaljo, ki jo je na ta način doibiI od Sehickelgruberja... IZ ZGODOVINE ŠPORTA , --------r---------------- Tekmovanja, ki jih je s se»boj štora za ii0,i-1ca 29. junija v Franciji ubit. Služil je pri padalnih četah in je bil med prvimi, iki so vipadli v Francijo. Svojim starišem je po vpadu pisal in sporočil, da je šel srečno skozi početne boje. Sedaj pa je prišla za sta>riše tako žalostna vest, da je padel, kar je za nje tem hujše, ker je bi'1 edini otrok. Valy je bil mirnega značaja, zelo uljuden in priden ter je mnogo pomagal svojim starišem. Star je bil 23 let. Skoda mladega življenja! —-Užaloščenim starišem naše naj-iskrenejše sočutje! vni voditelji, ki so poffpirali Del Ria. Dva od teh sta dr. Tobar Donoso, ki je bil več let zunanji minister, in Vicente Santi-steban Eliza Ide, ibivsi predse00. Philadelphia Municipal 130,000, (Heve-landski Municipal Stadion pa Memorial Coliseum v Los Amreles Memorial Stadion 1(K).(HM>. So se mnouo drugih, ki imajo prostora za več kot 75 tisoč gledalcev. Londonski stadion v AVem-blevu ima prostora za 1X),000 ljudi. Največji ol>stoječi stadion na britanskem otočju je v Glasgowu, ki je leta 1030 sprejel vase 120,510 gledalcev. V primeri z modernimi sadi-oni so bili stnri rimski affitea-tri skromni. Največji rimski amfiteater Koloseiwn ni mosrel sprejeti več ko 50,0(M) gledalcev. Samo nekaj teh knjig je na razpolago! ^ SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflll Garden encyclopedia Cena knjige: Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! V lični in trpežni platneni vezavi Skoro 1400 strani — 750 Slik TofaaJ Je ▼ eni nuni knjigi W8K, KAR VAM JE TRERA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 1MM Člankov tub podrobno poja-Hd vse o vrtnarstvo, • saditvi In sejanja, o gnojenja In oskrbi vrte. n . . .. Najnovejše p a Je VRTNARSTVO "opolni voditelj za va& BREZ ZEMLJE; novn meto* ca uničevanje ikodljhreev. gojenje *lv-Jlh rastlin, nove M*t*vine cvetlic! —j vojni vrt. Popolna beoeda. vsaka stran, nove Kastracij! EDINA VRTNARSKA ENCIKLO- petikja za Domačo potrebo! m Tistkih besed — tm j« Abecedno kazalo vam pove takoj, kar ielite. Prirejeno n vsako peoebje v Zdraienih driavah, sa vsako remljo In vsako sesona. To knjigo Je uredil K. L. D JSKY-MOUR. B. 8. A„ poznana m*m v vrtnarstvu, ki p cealjo vrtaanU b- fmm^ SLOV^NIC PUBLISHING CO. est 18th Street New York 11, IT. Y. WEDNESDAY, JULY 26, 1944 TRfAMfUBR C. Poročila U raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci DELAVSKO GIBANJE MED RUDARJI ZLATIH RUDNIKOV V ONTARIO « ) 3 Iz Toronto, Out., se javlja, da se tamkaj vnše zasliševanja zastopnikov rudarjev, ki so zaposleni v zlatib rudnikih, kateri so last Wright Hargreares 'Mine, Ltd., Sylvauite Gold M i n e s, Ltd., Macaan, ko se bode vršilo tozadevno glasovanje med rudarji, za sedaj še ni doUočen. Glasovati zamorejo vsi uslužbenci zgoraj omenjenih rudniških družb, razun onih, katerih naloga je najemati in odsloviti potrebne rudarje. Delavstvo zahteva, da se dovoli pravica glasovanja tudi onim rudarjem, kateri sedaj služijo v kanadski vojski in mornarici. Kanadska Jugoslovanka postane Američanka Iz Kirkland, Laike, Ont., pri haja poročilo, da se je Misss Viola Vida Žigič, hčerka Mr. in Mrs. L. Žigič, ki stanujejo na Hudson Bay Ave.. Kirkland Lake, Ont., zaročila z desetnikom ameriške vojske, Djuro Viikasinovičem iz Claypool, Arizona, v Ztiedinjenih drža-vah. Imenovana Vida Žigič je uslužsbena pri angleški vladi, o-ziroma zastopstvu Anglije v Washington, D. C. Xedavno je Obiskala stariše svojega zarotnika v Claypool, Arizona. Dan poroke še ni določen. POGOZDOVANJE V KANADI SE DOBRO IZPLAČA Zanimanje »a naravna bogastva Kanade vedno bolj napreduje, posebno še v koliko ,T , ... pride varovanje gozdov in poznano pod imenom l nited Mine ' . „ „ • . „ . 