m mm GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA VSEBINA_ PETLETNI RAZVOJ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PREBIVALSTVA LJUBLJANSKE REGIJE V RAZDOBJU OD 1976. DO 1980. LETA ZA OBČINO VRHNIKA PLAN SREDNJEROČNEGA RAZVOJA TELESNE KULTURE SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V LETIH 1976 1980 Priloga Številka 9 December 1975 Petletni razvoj zdravstvenega varstva prebivalstva ljubljanske regije v razdobju od 1976. do 1980. leta za občino Vrhnika Delovni ljudje in občani v samoupravnih interesnih skupnostih imajo z ustavo zagotovljeno pravico in dolžnost, da sprejemajo plane in programe za delo, jih usklajujejo med seboj z družbenimi plani ter tako zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega .materialnega in družbenega razvoja v skladu s skupnimi interesi in ci|ji. Občinske zdravstvene skupnosti v regionalni zdravstveni skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti usklajujejo svoje programe zdravstvenega varstva za območje regije. Delovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika zato sprejemajo na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela v okviru regionalnega programa zdravstvenega varstva opredeljeni program zdravstvenega varstva za območje svoje občine, nato pa v skladu s programom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter dajejo predloge za programe zdravstvenega varstva za regijo in republiko. Program zdravstvenega varstva je sprejet, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti, enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. Program temelji na analizi zdravstvenega stanja prebivalstva, izhaja iz potreb prebivalstva po celovitem zdravstvenem varstvu, upošteva kadrovske in druge zmogljivosti ter mora zagotoviti funkcionalno integracijo in smotrno delitev dela. Program obsega zlasti: naloge zdravstvenega varstva, izhodišča za kakovostni razvoj zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, načrtovanje graditve zdravstvenih zmogljivosti, načrt usposabljanja strokovnih kadrov ter pravice in dolžnosti udeležencev programa. Temeljno izhodišče za zdravstveno varstvo, kot ga programiramo, je: - da je sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejavnik produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti naroda in - da sodi med bistvene elemente socialne politike in življenjske ravni Vseh delovnih ljudi in občanov. Zato se s programom zdravstvenega varstva neposredno opredeljujejo: - zagotovitev učinkovitega, smotrnega in načrtnega zdravstvenega varstva prebivalstva ob upoštevanju posebnosti delovnega in življenjskega okolja; - postopno izenačevanje materialnih in strokovnih pogojev dela v posameznih zdravstvenih dejavnostih; - potreba po boljši organizaciji in večji funkcionalni povezanosti med posameznimi oblikami zdravstvenega varstva, vključujoč tudi najsmotr-nejšo organiziranost in delitev dela na področju zdravstvenih dejavnosti. Ta občinski program zdravstvenega varstva, ki je vključen v regionalni program zdravstvenega varstva, vsebuje naslednje razdelke: 1) Stanje in gibanje prebivalstva 2) Vpogled v zdravstveno stanje prebivalstva 3) Mreža, kapacitete in opremljenost zdravstvenega doma ter stanovanjska problematika zaposlenih 4) Zamisel razvoja zdravstvenega varstva prebivalstva od 1976. do 1980. leta. 1. SANJE fN GIBANJE PREBIVALSTVA a) Površina, število in gostota prebivalstva površina število prebivalcev 168,75 16.600 b Rodnost, splošna umrljivost, naravni prirastek rodnost v 0/00 19,13 s plošna umrljivost v 0/00 9,70 umrljivost dojenčkov na 1000 živoroj. 14,2 gostota na km2 98,3 naravni prirastek v 0/00 9,43 c) Starostna struktura prebivalstva 0-6 let 7-14 let 15-18 let 19-59 let 1955 2129 1208 8809 nad 60 let 2499 »kupaj 16600 d) Število dojenčkov in ženske od 15 49 kt doječnki ženske od 15 49 let 230 3840 e) Število zdravstveno zavarovanih oseb delavsko zav. zavarov. iktivni osebe zavarovanci kmetijsko zav zavarovane osebe 10.737 4.305 1.077 nosilci zavarovanja 379 2. VPOGLED V ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA Najpogostejša obolenja oziroma bolezenski primeri, ugotovljeni v letu 1974 v% so: a) V ambulantah in dispanzerjih: bolezni dihal bolezni kosti in gibal poškodbe izven dela bolezni kože