Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16’—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96' , celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 28. kos. V LJUBLJANI, dne 18. marca 1936. Letnik Vil. VSEBINA 150. Uredba o ustanovitvi občine Gomilsko v srez.u celjskem. 151. Uredba o izločitvi kraja Imeno iz občine Sedlarjevo in priključitvi k občini Podčetrtek. 152. Uredba o izločitvi kraja Planina iz občine Leskovec in priključitvi k občini Raka. 153. Uredba z zakonsko močjo o izpremembali in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije. 154. Izprememba pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta. 155. Dopolnitve in izpremembe pravilnika za uporabo motornih vozil pri sreskih cestnih odborih. 156. Razglas o odkupnini za samoupravne ceste. 157. Razglas o volitvah občinskega odbora za občino Homec. 158. Razglas o volitvah občinskega odbora za občino Sv. Jurij ob Ščavnici. 159. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Uredbe osrednfe vlade. 150. Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem uredbo o ustanovitvi občine Gomilsko v srezu celjskem.* § l. •Kraji Gomilsko, Trnovo in Zakl se izločijo iz občine Braslovče, kraj Grajska vas pa iz občine Tabor in se iz njih ustanovi občina Gomilsko s sedežem v Gomilskem. § 2. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 27. februarja 1936; IV. št. 752. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. 151. Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem uredbo o izločitvi kraja Imeno iz občine Sedlarjevo in priključitvi k občini Podčetrtek.** § 1. Kraj Imeno v šmarskem srezu se izloči iz občine Sedlarjevo in priključi občini Podčetrtek. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. marca 1936, št. 59/XII/124. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. marca 1936, št. 59/XiI/123. § 2. la uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 27. februarja 1936; IV. št. 858. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. 152. Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem uredbo o izločitvi kraja Planina iz občine Leskovec in priključitvi k občini Raka.* § 1. Kraj Planina se izloči iz občine Leskovec in priključi občini Raka, srez krški, Dravska banovina. § 2. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v ::Službenih novinah«. V Beogradu, dne 22. februarja 1936; IV. št. 767. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. marca 1936, št. 59/XII/122. 153. Na podstavi § 55. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 predpisujem soglasno z ministrskim svetom tole uredbo z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije.* Člen 1. V prvem odstavku § 1. se postavljajo namesto besed »pod reis-ul-ulemo kot vrhovnim verskim starešino besede: »ki ji načeluje kot vrhovni verski starešina reis-ul-ulema«. V drugem odstavku tega paragrafa se postavlja za besedo »posle« vejica in se dostavljajo tele besede: »po predpisih šerijata, tega zakona in ustave islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije«. Za drugim odstavkom se dodaje v § 1. nov, tretji odstavek, ki se glasi: »Vse premičnine in nepremičnine in vsa pokopališča islamske verske zajednice v kraljevini Jugoslaviji, ki so lastnina dotičnih verskih naprav: .vakufov, džematskih, sreskih in drugih ustanov in skladov, rabijo edinole z.a verske, versko-prosvetne in človekoljubne namene muslimanov.« Člen 2. V točki 1. prvega odstavka § 2. se za besedo »medžlis« postavlja podpičje in se črtajo besede: »z džematskim imamom na čelu«. V točki 2. istega odstavka se postavlja za besedo »poverjenstvo« podpičje in se črtajo besede: »s šerijat-skim sodnikom na čelu«. V prvem odstavku § 2. se črta točka 3., točka 4. pa postane točka 3. V istem odstavku postane točka 5. točka 4. Izpre-minja se in se glasi: »4. vakufsko-mearifski zbor v Sarajevu in vakufsko-mearifski zbor v Skoplju, s svojimi organi, zbornima odboroma in vakufskima direkcijama«. Točka 6. tega odstavka postane točka 5. Izpreminja se in se glasi: »5. reis-ul-ulema v Sarajevu, s svojim ožjim in širšim svetom«. Drugi odstavek § 2. se izpreminja in se glasi: »(2) Sestavo teh organov kakor tudi njih področje in pristojnost predpiše ustava islamske verske zajednice.