1 j gozdovanje v jiostev. V tem smislu ne delujejo le posamez- HlllliillllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllU Note za KLAVIR alt PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za SI.— Breezes of Hprlng Time of Blossom (Cvetni Cmu) Po Jeaeru Kolo Spa raj Milka Moj« Orphan Walts Dfklf on vrt« Oj, Mxrtfka. i*>kIJhJ Ha riMra mladl kap**'*-« Gremo na Štajersko fitajeri* Happy Polka Če na tujein Slovenian Dance Vnnda Polka Židana marela Veseli bratci Ohio VaUey Sylvia Polka Zvedel sem neka] Ko |tdčlra ta mala Kadar bofi ti randrat flel HHon« 1'ulkn Slovanska Polka Pojdi z ineiioj I>o| h planine B^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-harmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naroflte pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. tli W. iSth Street New York 11. N. Y. ni zasebniki, temveč tudi razna mestna zastopstva in gozdni oddelki posameznih provincio-ualnili vlad kanadskega domini ja. Denar, ki je naložen v i-menovane svrlie /bode nosili dokaj velilke obresti. V lesni industriji Kanade je naložen kapital v znesku $108,000,000 in pri teb podjetjih je uslužbenih 277,'240 delavcev, kateri so zaslužili tekom minolega leta nekaj nad $79.000,000. Vsled krasote kanadskih gozdov prihaja vsako leto v razne več seveda iz iSjedinjenib držav. In vsi os ta vi jo v Kanadi lepe s vote denarja, V povojni dobi se bode število obiskovalcev iz inozemstva več nego podvojijo. Pogozdovanje krajev, kjer so pred mnogimi leti brez vestni izkoriščevalci gozdov, sekali drevje kar od kraja ne glede na velikost drevja, se sedaj vrši sistematično, tako da deževje in poplave ne (bodo odnašale vrlino plast prsti, kakor se je to godilo v nekaterih državah Zjedinjenih držav, katere so se deloma že spremenile v navadno pustinjo. Dognalo se je tudi. da poljedeljstvo v fcfližini gozdov mnogo bolje vspwa, kaikor v krajih, kjer ni drevja. V>led tega so mnogi farmerji nasadili mnogo dre-I v ja ob svojih poHili. To se vrši Razstava kanadskih umetnikov ▼ New Torku Newyorski muzej" umetnosti (Metropolitan Museum of Art) je ravnokar raastavil 63 slik in risarij, katere so natikali kanadski vojaki in dekleta, ki so uslužbeni v vojski in mornarici kanadskega dominija. Kanadska vlada je namreč pozvala vojake, kateri so umetniki te stroke, naj naslikajo kake zanimivosti iz krajev kjer so sedaj nastanjeni. Slike predstavljajo vsakdanje življenje vojakov v taboriščih, zabave v raznih kočah farmerjev, vežbanje novincev, parade, itd. Slog teh slik je a-kademičen in tudi navaden. — Razstava bode odprta do septembra t. 1. Industrij alni razvoj v Kanadi Vlada provincije Ontario je ustanovila posebno (komisijo pod vodstvom ministrstva načrtov in razvoja, kateremu pred seduje Hon. Dana Porter. Naloga te komisije je preiskati vsa znana ležišča mehkega premoga v provinciji Ontario. Do-sedaj je komisija preiskala ležišča mehkega premoga, ki so znana pod imenom Onakawana, kajti za razvoj teh rovov je potreba dobiti posebne svote denarja. <>d početka vojne so se zailoge dobrega premoga dokaj znižale in vsled tega se je