bolezni prebavil bolezni čutil , bolezni ledvic visok krvni pritisk bolezni srca poškodbe pri delu živčne bolezni druge bol. cirkul. sist. duševne bolezni druge bolezni b) v zobozdravstveni službi: plombiranje zob snemna protetika fiksna protetika izruvanje zob zdravljenje ostale storitve 29,8 11,4 10,2 8,2 8,9 5,2 4,3 1,8 1,8 3,7 2,7 2,2 9,8 58,7 1,6 4,8 16,5 8,7 9,7 3. MRE2A, KAPACITETE IN OPREMLJENOST ZDRAVSTVENEGA DOMA IN STANOVANJSKA PROBLEMATIKA ZAPOSLENIH V sklopu Notranjskega zdravstvenega doma, ki vključuje štiri teritorialne enote (Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica) izvaja zdravstveno varstvo za občane Vrhnike teritorialna enota Vrhnika, ki zajema: a) Osnovna zdravstvena služba — a. 1) Vrhnika - 2 splošni ambulanti, ki izvajata celodnevno zdravstveno varstvo za vso populacijo nad 15 let, predvsem kurativno dejavnost, deloma tudi preventivno dispanzer za medicino dela posluje 2 x tedensko in sc bavi izključno s preventivno dejavnostjo (pregledi pred sprejemom na delo, zdravniški pregledi delavcev na ogroženih del. mestih itd.) nas Časopis - priloga stran 3 2 dispanzerja za otroke, ki izvajata celodnevno zdravstveno varstvo in sicer 1 za predšolske otroke in 1 za šolsko mladino. Dejavnost je preventivna in kurativna dispanzer za žene izvaja preventivno in kurativno zdravstveno varstvo žena 3 x tedensko dispanzer za borce izvaja sistematične preglede borcev 1 x teden. - športni dispanzer ugotavlja zdravstveno stanje športnikov in psihoso-matsko sposobnost za športna udejstvovanja pneumoftiziološki dispanzer z 2 x tedensko ordinacijo izvaja kurativno in preventivno dejavnost patronažna in babižka služba laboratorijska služba (celodnevna) - fizikalna terapija - specialni laboratorij pri pneumoftiziološkem disp. (KG, respiratorne funkcije, inhalacije, oscilografija) - geriatrična ambulanta v Domu počitka 1 x tedensko. a. 2) Borovnica - 1 splošna ambulanta, ki izvaja kurativno in preventivno zdravstveno varstvo za odraslo populacijo - posvetovalnica za otroke in žene po 1 x tedensko - laboratorij - patronažna in babiška služba b) Zobodravstvena služba 3 ordinacije za odrasle na Vrhniki, ki izvajajo kurativno celodnevno zobozdravstveno varstvo - 2 ordinaciji za otroke in šolsko mladino na Vrhniki, ki izvajajo preventivno in kurativno celodnevno zobozdravstveno varstvo ortodontija - 1 x na 14 dni na Vrhniki - zobna ordinacija za otroke in odrasle v Borovnici, ki izvaja preventivno in kurativno zobozdravstveno varstvo. Strokovne enote so opremljene z delovnimi sredstvi zadovoljivo. Nabavljajo se osnovna sredstva, ki so najbolj nujno potrebna za nemoteno izvajanje zdravstvenega varstva. Stanovanjske probleme smo v zadnjih letih reševali dokaj ugodno. Zaradi fluktuacije kadra pa smo v zadnjem letu v zagati. Rešitev iščemo v posojilu pri skladu vlagateljev in v zbiranju sredstev stanovanjskega sklada za nakup novih stanovanj. 4. RAZVOJ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA od 1976 - 1980 Razvoj zdravstvenega varstva v srednjeročnem programu izhaja iz potreb naraščanja prebivalstva, večje prosvetljenosti občanov in kvalitetnejših medicinskih uslug. V ta namen je potrebno skladno s kadrovskimi normativi pridobivati nov strokovni kader ter usposabljati strokovne kadre. Upoštevati bo treba, daje za ohranitev in izboljšanje zdravja prebivalcev nujno pospeševanje preventive, pospeševanje zgodnjega odkrivanja obolelih, kar pripomore do pravočasnejšega in kvalitetnejšega zdravljenja. Z ozirom na spremenjene življenjske pogoje, spreminjanje starostne strukture, večje migracije, večje zahtevnosti in prosvetljenosti bo obseg zdravstvenegs varstva naraščal. a) Kadri V planiranem obdobju 1976 - 1980 načrtujemo naslednjo kadrovsko zasedbo: Profil stanje 1975 zasedba 1980 travniki splošne medicine Pneumoftiz.disp.spcc. varstvo žena varstvo predšol.otrok varstvo šolskih otrok medicina dela stomatologi ortodonti ^Sji dentisti medicinske sestre II medicinske sestre III 'aborat. tehniki rt8- tehniki z°botehniki f|z»terapevti zobne asistentke babice 3 1 1 1 1 5 1 1 2 8 3 4 1 6 3 9 1 4 13 4 1 7 2 13 3 Profil stanje zasedba 1975 1980 patronažne sestre 3 3 nega bolnika na domu _ 1 zdravnik epidemiolog _ _ specialist ortoped - _ specialist okulist - HI specialist psihiater - HI Skupaj: 43 73,5 b) Minimalni kazalci stanja in razvoja indeks Občina VRHNIKA 1974 1975 1980 1980 1975 - prvih pregledov 4870 4968 5464 110,0 - ponovnih pregledov 6813 6949 7644 110,0 3. štev. obiskov babic in partronažnih sester 1605 1637 1768 108,00 Varstvo šolskih otrok 1. štev.