« Člen 3. § 3. se izpreminja in se glasi: »(*) Pravico, voliti organe pod 1., 2. in 4. prednjega paragrafa, ima vsak musliman državljan kraljevine Jugoslavije, ki je moškega spola, ima 21 leto starosti in častne pravice. Voli se z enakim, tajnim in neposrednim glasovanjem. (*) Sestavo in način volitve prednjih organov predpiše ustava islamske verske zajednice. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. marca 1936, št. 32/X/109. — Zakon o islamski verski zajednici gl. »Uradni list« št. 148/33 iz 1. 1929-/1930. (3) Člane ulema-medžlisa voli posebno volilno telo desetih članov, ki jih izvoli vakufsko-mearifski zbor takoj, ko se konstituira. (4) Ti volilni telesi za obe območji izvolita v skupni seji reis-ul-ulemo. (5) Če je reis-ul-ulema iz območja enega ulema-medžlisa, mora biti njegov tajnik iz drugega.« Člen 4. Za § 3. se dodaje nov § 3. a, ki se glasi: »§ 3. a. (*) Vakufsko-mearifski zbor ima pravico nadzora nad administrativnim poslovanjem ulema-medžlisa. Upravičen je odrediti izmed sebe odposlanca, ki naj pregleda poslovanje ulema-medžlisa in o tem poda poročilo. (-) Vakufsko-mearifski zbor voli izmed sebe štiri člane za disciplinski svet, ki vrši pod predsedstvom reis-ul-uleme disciplinsko oblast nad člani ulema-medžlisa. ; Člen 5. § 4. se izpreminja in se glasi: »j1) Reis-ul-ulemo in člane ulema-medžlisa postavlja kralj z ukazom na predlog ministra pravde, podan v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta na podstavi volitev, opravljenih v smislu § 3. tega zakona in ustave islamske verske zajednice. (-') Reis-ul-ulema dobi pooblastitev (menšuro) za opravljanje verskih poslov od posebej sklicanega sveta, ki ga izvolita oba vakufsko-mearifska zbora. (3) Če se vzpostavi islamski hilafet, ki ga priznata islamska verska zajednica in kraljevska vlada, se uredi razmerje med hilafetom in islamsko versko zajednico sporazumno s kraljevsko vlado.« Člen 6. Prvi in drugi odstavek § 5. se izpreminjata in se glasita: »j1) Islamska verska zajednica upravlja samostalno svojo imovino, vakufe in sklade in svobodno razpolaga z njimi v mejah tega zakona in ustave islamske verske zajednice, toda pod vrhovnim nadzorom države. (-) Pristojna islamska verska in vakufsko-mearifska oblastva odločajo samostalno o sprejemanju vakufov (zadužbin), ki so določeni za verske, versko-prosvetne in človekoljubne namene.« V tretjem odstavku tega paragrafa se črtajo za besedo »računovodstvu« besede: »katero se predpiše z uredbo«. Četrti odstavek tega paragrafa se izpreminja in se glasi: »(*) Imovina islamske verske zajednice rabi edinole za njene verske, versko-prosvetne in človekoljubne namene in se ji v nikakršni obliki ne sme odvzeti niti za druge namene uporabiti.« Za četrtim odstavkom se dodajeta v § 5. nov peli in šesti odstavek, ki se glasita: »(s) Razlastitev imovine islamske verske zajednice v občno korist je dopustna samo na podstavi zakona ob povračilu popolne vrednosti. (6) Vakufska imovina in vsa druga posestva in I naprave islamske verske zajednice ostanejo njena last* nina tudi tedaj, če bi prebivalstvo, kateremu služijo ta imovina, posestva in naprave, prestopilo v drugo vero ali če bi se izselilo.