zgoraj omenjeno ministrstvo pričelo v vedno večjem smislu za nima t i za razvoj mehkega premoga. THOMAS DOSSING BO ODPOTOVAL. KOT ZASTOPNIK PODTALNEGA GIBANJA NA DANSKEM V SOVJETSKO RUSUO provineje dominija na tisočejsedaj po vseh provincijali do turistov iz inozemstva, — naj-iminija. NAPREDEK KANADE PO Pravi napredek vsake nove in velike dežele je odvisen od ljudi, ki ostavijo svojo komodiio stanovanja in dnevno mirno življenje, ter gredo v nove kraje, kjer ustanovijo nova naselja, t rge in mesta. S pomočjo takih ljudi ustanovila so se vsa kanadska mesta, trgi, va«si, obrti, poljedelstvo, železnične zveze in vse drugo, kar je potrebno za razvoj splošnega prebivalstva. Po tem načinu napredovalo je v Kanadi poljedelstvo in rudarstvo; trfko so nastala mesta in |k>ljedelske oIk-iiic tudi v krajih, kjer se je preje prebivalstvo pečalo skoraj izključno le 7. rudarstvom. V Kanadi je sedaj ninouo krajev, ki so izključno poljedelski, ki so pa preje bili le rudniški in rudarski, kajti potem, ko je te ali one rude pričelo primanjkovati, pričelo se je prebivalstvo ba-viti skoraj izključno le z poljedelstvom in živinorejo. H!lH||,t««llllt|,(|i!f|lim^ ................................... lllll' ''Uliiiillli'^uiiiiiiirUlitiiitiill^ KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEM NARODOV t KOVA IZDAJA SEDAJ 3." Knjiga je trdo vezana in ima 621 stranišči tudi v Jedka naroda, ki T» knjiga Je nakaj kuhanj* in m hote je Izpopolniti. Jctfkof ponofcod pa so Jo kaka Jod poseko* t navadi on«, ki m zanimajo sa Mmbolj lzvo&oti in v njem MaroAiU pri: KNJIGARNI StOVENIC PUBLISHING CO 21* Vart 13th fitraot How York 11. H. Y ocxxxxx^ RUSKEM VZGLEDU Tekom zadfnjega( četrtstoile-tja prihajala so iz severnih krajev Rusije in Srbira tudi v Kanado poročila, kako je Sovjetska Rusija poskrbela za to, da so tudi na skrajnem severu Rusije, prebivalci pričeli pridelovati razno sočivje, žito. sadje, itd; kako «o lokalni sovje-ti ustanovili velike 'poljedelske naselbine po uzoru staroslova.n-, škili zadrug, v katerih imajo vsi, ki opravljajo kako delo v taki poljedelski zadrugi, oziroma sovjetu, zagotovljeno siljenje brez pomanjkanja, in tudi vso oskienliagen. Najprej so prelomili obljubo, da ne bodo urnega val i svoje prste v notranje zadeve, in so poskušali vpeljati hitlerjanski način življenja. Njihova druga in najhujša napaka je bila kolaboraci ja z danskimi naciji pod Fritz Clausenoni in člani "Scbal-burg Corps", ki sestoji iz bivših zločincev, osvobojenih iz danskih ječ. Ta skupina ni nikdar zbrala več kot 800 članov. Danski saboterji so postali neverjetno dobro organizirani, je dejali Dossing. Ko se je imela zgoditi kaka velika sabotaža, so prostovoljci nosili po ulicah letake, naj se javnost izogiblje da naj delavci v tovarni zapuste tovarno, in ko j hi«e po ugodni ceni. Za pojasnila pišite na: Mrs. Helen Kastner, 214. Bleecker St., Brooklyn 21, New York. SONART REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOSCE Jerry W. Koprivsek In njegov orkester M596—Wedding Polka (Ne bom se mo211a; T1 oo Jest, pa £ldan& marels> Wedding Walts Rlovemkl WaJtx Pojo Rupnlck Mitr« M 596—Jeep Po;ka (Mat* potico pefie>o> Marine — polka /" 675—Terezinka — polk* Na planinca h—valček Lepe Melodije Duqurftne University Tamburiea Orkester M571—Na Marijaucc. i*olka Kje so uioje rožice Marička iie^la—]H>lka Za tozadevni cenik In can* ploid ■• obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 463 W. 42nd