šolskih otrok in mladine 1840 1874 2048 109,3 2. štev. pregledov pri zdravniku skupaj 4069 4150 4565 110,0 od tega: - prvih pregledov 2170 2213 2434 110,0 - ponovnih pregledov 1899 1937 2131 110,0 Varstvo žensk 1. štev.žensk v rodnem obodbju 3840 3911 4275 109,3 2. štcv.prcgledov pri zdravniku skupaj 3980 4060 4466 110,0 - prvih pregledov 1327 1354 1489 110,0 - ponovnih pregledov 2653 2706 2977 110,0 3. štev.obiskov za kontracepcijo skupaj 1561 1592 1751 110,0 od tega: - prvih pregledov 213 217 239 110,1 - ponovnih pregledov 1348 1375 1512 110,0 4. štev.obiskov na domu nosečnic, porodnic, otročnic 2925 2983 3281 110,0 od tega: - obiskov babic 2533 2583 2841 110,0 - obiskov patronažnih sester 392 400 440 110,0 Splošna služba medicina, medicina dela, specialistična ambulantna 1. štev. prebivalcev v starosti 19 in več let 2. štev. pregledov v službi splošne medicine skupaj - prvih pregledov - ponovnih pregledov 3. štev.preventiv.pregledov 4. štev. aktivnih zavarovancev - delavcev 5. štev.obiskov aktivnih zavarovancev v: splošnih ambulantah - specialist.ambulantah 6. štev.pregledov aktivnih zavarovancev v službi medicine dela skupaj od tega: - prvih pregledov - ponovnih pregledov 7. štev. preventiv.pregledov 8. štev.kmečkih zavarov. 9. štev.obiskov kmečkih zavarovancev v: 10039 11226 11178 99,6 45187 16617 28570 408 46090 16949 29141 416 50699 18644 32055 457 110,0 110,0 110,0 109,9 4305 4385 4793 109,1 29222 29806 32786 110,0 1077 1032 875 84,8 stran 4 naš Časopis - priloga Občina VRHNIKA 1974 1975 1980 indeks 1980 1975 - splošnih ambulantah 10. štcv.rutinskih pnevmoftizioloških pregledov Zobozdravstveno varstvo 2349 2396 3207 3271 2635 4598 110,0 110,0 - za Vrhniko in Logatec uvesti higicnsko-epidemiološko službo z epide-miologom, ki bo pokrival vse štiri teritorialne enote - uvesti specialistično službo (okulist, psihiater, rentgenolog) tudi za potrebe Logatca - ojačati dispanzer za medicino dela - ojačati fizikalno terapijo (Vrhnika-Logatcc) - zboljšati splošno laboratorijsko službo - okrepiti dispanzer za borce - uvesti ortodontsko dejavnost - okrepiti športno ambulanto Zaradi potreb po stalnem izobraževanju in dviganju strokovne uspo- 1. štev.obiskov v zobozdravstvenih sobljenosti se programira do leta 1980: ambulantah skupaj 23562 24033 26436 110,0 - specializacija specialista iz otroškega varstva od tega: - specializacija specialista iz ginekologije (za potrebe Vrhnike, Logatca - prvih obiskov 4105 4187 4606 110,0 in Cerknice) - ponovnih obiskov 19457 19846 21830 110,0 - specializacija specialista iz pneumoftiziologijc 2. štev. stori te v 30246 ■30851 33936 110,0 - specializacija specialista splošne medicine za Vrhniko-Logatec c) Strokovne dopolnitve in specializacije Poleg že omenjenih strokovnih enot programiramo v teritorialni enoti Vrhnika še naslednje strokovne službe: - ter specializacija specialista iz medicine dela Vsi zdravniki, ki so zaposleni v dispanzerju za otroke, v medicini dela ali v dispanzerjih za žene, bodo poslani na podiplomski tečaj. d) Minimalni kazalci — kvantificirani Po priloženi tabeli! MINIMALNI KAZALCI vrhnika Indeks TEKST 1974 1975 1980 1976-1980 1980 1975 I. DOHODKI 1. Prispevek iz OD družbenega sektorja 13.150 16.485 25.715 108.478 156,0 2. Prispevek iz OD dlavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in od samostojnih poklicev 937 1.191 1.601 7.137 134,4 3. Prispevek iz dohodka OZD 2.353 3.027 4.722 19.920 156,0 4. Prispevek iz dohodka občanov, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost 117 220 296 1.320 134,5 5. Prispevek za zdravstveno zavarovanje upokojencev 2.926 3.727 5.761 24.383 154,6 6. Prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti 1.135 1.360 1.554 7.373 114,3 7. Ostali prispevki 174 195 281 1.221 144,1 8. Ostali dohodki 229 165 279 1.152 169,1 DOHODKI SKUPAJ 21.021 26.370 40.209 170.984 152,5 II. IZDATKI 1. Izdatki za redno dejavnost skupaj: 18.614 23.766 36.383 154.491 153,1 v tem: - za osebne dohodke 10.374 