Pridelufmo ffvalilefno sadjc! Kdaj škropimo, da bo uspeta zagotovljen? Po laiiski slabi letini se nam obeta letos ?zredno dobro sadno leto. Sadja pa ne bo dosti samo pri nas, tudi v inozemstvu kaže sadna letina dobro. Gledati moramo zato na to, da bomo pridelali tudi po kakovosti. prvovrstno kadje. Le tako bomo mogli sadje sploh prodati, mogli bomo prodajati celo po ugodnih cenah; le prvovrstno sadje bo imelo vselej svojo veljavo. Za dosego kakovosti pri sadju pa je neobhodno potrebno škropljenje. Pravi eadjarji so škropili sadno drevje že pozimi ali v rani spomladi s 3odstotno raztopino solbara ali s karbolinejem. Samo to škropljenje pa še ne zadostuje, da bi pridelali kvalitetno sadje, šele pomladansko in poletno škropljenje da.je zdrav in čist pridelek. Škropljanje pred cvetjem je natnenjeno goserricam malega zimskega pedica, raznim sukačem, ki objedajo brstje. iit lfstiče, ko se komaj razvijajo. To čkropljeTije je prav posebno važno še za to, ker zatira že v prvili začetkih glivico, ki povzroča škrlup. Ne zamu-: dite zato prvega Škrapljenja s %—l% raztq-: pino nosprasena ali nosprasita! Takoj, ko odpadejo cvetni lističi (cvetni ve-: nec) ;— do takrat je drevo obvarovano 6e od prvega ški-opljenja — je zarodek sadja V ne-* varnosti pred zavijačevo ličinko, ki se navad-: no skozi muho zavrta v plod. Treba je torejj to mesto zavarovati z novim škropljenjem, kij naj bo opravljeno, preden se čašni lističi za-s pro, ker sicer uspeh ni popolen. Škropljenje s %,—1% raztopino nosprasens ali nosprasita obvaruje obenem mlade liste iQ mlade plodove pred škrlupom. To škropljenje po cvetju je glavno škropljenje in ne sme iz-s ostati pod nobenim pogojem. Tudi, Ce bi pra^. vi trenutek zamudili, je vendarle še vedno b(H Ije, da škropimo nekoliko prepozno, kakar pgt da bi škropljenje splah opustili. Proti plesni na jablanah, na breskvali Itdti škropimo z 1% raztopino solbara, ki; učinkuje: tudi proti škrlupu in drugim glivičastim bo-* leznim. Razen tega zatiramo s solbarom ko-i zavost na hruškah in gosenice kosmuljine gri-! zlice, kakor tudi kodravost na vinski trti. Pri škropljenju z nosprasenom ali nospra^ sitom se priporoča nosprasit predvsem za male posestnike dn za posestnike sadnih vrtor, k&r je ta znatno dražji od nosprasena. Sedaj je tudi najugodnejši čas za ovijanje lepljivih pasov, ki zatoranijo mravljam — te prinašajo na drevje uši — in drugim žuželkam dostop na drevje. Pri nas so se posebno izkazali pasovi arbocol; tem je tudi cena v zadnjem času znatno padla, tako da je postala nj.ih uporaba rentabilna, med tem ko so bili preje predragi. (Opozarjamo na današnji inserat o nabavi nospraaena!) Sredstva proti sadnim škodljivcem naročajte pri d. z o. ». »Agako« v Celju in pri paoblaščencih te družbe.