ST.. NEW YORK KUPITE EN "EXTRA" BOND OANESI Pozdrav iz Kanade Ker mi poteče naročnina s tem mesecem, potsidjain money-order za $7.00, da za naprej obnovim naročnino za "Glas Naroda.'' Obenem pa. pošiljam pozdrave vsem rojakom Sirom Kanade in Amerike. Uredništvu "Glas Naroda1' pa želim veliko novih naročni kov in o'bilo nspeha. S pozdravom Malči Kastelic Kirkland Lake, Canada. DELO DOBE ŽENSKE za čiščenje pisarn, lab ko delo, Tedenska plača $^0.25. VpraSajte na: «15 Madison Ave.. New York City. So. b« 700, vhod iz 33. ceste. (7—21 do a—3) imajo velik uspeh J Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150 . Premoženje $5,500,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAfiA 128.43% Ce InM dobro mM ta tvojta dnfim, uraroj m pri uJMjtl, w Meni ta nadsolveotnl podporni orsanixneljl, KRANJSKO 8M)VEN 8KI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer «o Uhko uvarnjei mm smrtaino. rnzne poikodbe, operacije, yroti bolezni in onemofteotL K. 8. K. JEDNOTA sprejema mo^ke In ienske od lg. d« M. UU: •(roke m takoj p« rojstva In d« 16. leta pod svoje ekriljeu K. 8. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrMe eertinkate sedanje dobe od 9S50.0t do I5.0M.M. K. 8. K. JEDNOTA Je prava mali vdov In sirot. Če «e nisi flss ali flanlea (e mofofoe In bogate katoUftke podporne orrsnixarije. potrudi m ta pristopi takoj. i Za pojasnila a zavarovalnini In ta vse droge podrobnosti / se obrnite na uradnike In uradnice krajevnih droMev r K. 8. K. Jednote, nil pa aa: ^ GLAVNI URAD 351353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a, Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o Čemer ni bilo pisano &e nikdar poprej. , , "Najbolj razburljiva povest ~ ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pofti. Ker je nloga teb knjiiic welo omejena, je priporočljivo, da poflljltp naroČilo prej ko mogoCe. K naročila priložite ▼ dobrem nvitka gotovino os. snamke (Zdrnšenih drlav). — Naročite lahko pri: KNJIGAMI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY fl« Wert 18th Street New York 11, N. X WEDNESDAY, JULY 26, 1944 rBIiNOTUD L 1W PROKLETfl :: Bpiaal EMILE EICHEBOXJEO :: j * Iz francoščino prestavil J. L. ' M . SKLEPI IN ODLOKI 19 4 4 I 'M IZDALO PREDSEDSTVO Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, (SNOS.) ODLOK o zvišanju števila Članov snos in o postopnih dodatnih jvolitvah Člen 1. Dosedanje število članov SNOS se zviša od 120 na 180 članov. Člen 2. Dodatnih 60 članov voli: Ozemlje Pokrajinskega odbora O. F. za Slovensko Primorce 20 članov; Ozemlje Pokrajinskega odbora O. P. za Štajersko 21 članov; in ozemlje Pokrajinskega odlbora O. F. za Gorenjsko in Koroško 19 članov. Predsedstvo SNOS porazdeli te člane na posamezne o-krožja. Člen 3. Zaradi izrednih vojnih razmer izvedejo te volitve postopno z osvoboditvijo slovenskega ozemlja tamočnje o-krožne narodno osvobodilne skupščine. Volilci so člani O-krožnih narodnih osvofl>odilnih skupščin, ki volijo naravnost in neposredno. Postopek in čas določi Predsedstvo SNOS. Člen 4. Ta odlok zadobi moč. ko ga sprejme snos in stopi v veljavo z objavo. (Nadaljevanje.) rodno oblastjo in cerkvijo, se sklene: Člen 1. Pri Slovenskem Narodnem Osvobodilnem Svetu se ustanovi Verska komisija, ki ima predsednika in 8 članov iz vrst laikov in duhovnikov. — Predsedstvo SNOS se pooblašča, da ob ustanovitvi imenuje O TISTANOVITVI KOMISI JE PRI PBEDSEDSTVTT SN06 ZA UGOTOVITEV ZUOČINOV OKUPATORJEV in NJIHOVIH