13.333 20.182 86.140 151,4 - za materialne izdatke 7.449 9.383 14.484 61.144 154,4 - za amortizacijo 791 1.050 1.717 7.207 163,5 2. Združevanje sredstev za financiranje dejavnosti v okviru: - regionalne skupnosti zdravstvenega varstva 597 795 1.131 4.936 142,3 - zveze skupnosti zdravstvenega varstva 850 916 1.303 5.686 142,3 3. Izločitve v obvezno rezervo 445 254 396 1.669 155,9 4. Izdatki za delo strokovne službe in organov skupnosti 374 464 724 3.053 156,0 5. Ostali izdatki 141 175 272 1.149 155,4 IZDATKI SKUPAJ 21.021 26.370 40.209 170.984 152,5 e) Investicijska vlaganja - izselitev podružnice Ljubljanske banke iz zgradbe ZD - ureditev prostorov za potrebe šolskega zobozdravstva - primerneje urediti prostore za medicino dela - nakup enega stanovanja ali ene garsonjere letno za potrebe zdravstvenih delavcev - zasilna reševalna postaja. Glede investicijskih vlaganj bo napravljen poseben progrem v okviru regije, kjer bodo po prioritetnem vrstnem redu glede na dejansko stanje določena investiranja po občinah. naš Časopis priloga STRAN 5 Plan srednjeročnega razvoja telesne kulture Uvod Sedanj« Itanje proizvodnih sil in način proizvodnje ter njun nadaljni razvoj terja, da krepko posežemo vmes in človeka osvobodimo bremen. *l si jih je sam naložil. Programiranje razvoja TK mora torej temeljiti na projekcijah gospodarskega in družbenega razvoja. Pričakujemo, da bo povečana proizvodnja materialnih dobrin prinesla nadaljni porast življcn-skega standarda občanov. Z rastočo avtonacijo, intelektualizacijo proizvodnega dela in tehnizacijo življenja rastejo obolenja dihalnih organov, "1'olenja srčnožilnega sistema in živčna obolenja. Podatki kažejo, da je vse več mladih nesposobnih za vojsko, vse več otrok ima slabo držo. telesne detormilete in drugi taki pojavi kažejo na premajhno človekovo Iiztčno aktivnost, vse bolj prevladuje nov model življenja. Relacija hiš.i delovno mesto vse bolj prevladuje in čepenje doma se sprevrže v ,,aktivnost" kot so gledanje TV sporta. San, kino, karte itn. Sodobna znanstvena dognanja pa vse bolj dokazujejo, da je telesno gibanje osnovna organska potreba človeka skozi vse življenje. Vključevanje človeka v razne oblike telesno kulture predstavlja najzanesljivejšo pot, da se normalizirajo odnosi med fizično naravo človeka in tehnizira-nini okoljem v katerem živi. Toda telesna kultura ni in ne more biti le nadomestilo za človeka, ki ne hodi, ne teče, ne skače, no plava - mora biti več. Telesna kultura mora postati način življenja in oblika rekreacije osebnosti sodobnega človeka. I. Ob prvih poskusih izdelati srednjeročni načrt lahko ugotovimo, da T K doslej pri nas ni bila načrtno urejevana glede na osnovne potrebe in interese občanov. Želeli smo, da bi načrt temeljil na podrobnih analizah sedanjega stanja. Ankete, ki naj bi služile za izdelavo te analize smo poslali vsem KS, vsem TOZD in vsem osnovnim organizacijam za TK. V marsikateri organizaciji so se zadeve lotili resno, velika večina pa je s *em, da odgovorov ni poslala, najavila svoj omalovažujoč odnos do dejavnosti, ki smo jo v letu 1973 uzakonili kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Tako je bilo nemogoče dobiti vso potrebno dokumentacijo in statistične podatke, na osnovi katerih bi lahko napravili analizo razvojnih Programov iz preteklosti in na tej analizi gradili dalje. Izhajali smo le iz podatkov za leto 1974 in plana za leto 1975 in na tej osnovi startali. TK v VVZ ustanovah Stanje. V občini sta dva vzgojno varstvena zavoda. Materialna osnova « telesno vzgojo je nezadovoljiva, ker nimajo urejenih vadišč in telovadnic. Oba imata na razpolago le 1355 m2 lastnih zelenih površin. Pokritih Objektov (telovadnica, kabineti) ni. Posebne seminarje za TV predšolskih otrok je obiskovala 1 vzgojiteljica. Razvoj Zagotoviti vsaj otrokom, ki so vključeni v VVZ sistematično usmerjanje v TV. V ta namen je potrebno obvezno sodelovanje vzgojiteljic na seminarjih za TV predšolskih otrok, plavalnih in smučarskih tečajih, ugotoviti ob načrtovanju novih vrtcev tudi prostor in izgradnjo potre-nih igrišč, z orodji in vsaj enega pokritega prostora (lahko tudi avla) za alaivnosti v slabem vremenu. Tudi za te vrste objektov veljajo mini-. ni normativi o m2 igralnih površin na otroka, ki pa jih še ne bomo kmalu