« Clen 7. Za § o. se dodajeta nova § 3. a in § 5. b, ki se glasita: >§ 5. a. 0) Avtonomna verska in vakufska-mearifska obla-stva islamske verske zajednice sklepajo in odločajo samo-stalno o predmetih, ki spadajo v njih pristojnost. (•’) Spore o pristojnosti med verskimi in vakufsko-mearifskimi avtonomnimi oblastvi z ene strani in resort-nimi ministri z druge strani rešuje državni svet, spore med vakufsko-mearifskimi organi pa pristojna šerijatska sodišča. § 5. b. 0) Določbe v vakufnamah (ustanovnih pismih) se morajo izvrševati po predpisih šerijata. Ce ni vakufnam. je postopati po veljavnem običaju (teamuli kadim). (=) Z vakufnamami pridobljene pravice do verskih in vakufsko-mearifskih služb se morajo spoštovati po predpisih šerijata.« Clen 8. § 6. se izpreminja in se glasi: »Islamska verska zajednica in njene poedine naprave in organi, določeni z ustavo islamske verske zajednice. med katere spadajo tudi džematski medžlisi in sreska poverjenstva, so pravne osebe, sposobne, po zakonskih predpisih pridobivati in imeti tako premično kakor nepremično imovino in izvrševati vse pravice, ki jim kot .takim pristoje.« Člen 9. § 7. se ukinja. Clen 10. § 8. se izpreminja in se glasi: »(‘) Za izvršitev pristojno izdanih, na zakonu osnovanih naredb in polnoveljavnih odločb vseh islamskih verskih in vakufsko-mearifskih avtonomnih oblastev in organov so na njih zaprosilo vsa državna in samoupravna oblastva zavezana dajati svojo administrativno pomoč in sodelovanje. (3) Islamski verski uslužbenci uživajo v izvrševanju svoje uradne in duhovne dolžnosti državno zaščito na isti način, kakor državni uradniki Državna oblastva so po predpisih veljavnih zakonov dolžna preprečevati žaljenje oseb in njih versko-uslužbenskega svojstva; prav tako morajo skrbeti, da jim zavarujejo svobodno in neovirano izvrševanje njih službe.« Clen 11. Za § 8. se dodaje nov § 8. a, ki se glasi: >§ 8. a. Stalna državna podpora, ki jo prejema islamska verska zajednica kraljevine Jugoslavije stalno po državnem Proračunu, se izplačuje po uredbi o stalni državni podpori islamski verski zajednicj kraljevine Jugoslavije z dne 13. marca 1931, št. 28.519.« Clen 12. g 9. se ukinja. Clen 13. V § 10. se namesto besed »pristojno muftijstvo« postavlja: »pristojni ulema-medžlis.« Clen 14. V § 11. se dodajeta nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(“) Njih prejemki, ki jih dobivajo na podstavi svojih funkcij, so izvzeti od rubeža v isti meri, kakor plače in ostali prejemki državnih uradnikov. (3) Državljani islamske vere v kraljevini Jugoslaviji, v katere je treba šteti tudi učence vseh šol, se ne smejo nagovarjati niti na kakršenkoli način siliti, da bi se udeleževali verskih obredov kake druge veroizpovedi. O tem, ali ima kak obred znake nemuslimanske vere, je odločilno mnenje pristojnega islamskega verskega oblastva. Na podstavi takega mnenja odloči minister za prosveto.« Člen 15. Za § 11. se dodaje nov § 11. a, ki se glasi: >:§ 11. a. Zastava islamske verske zajednice je zelena z belim polumesecem in peterožarno zvezdo v sredi.« Clen 16. V točki 1. § 12. se nadomešča beseda »vseh« z besedo: ..svojih ; točka 3. se ukinja; točka 4. postane točka 3. in se v njej za besedo »prispevki« postavljata vejica in beseda: »darili«; točka 5. postane točka 4. in se v njej besedi > političnoupravnih občin« nadomeščata z besedama: samoupravnih teles«; točka 6. postane točka 5. in se v njej »§ 23.« nadomešča z: »§ 8. a«; ločka 7. pa postane točka 6. Clen 17. V prvem stavku § 13. se nadomeščata besedi vakufsko-mearifski zbor z besedami: »pristojno versko, odnosno vakufsko-mearifsko telo«. V istem paragrafu se dodaje nov, drugi odstavek, ki se glasi: »(-’) Na vloge verskih in vakufsko-mearifskih oblastev za vsa ta uradna dejanja se ne plačuje ne državna ne samoupravna taksa. . Člen 18. Za § 13. se dodaje nov § 13. a, ki se glasi: »§ 13. a. (>) Javno nabiranje prispevkov za verske, prosvetne, človekoljubne in občekoristne namene je podrejeno občni državni zakonodaji. C') Za doslej običajno javno nabiranje prispevkov za gorenje namene, ki je omejeno samo na svoj sedež in kraj, ni treba nobenemu vakufsko-mearifskemu dže-matu niti sreskemu poverjenstvu odobritve upravnega oblastva. (3) Za nabiranje prispevkov v šolah je potrebna odobritev pristojnega šolskega oblastva skladno z veljavnimi šolskimi zakoni.