POMA GA CEV V duhu deklaracije moskovske konference iz oktobra 1943 ter skladno z odlokom Pre&sed-ništva AVNOJ-a, št. 10 z dne 30. novenibra 1943 se tfklene: Člen 1. Za ugotovitev odgovornosti, izsleditev in kaznovan nje weh krivcev, odgovornih za zločine, ki so jih in ki jih še bodo na slovenskem ozemlju zagrešili okupatorji in njihovi pomagači, ter za ugotovitev in povrnitev po teh zločinih slovenskemu narodu nastale škode se postavlja komisija pri Predsedstvu SNOS iza ugotovitev 2#očinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Ta komisija sodeluje z ustrezno Državno komisijo pri NKOJ. Člen 2. Predsedstvo SNOS imenuje Predsednika in potrebno število članov komisije in ji predpiše poslovnik. Člen 3. Ta sklop zadohi moč, ko ga sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet in stopi v veljavo z objavo. predsednika in člane Verski komisije. Poslovnik si ta določi sama, predložiti pa ga mora v odobritev Slov. Narod. O-svobodilnem Svetu pri prvem zasedanju. ( len 2. Naloga Verske komisije je zla>li varovati nemoteno izvrševanje bogočastja; raziskovati in ugotoviti v vseh pa- SKLEP 0 SPOJITVI NARODNEGA OSVOBODILNEGA* SVETA EA SLOVENSKO PRIMOR-JE Z ORGANI SLOVENSKE 1 NARODNE OBLASTI Člen 1. Sklep Narodnega O-svo(bodilnega Sveta za Slovensko Primorje z dne 13.1.1944, s katerim se ta razpušča, sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet, odobravajoč ga na znanje. Pristojnost dsedanjega Narodnega Osvobodilnega Sveto za Slovensko Primorje se prenese na Predsedstvo SNOS (IOOF). Člen 2. Predsedstvo SNOS (IOOF) se izpopolni z enim članom Lz Slovenskega Primor-ja. Zato se zviša število 10 članov Predsedstva SNOS (I. O. O. F.), v točki 11/11 sklepa Zbora odposlancev slovenskega naroda z dne 3. X.1943 o predstavništvu in vodstvu slovenske narodne osvobodilne „ , - . . - . borbe itd. na 11 članov. Volitev nogah javnega u, a**«™ -jana Preds^stvaSNOS zivfljenja v,ebmo? vphv in a-L ^ SWnsk; Xflrod (W raizmerja ^^ Svpf za okrožje Gorica: Jože Sre-| ODLOK j »ju Slovenskega Narodnega brnič. 'O ODOBRITVI ODLOKOV! Osvobodilnega Sveta. Tukaj in SKLEPOV PREDSED-j naj omenimo, da smo sprejeli STVA SNOO (IOOF) ZA IX)-; spis tega zgodovinskega zboro-BO OD PRVEGA ZBORA i vanja po prijaznosti Združ. Od-ODPOSLANCEV SLOV. NA-j bora Južno-slovanskih Ameri-RODA DO PRVEGA ZASE- kancev v New Yorku.) DANJA SNOS. ---- Člen 1. Odobre se vsi odlokij Rojakinja se je ponesrečila in sklepi, ki jih je Predsedstvo! Antonia Kovačič iz Milwau-SNOO (IOOF) izdalo v časuikee, Wis., je tako nesrečno pa-od 3. oktobra 1943 dalje. dla ]>o stopnicah, ko je šla v < 'len 2. Ta sklep zadobi moč, koga sprejme Slovenski Narodni OsvolxKlilni Svet in stoj »i v veljavo z dnem objave. (v jutrišnji številki bomo objavili zaključene odloke, ki so daj ]».'> >e nahaja doma bili sprejeti na prvem zaseda-'zdravniško oskrbo. temi v klet. da uirasne plin pod kotlom za vodo, da -i je zlomila desno roko v dv«*li krajih in dobila poškodbe tudi po životu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer soji dali roko v mavec, s< pod činke doseda njega med cerkvijo in slovensko na rodno oblastjo na slovenskem ozemlju; -sodelovati pri urejanju teira razmerja zlasti > tem. da pri nastalih nesporazumih izdaja mnenja in stavi predloge, daOje da pomaga organom narodne oblaki i pri reševanju j konfliktnih nalog: skiibeti za j dokončno ureditev razmerja; med cerkvijo in slovensko naro- vojern prvem za«sedanjn. Ta o