dosegli. Ob tem velja ugotovitev, da bi se za ureditev tkim. „Malih telovadnic" fe Prirediti površufe v izpraznjenih šolah ali drugih stavbah. Treba je ranih dobrt' vo'Je s,aršcv v KS, potujočih vrtcev in drugih zainteresi- TK v šolah S t v • anjc: V občini imamo 3 popolne osnovne šole, ki imajo urejen pouk br(*mcnah- Učenci od 5-8 razreda imajo pouk predmetno. Dve šoli sta pre 'ovadnic in gostujeta v domovih Partizana. Oddaljenost od šole, . ajhna kvadratura in slaba materialna opremljenost negativno vpliva-stan"3 !odo',cn Poul( telesne vzgoje. V pripravah na COS pa je nujno je čimprej popraviti. Na 150 m2 lastno pokrite površine je o sodobni r|an.zaciji TV v šoli nemogoče govoriti. "Poji mnogo slabSc Jc s,anJc na podružničnih šolah. Predvsem je treba učiteijjVat'' da ^° ncsis,erna,ična od 1-4 razreda ker jo poučujejo razredni Razvoj: Prehod na COS zahteva čimveč koristne površine za aktivno rekreacijsko dejavnost učencev osnovne šole. Po oceni priliva otrok v osnovno šolo, jih bo leta 1980 3100. Po normativih jc za tako število potrebnih m2 površin, kar pomeni telovadnico pri OŠ Ivana Cankarja, telovadnico pri OS Borovnica, telovadnica na Logu. Gibanje na svežem zraku in izpopolnjen program telesne vzgoje v OS pa zahtevata še ureditev igrišč in atletskih stez. Poleg objektov pomeni še dodatna kadrovska zasedba na vseh šolah 6 novih učiteljev za telesno vzgojo v letu 1980. Šolska telesna vzgoja mora postati temelj v celotnem sistemu telesne kulture. Z ureditvijo šolske telesne vzgoje je treba opredeliti svobodno, samoiniciativno in organizirano TV in šport šolske mladine v raznih oblikah združevanja v okviru šole in KS. Kot posebna oblika šolske TV se vedno bolj razvija delo v SSD. Oblike dela so postale priljubljene in jih jc treba razvijati. S programom COS pa njihove naloge dobe še večji pomen. V občini imamo 3 šolska športna društva, ki zajemajo 624 učencev v svojo aktivnost. Mentorjem pomaga 13 ljubiteljev športa na šoli in nekdanji učenci, ki so se posvetili temu ali onemu športu. Za svojo dejavnost uporabljajo vse razpoložljive objekte v KS, ki jih uporabljajo tudi druge športne organizacije ali drugače na enega člana SSD pride 0,24 m2 pokrite lastne površine. V takih pogojih je delo zelo otežkočeno, pa kljub temu dosegajo na tekmovanjih zadovoljive uspehe. TV bo v osnovni šoli z uvedbo celodnevnega bivanja še pridobila na pomenu. Dobro organizirana SSD bodo v veliki meri uresničevala potrebo po fizični in umski sprostitvi osnovnošolca; z kar pa so potrebni kadri: amaterski iz tclcsnokulturnih organizacij in profesionalci na šolah ter primerni objekti. Program športne rekreacije jc sestavni, vsebinsko in organizacijsko povezan del programa celotne telesne kulture. Psihološka, sociološka, biološka in fiziološka stanja v katerih se nahaja celotna družba, nalagajo športni rekreaciji odgovorne naloge: urediti možnost sprostitve, omiliti osamljenost, zaperstaviti se nevarnosti nezaščitenega okolja in uničenja človeka zaradi neaktivnosti. Uresničevanje teh nalog zagotavlja tudi dvig delovnih, ustvarjalnih in obrambnih sposobnosti človeka. Dnevna športna rekreacija naj bi potekala po treh kanalih: - v okviru društev Partizan, - v okviru delovnih organizacij - v okviru športnih organizacij Uvedli naj bi redno uro rekrciranja, zagotovili in koordinirali uporabo objektov in kadrov. Posredovali osnovna navodila za izvedbo tekmovanj, pomagali pri najemanju objektov in pri organizaciji. Občinske sindikalne športne igre morajo postati redne, množične in raznovrstne. Dnevna športna rekreacija predvideva možnosti v občini ali KS za določitev potrebnih objektov. Steze za TRIM TEK, TRIM KOLESARJENJE, TRIM HOJO, TRIM SMUČANJE, TRIM PLAVANJE. Ob teh objektih jc predvideti TRIM center za izposojanje rekvizitov, da bi bile steze in igrišča kar najbolj zasedene. TRIM KABINETI so ponekod že ustaljena navada, pri nas bi jih poskušali urediti v večjih KS (Vrhnika, Log, Borovnica). Se posebej za žensko športno rekreacijo moramo zagotoviti čiste, urejene in s tem privlačne objekte, garderobe in sanitarije. Pri tem urejanju moramo misliti na družinske obiske športnih objektov, torej tudi na otroška igrišča. Objekti naj ne bi bili blizu delovnega mesta, temveč blizu domovanja ljudi. V športno rekreacijo