« Clen 19. V § 14. se namesto »§ 12. od 1. do 6.« postavlja: >§ 12. od 1. do 5.«. Člen 20. § 16. se izpreminja in se glasi: »Vseh javnih davščin so oproščene zgradbe, namenjeno službi božji in versko-prosvetnim kulturnim in dobrodelnim napravam; dalje zavodi za versko potrebe, kakor: džamije, tekije, medrese, mektebi, knjižnice, imareta, sirotišča in pod.; islamska pokopališča in grob- j nice; domovi aktivnih verskih uslužbencev, ki so lastnina islamske verske zajednice in so namenjeni za njih stanovanja; domovi islamskih verskih uradov; kulturnozgodovinski spomeniki; dvorišča in neposredne postranske zgradbe vseh naštetih naprav.« Člen 21. § 17. se izpreminja in se glasi: »(•) V osnovnih, meščanskih, strokovnih srednjih in srednjih javnih in zasebnih šolah je verouk za islamsko mladino obvezen učni predmet pod nadzorom pristojnega verskega oblastva. (3) Odposlanci ulema-medžlisa so upravičeni pregledati dvakrat na leto vse šole, kolikor zadeva poučevanje islamskega verouka. (3) Učni načrt in program za poučevanje verouka za učence islamske vere, predpisuje minister za prosveto sporazumno s pristojnim verskim oblastvom in po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. Šolske učbenike za islamski verouk odobruje minister za prosveto skladno s § 9. zakona o učbenikih; ne sme se pa odobriti učbenik islamskega verouka, ki ga ni bdobrilo pristojno versko oblastvo. (1) Verouk se mora poučevati v vseh šolah najmanj dve uri na teden, kjer je v oddelku zadostno število učencev. Kjer je število učencev v oddelku manjše, srne imeti več razredov skupaj ure za verouk. Toda tudi v tem primeru ne sme biti število učencev večje od števila, določenega v zakonu za najmlajši razred. (5) Veroučitelje islamske vere v državnih šolah imenuje pristojni minister po predpisih zakona o verskem pouku na predlog ulema-medžlisa. (6) Ulema-medžlis sme odvzeti islamskemu vero-ttčitelju pravico, poučevati islamski verouk, če se izkaže, da je ravnal zoper verske predpise. Ko prejme uprava šole dopis ulema-medžlisa o prepovedi nadaljnjega delovanja veroučitelja islamske vere, ustavi takoj opravljanje veroučiteljske dolžnosti po tej osebi in obvesti hkratu o tem pristojno prosvetno oblastvo. Ulema-medžlis oo-vesti obenem z obrazložitvijo prepovedi tudi pristojnega ministra, ki postopa s takim veroučiteljem po zakonu. (7) Pristojna šolska oblastva smejo razrešiti učiteljske dolžnosti islamske veroučitelje, ki se izkažejo za nesposobne za učiteljsko službo, kakor tudi tiste veroučitelje, katerih ponašanje v šoli in izven šole ni v skladu z učiteljskim ugledom in z nalogami šole. O taki odločbi obvesti pristojno oblastvo pristojni ulema-medžlis. (8) Premeščajo se veroučitelji skladno z zakonom o verskem pouku.« Clen 22. Za § 17. se dodaje novi § 17. a, ki se glasi: »§. 17. a. Č) Poučevanje in ponašanje učiteljev v javnih in zasebnih šolah kakor tudi vsebina šolskih učbenikov morajo spoštovati verska čustva učencev islamske vere. (-’) Pouk mora biti tako urejen, da ne ovira učencev islamske vere v izvrševanju njih verskih dolžnosti. Do- ločbe o tem predpiše sporazumno z reis-ul-ulemo pristojni minister. (3) V šerijatski gimnaziji v Sarajevu in v veliki medresi kralja Aleksandra I. v Skoplju morajo učitelji po možnosti biti muslimani, zlasti za predmete, ki se dotikajo verskega izobraževanja učencev. Za postavitev učiteljev na teh šolah je potrebna soglasnost ulema-medžlisa, ki ima pravico nadzora nad celotnim poukom in vzgojo v teh šolah in njihovih internatih.