velja zajeti tudi faktorje, ki so bili do sedaj prav lahko zapostavljeni: Splošni ljudski odpor, Jugoslovanska ljudska armada in zlasti še zdravstvene ustanove. Pri naših prizadevanjih zelo pogrešamo podporo zdravnikov pri programiranju športne rekreacije. Na tem področju je nujen sporazum o delu in vključevanju zdravnikov kot propagatorjev in aktivnih sodelavcev. Ob tem mislimo na zagotovitev testiranja vseh udeležencem športne rekreacije. TK v osnovnih organizacijah za TK Stanje: V občini imamo 14 društev in klubov (brez SSD), ki se ukvarjajo s telesnokulturno dejavnostjo. Organizacije, ki so opustile tekmovalni program (v liga sistemu) so Planinsko društvo Vrhnika, Planinsko društvo Borovnica in Taborniški odred Ivana Cankarja. V okviru ostalih društev pa so posamezne tekmovalne sekcije: košarka, namizni tenis, alpsko smučanje, skoki, nogomet, karting ipd, ki vključujejo mlade ljudi, željne tekmovanja. V redna ligaška, tekmovanja je zajeto 160 tekmovalcev, ki imajo bolj ali manj redno vsakodnevno vadbo to je 8,4 % prebivalcev naše občine. Igrišča in telovadnice postajajo za intenzivni trening pretesna in nekvalitetna v odnosu na podobne objekte v drugih krajih. (S temi pa tekmujemo). Domačega dovolj kvalificiranega kadra za vodstvo tekmovalnih ekip nimamo, ker nismo vložili vanj potrebnih finančnih sredstev. Trenerske posle opravljajo trenerji z amatersko kvalfikacijo. Razvoj tekmovalnega športa pa je dosegel stopnje, ko jc nujno, da se v tekmovalnih sistemih nekaj spremeni in se stroški tekmovanj zmanjšajo. Se naprej ostaja odprto vprašanje financiranja izgradnje telcsno-kulturnih objektov, saj sredstva, ki jih delovni ljudje združujejo iz osebnih dohodkov komaj zadoščajo za redno dejavnost. Primanjkljaj na tem področju pa je tako velik, da v naši občini planiramo za vsaj 10 let nazaj in da nam neurejeno tekoče vzdrževanje jemlje denar, ki bi moral biti že leta prej vložen v redno vzdrževanje objektov. Nujno je, da se določi objektom vrednost in uvede amortizacija, ki bo dovoljevala zadostno redno in investicijsko vzdrževanje. Plani Telesno kulturnih organizacij se morajo vključiti v plane Krajevnih skupnosti in se na tem nivoju sporazumevajo s TOZD o njihovih prispevkih za investicijsko izgradnjo novih objektov, tako da se vsi zainteresirani v KS z vsemi močmi v sodelovanju odločijo za objekt, ki bo služil kar največjemu številu občanov. Sele iz močno razvite množičnosti lahko pričakujemo tudi kvalitetno tekmovanje TK v delovnih organizacijah Stanje.: Delovne organizacije v zadnjem času namenjajo vse večja sredstva za potrebe telesne vzgoje in rekreativne dejavnosti svojih članov. Vendar zaenkrat še ne moremo reči, da bi akcije kaj bistveno vplivale na raven telesne kultur« in na kakovost dejavnosti delovnih ljudi. Nasprotno, ugotovitve raziskav dokazujejo, da fizične sposobnosti delavcev v njihovi zreli dobi občutno zaostajajo za objektivnimi potrebami in realni- mi možnostmi. Razlog za tako stanje je enostranska usmerjenost v atraktivno tekmovanje nekaterih skupin, zaradi česar ostaja velika večina delovnih ljudi ob strani pasivna. Vsi premiki na bolje so zaenkrat le plod prizadevanja posameznih delovnih organizacij in animatorjev za športno rekreativno dejavnost. Stanje se bo spremenilo šele takrat, ko bodo delavci sprejeli telesno kulturo kot produktivno dejavnost, ko bodo doumeli njen pravi pomeh. Ukrepi: ki so v zadnjem letu naleteli na odmev in jih je treba še pospeševati. Izvesti je potrebno široko propagandno akcijo osveščanja o koristnem vplivu športno rekreativne dejavnosti na potrebe delovnega človeka; vključiti delovne organizacije v enoten koncept razvoja telesne kulture v občini; usmerjati ljudi v športno rekreacijo ob sobotah in nedeljah; zagotoviti v večjih delovnih organizacijah (preko 500 delavcev) posebno strokovno službo za telesno vzgojo in športno rekreacijo občanov; izvesti celovito raziskavo o interesih in potrebah delavčevo njihovih pogledih in možnostih za rekreativno udejstvovanje. Rezultati raziskave naj predstavljajo izhodišče za nadaljne uspešno reševanje problematike športne rekreacije delovnih ljudi. Že vseskozi poudarjamo, da so objekti eden temeljnih nosilcev telesne kulture. Po popisu iz leta 1972 imamo v občini 40.500 m2 površine ali približno 1,4 m2 površine na prebivalca. Mednarodni sedaj veljavni normativ pa predvideva 4 m2 koristne površine na prebivalca. V SN bi morali zagotoviti vsaj enkratno povečanje koristne površine na prebivalca. V urbanističnih programih naselij jc treba zagotoviti mesto TK objektom, pri čemer gre upoštevati razvoj smeri v rekreativno dejavnost in tekmovalni šport. Dosledno je treba uveljavljati normative za graditev in opremo osnovnih šol, predvsem za objekte za telesno vzgojo. Mnogo večjo pozornost je treba posvetiti izgradnji tistih objektov, ki omogočajo vadbo in uporabo v vsem letu, neodvisno od vremenskih razmer (dvorana, telovdnice, športno kulturni center). Pri vseh načrtih je treba upoštevati normativ 3 m2 koristne površine na prebivalca, od česar odpade 0,25 m2 na pokrite površine. MINIMUM KAZALCEV SREDNJEROČNEGA RAZVOJA DO 1980 I - Pokazatelji stanja in razvoja 1974 1975 1980 1976 1980 indeks 80/75 Število osnovnih organizacij 16 18 23 105 127 Število akt. članov v TK organiz. 2122 2372 3000 13488 126 Število tekmovanj 378 400 420 2065 105 Število udeležencev tekmovanj 3780 4000 4200 20650 105 Število strokovnih kadrov 94 97 146 150 od tega amaterskih 94 97 146 630 150 poklicnih - 1 4 12 400 Površina objektov v kvm 40.500 47.250 87.000 352.950 184 Koristna površina 30.000 35.000 65.000 267.000 185 Površina pokritih objektov 750 1.750 3.500 13.100 200 II - Dohodki skupaj 1.897.202 2.415.293 5.661.167 18.709.484 234 Prispevek iz OD od družb. sekt. 1.859.081 2.390.263 5.511.167 17.582.915 242 Prispevek iz OD od zaseb. sekt. 36.071 25.030 50.000 200.030 199 Dohodki iz proračuna DPS - 100.000 100.000 500.000 100 Ostali dohodki 2.050 - - - - III. Izdatki za množičnost šolska tekmovanja 23.000 30.000 175.000 468.600 583 druga tekmovanja 34.000 35.000 287.000 512.500 820 rekviziti 30.000 30.000 147.000 398.300 490 Stroški vaditeljskega, organ. admn.tehn. OD zaposlenih - 60.000 240.000 720.000 400 x nagrade za amaterske delavce 101.131 200.000 418.450 1.448.450 209 x strokovno izpopolnjevanje 3.750 30.000 155.000 625.000 516 x štipendiranje — 12.000 12.000 60.000 100 x Investicije v športne objekte 500.000 500.000 1.600.000 3.500.000 320 Investicije v športno opremo 70.000 J200.000 300.000 1.400.000 150 Izdatki za vzdrževanje športnih objektov, amortizac. in oprema 258.000 492.950 867.106 3.294.539 175 Izdatki za tekmovanja 513.266 468.430 900.000 3.880.000 192 Izdatki za vrhunski šport — _ 50.000 250.000 200 Izdatki za propagandno dejavnost 10.000 30.000 30.000 150.000 100 Združevanje sredstev v S RS 230.000 253.000 353.000 1.465.000 139 Izdatki za delo organov skup. 100.000 50.000 70.000 350.000 140 Izdvajanje v obvezno rezervo 14.055 24.153 56.611 187.095 234 Izdatki skupaj 1.897.202 2.415.293 5.661.167 18.709.484 234 x ■ procent povečanja OD in materialnih stroškov Srednjeročni program razvoja splošno izobraževalnih knjižnic v letih 1976-1980 V letih 1971-75 je splošnoizobraževalno knjižničarstvo v naši občini doseglo velik napredek, čeprav je današnje stanje še daleč za tistim, kakršnega si želimo in je na današnji stopnji družbenega razvoja tudi nujno potrebo. Obe knjižnici v Borovnici in na Vrhniki sta v omenjenem obdobju sodobno opremili prostore in uredili svojo knjižno zalogo po sistemu decimalne klasifikacije, tako da imajo obiskovalci prost pristop do knjig. februarju 1975 je matična knjižnica uredila šc,JTianjše izposoje val išče na Logu, ki je odprto enkrat tedensko. Nakup knjig je bil do leta 1970 1 nova knjiga na 25 prebivalcev, letos Pa jc 1 knjiga na 7 prebivalcev (normativ 1 na 5). V matični knjižnici je na voljo tudi 40 tekočih revij- V knjižnicah jc bilo v tem času uvedeno tudi sodobnejše poslovanje, l/posojnine ni, plača se letna članarina za odrasle 30.- jn za šolsko mladino 5.- din. Matična knjižnica posluje neprekinjeno od 8 do 19.30 ure. To je bistveno pripomoglo k večji izposoji 'n obisku. V primerjavi z letom 1971 se je število izposojenih knjig P"večalo za 156 % obisk pa za 80 %. Knjižna zaloga je sedaj 1,3 knjige na prebivalca, izposoja pa 2,6 knjige. V obdobju 71-75 je knjižničarstvo pri nas tudi kadrovsko zelo napredovalo. Redno sta zaposlena dva knjižničarja in en višji knjižničar. Vsi so v omenjenem obdobju opravili tudi strokovne izpite. Poleg osnovne dejavnosti izposoje in informacije, razvija knjižnica tudi druge dejavnosti: organizira srečanja z ustvarjalci in razstave knjižnega gradiva. V letu 1974 je pričela tudi z uro pravljic, ki jc namenjena predšolskim otrokom, ki niso v vzgojno varstvenem zavodu. Doslej jc bilo 55 pravljičnih ur in 20 ur angleščine za učence osnovne šole. V obdobju, ki je pred nami, naj bi se knjižničarstvo v naši občini čimbolj približalo predpisanim standardom in tako v polni meri prispevalo k izobraževanju in informiranosti občanov. Glavna naloga sodobne splošnoizobraževalnc knjižnice je, da nudi uporabnikom vsestranske informacije o literaturi in drugih duhovnih dobrinah. Usmeritev knjižnice mora biti taka, da bo zanimiva za čim širši krog občanov. Združeno delo knjižnice je v celoti odgovorno sebi in delavcem v združenem delu, s katerimi menja delo za kakovost, racionalnost in funkcionalnost svojega „proizvoda". Do leta 1980. naj bi bila knjižna zaloga v knjižnicah naše občine 2 knjigi na prebivalca. V letu 1976 bo nakup še 1 nova knjiga na 7 prebi- valcev, v letu 1980 pa bi se skušali približati standardu na 2 prebivalca 1 nova knjiga. Nakup strokovnih knjig sc bo še povečal, dosegel naj bi 60 % vse literature. Povečati bo treba tudi nakup knjig v drugih jugoslovanskih jezikih in v tujih jezikih. Knjižni sklad bo živ, aktualen, da bo res sposoben služiti svojemu namenu. Knjižnica bo imela na voljo tudi vso družboslovno literaturo, ki jo ima naš knjižni trg. Posebna pozornost bo namenjena nabavi literature za mladino; le-ta mora biti res kvalitetna tako po vsebini, kakor tudi po ilustraciji. V letu 1976 bo matična knjižnica dobila nove prostore. Tako bo dana možnost, da bo organizirala pionirski oddelek in čitalnico. V novih prostorih bo lahko pripravljala razstave, srečanja z ustvarjalci, ure pravljic, literarne uganke in slično. S temi dejavnostmi se bo knjižnica lahko uspešno vključevala v celodnevno šolo. Število knjižnic se do leta 1980 v naši občini ne bo povečalo. Ce bo matična knjižnica dobro razvita in kadrovsko dovolj močna, bo lahko organizirala izposojevalno mrežo po vsej občini. Odročne vasi bo oskrbovala s potujoči kovčki. Manjše izposojevališče bi leta 1977. organizirali še v Dragomerju, na Logu pa povečali število izposojcvalnih dni. Leta 1978-79 naj bi podružnica v Borovnici dobila prostor za pionirski oddelek. V obdobju, ki je pred nami, bodo vsi napori usmerjeni v pridobivanje novih bralcev. Tesnejše sodelovanje naj bi bilo vzpostavljeno z organizacijami združenega dela in temeljnimi organizacijami, s katerimi menjavamo delo. Ker je sedanja kadrovska zasedba delavcev v knjižnici strokovno dovolj močna, bi v prihodnjem letu rabili le enega manipulanta. Do leta 1980 pa bi za vse knjižnice v občini (Borovnica, Dragomer, Log in Vrhnika) rabili še dva knjižničarja, enega manipulanta, polovico računovodje in 1 snažilko. Matična knjižnica bo nudila strokovno pomoč drugim specialnim knjižnicam v občini in skrbela za njihovo ureditev. V sedanjem hitrem tempu življenja je informacija občanov nujna, kajti le izobražen in vsestransko informiran samoupravljalec bo kos nalogam, ki jih predenj postavlja delovno mesto in družbeno udejstvovanje. Sodobna splošnoizobraževalna knjižnica naj bi bila center, kjer bi vsak občan dobil vse potrebno za vzgojo, izobrazbo, informaci jo in razvedrilo. Tako središče naj bi postala matična knjižnica do leta 1980. LETO IZPOSOJENE KNJIGE OBISK NAKUP KNJIG KNJIŽNA ZALOGA DOTACIJA KS SREDSTVA ZA NAKUP KNJIG IZPOSOJNINA 1971 1972 1973 1974 1975 15.628 17.270 20.121 25.260 40.000 8.787 9.929 10.230 11.347 15.600 1363 1060 1939 2323 2200 12483 14213 16152 18475 20675 123.576.-122.000-190.000.-360.850.-469,700.- 51.353.-52.266.-64.524.-138.558.-146.200.- 13.793.-14.071.-23.844.-29.507.-30.100.- Skupaj: 118.279 55.893. 8885 1266.126,- 452.901.- 111.316- Povečanje v% 71-75 LETO 1975: LETO 1980: 156% 80% Knjižna zaloga 1,3 knjige na prebivalca; nakup - lnova knjiga na 7 prebivalcev izposoja - 2,6 knjige na prebivalca njižna zaloga 2 knjigi na prebivalca; nakup - na dva prebivalca 1 knjiga izposoja - 4 knjige na prebivalca Gradivo: Zdravstvena skupnost občine Vrhnika, IO TTKS Vrhnika, vodja knjižnice - Marija Iskrenovič "'k>go uredila: T. Hrovatin, F. Petelin