« Člen 23. Prvi odstavek § 18. se izpreminja in se glasi: »Vse islamske verske avtonomne šole so pod upravo in nadzorom pristojnega verskega oblastva. O ustanavljanju teh šol odloča pristojno islamsko versko oblastvo. To predpisuje zanje učni načrt in program poučevanja, ki ga odobruje minister za prosveto. Če minister za prosveto o predloženem učnem načrtu in programu ne izda odločbe v treh mesecih, se smatra, da je učni načrt in program odobren. Versko oblastvo postavlja in razrešuje upravnike in učitelje islamskih verskih avtonomnih šol.« Člen 24. § 19. se izpreminja in se glasi: »O Vojaške imame in imame v državnih bolnicah, kazenskih in njim podobnih zavodih, sirotiščih, hiralnicah in drugih državnih in podobnih samoupravnih napravah postavljajo pristojna oblastva po dobljeni soglasnosti reis-ul-uleme. (-) V vseh takih državnih in podobnih samoupravnih napravah je treba dati muslimanom možnost, da vrše svoje verske obrede, da se hranijo po obrednih predpisih svoje vere in da se pokopljejo, ko umro, po islamskih verskih predpisih.«. Člen 25. V § 20. se postavlja kot prvi odstavek tale določba: »l1) Za višjo šolsko versko izobrazbo muslimanov skrbi država.« Sedanji prvi odstavek § 20. postane drugi odstavek in se v njem besede »vrhovno versko starešinstvo« nadomeščajo z besedami: »pristojno islamsko versko oblastvo«. Sedanji drugi odstavek tega paragrafa postane tretji odstavek in se v njem besede »z oceno ulema-medžlisa« nadomeščajo z besedami: »z oceno reis-ul-uleme«. Na koncu § 20. se dodaje nov četrti odstavek, ki se glasi: >(4) Država skrbi za vzdrževanje šerijatske gimnazije v Sarajevu in velike medrese kralja Aleksandra I. v Skoplju, na katerih se pripravljajo kandidati za omenjeno fakulteto.« Člen 26. Za § 20. se dodajejo novi § 20. a, § 20. b in § 20. c, ki se glase: »§ 20. a. Organi islamske verske zajednice dopisujejo z osrednjimi državnimi oblastvi in obratno v svojem področju po svojem ulema-medžlisu, če ni posebej potrebno, da se vrši to dopisovanje preko reis-ul-uleme, kar predpiše in uredi ustava islamske verske zajednice. § 20. b. Država skrbi, da se spoštujejo v državnih združbah za telesno vzgojo vera njih članov muslimanov, njena načela in njene naprave. Moralna in kulturna vzgoja, kadarkoli je del namena državnih združb za telesno vzgojo, ne sme nasprotovati naukom islamske vere. § 20. c. (J) Po načelu ravnopravnosti, zajamčene z državno ustavo, se že samo s tem, če se dajo kaki usvojeni in priznani veroizpovedi večje pravice, ki ne nasprotujejo predpisom islama, priznajo te pravice tudi islamski verski zajednici. (2) Po tem načelu velja predpis odstavka (2) § 8. zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih pokrajinah Južni Srbiji in Črni gori z dne 24. junija 1933 tudi za vakufska in ostala posestva islamske verske zajednice.« Člen 27. §§ 21. do 26. se ukinjajo in stopijo na njih mesto tile paragrafi: >§ 21. j1) Na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, se dajo kraljevski vladi na razpoloženje reis-ul-ulema, vseh osem članov ulema-medžlisa in vseh devet muftijev kakor tudi njih tajniki in ostali uradniki. Če se upokoje, se jim določi pokojnina, ako imajo po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine, po določbah zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, in sicer po prejemkih tiste skupine, ki po § 249. zakona o uradnikih z dnem 31. marca 1931 ustreza skupini, v kateri so bili razporejeni po členu 19. zakona o volitvi reis-ul-uleme, članov ulema-medžlisa in muftijev islamske verske zajednice z dne 4. junija 1930. Kljub temu se določi pokojnina reis-ul-uleme po prejemkih, ki gredo predsedniku državnega sveta in glavne kbntrole po § 333. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. Ti prejemki se izplačujejo iz državne blagajne. (2) Ostali uradniki in uslužbenci verske vakufsko-mearifske uprave se dajo na razpoloženje novo ustrojeni vakufsko-mearifski upravi. Če se ne zaposlijo v kaki drugi službi, se ti uslužbenci po veljavnih zakonskih predpisih npokoje, odnosno iz državne službe odpuste, brž ko izroče dolžnost organom, postavljenim po tem zakonu. Takim uradnikom in uslužbencem se izplačuje pokojnina, ko se upokoje, po določbi § 115. ustave islamske verske zajednice. § 22. (*) Ustavo islamske verske zajednice izdelata v skupni seji pod predsedstvom naiba (poverjenika) za vrhovno versko starešinstvo naiba iz § 30. s svojima odboroma v petih mesecih po uveljavitvi te uredbe. Njih seje se vrše po sejnem pravilniku za sklepanje ustave islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije z dne 26. maja 1930. (2) Ustava islamske verske zajednice se predloži ministru pravde, ki jo predloži, ko jo je usvojil ministrski svet, najkasneje v šestih mesecih od dne uveljavitve te uredbe kralju v odobritev.' (a) Izpremembe posameznih določb v tej ustavi so dopustne samo, če to predlaga katerikoli vakufsko-mearifski zbor z nadpolovieno večino glasov. V tem primeru skliče reis-ul-ulema oba zbora na skupno sejo, v kateri se odloči o predlaganih izpremembah. Usvojene izpremembe predloži reis-ul-ulema ministru pravde, ki jih predloži, ko jih je usvojil ministrski svet, kralju v odobritev. V tej skupni seji se sklepa z dvotretjinsko večino prisotnih glasov. (‘) Islamska verska doklada, ki se pobira po dosedanjih zakonskih predpisih v Bosni in Hercegovini, se pobira še nadalje, dokler se ne predpiše nova doklada po določbi § 19. uredbe, in se uporablja za iste potrebe, za katere se je uporabljala doslej, upoštevaje predvsem potrebe kraja, kjer se je doklada pobrala. (-) Prav tako se pobira bera imamom, zagotovljena z dosedanjim zakonom, kakor doslej, dokler ne izda vakufsko-mearifski zbor v Skoplju odločbe o pobiranju doklade in pristojno oblastvo tega ne odobri. § 24. (x) Vse vakufske nepremičnine v. Južni Srbiji in Črni gori: muslimanska pokopališča, džamije, mesdžidi, tekije, medrese, mektebi ali stavbišča, če so poslopja porušena, donosni objekti, voljeni za verske, prosvetne in človekoljubne namene, ki so bili taki že leta 1912., a so jih potem zaposedla državna ali samoupravna ob-lastva brez odškodnine, se vrnejo islamski verski zajednici ali pa se izplača njih cenilna vrednost, kolikor se dokaže lastninska pravica. (2) Pristojna vakufska-mearifska oblastva predlože spisek vseh takih objektov ministru pravde, ki sestavi iz državnih in vakufsko-mearifskih uslužbencev komisijo za njih cenitev in uredi sporazumno z ministrom za finance izplačilo cenilne vsote iz državnih ali samoupravnih sredstev, kolikor se ne vrnejo islamski verski zajednici. § 25. (*) S to uredbo in z ustavo islamske verske zajednice določena organizacija se mora izvesti najkasneje v šestih mesecih od dne, ko stopi v moč ustava islamske verske zajednice. (-) Ko stopi ta uredba v veljavo, prestanejo veljati vsi zakoni, uredbe in drugi predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo ali ki so zadržek, da se katerikoli predpis te uredbe in nove ustave Islamske verske zajednice do kraja ne izvede. § 26. Vse posle, ki so jih opravljala dosedanja verska in vakufsko-mearifska oblastva, vrše, dokler se ne izda ustava islamske verske zajednice in ne ustroje nova oblastva, posebni naibi (poverjeniki), ki jih postavi minister pravde. § 27. (*) Prvi naib se postavi v Beogradu za vrhovno versko starešinstvo in je njegova dolžnost ta, da izvede likvidacijo tega urada, da spravi njegov arhiv, inventar in ostale premičnine v Sarajevo in da nato vse izroči novo postavljenemu reis-ul-ulemi, brž ko ta dolžnost prevzame. . (s) Brž ko opravi to predajo in prevzem, prestane s tem dnem služba tega naiba. (->) Prvi naib mora imeti bogoslovno, odnosno šeri-jatsko-pravno izobrazbo. Njegova nagrada za delo, pisarniški, potni in drugi stroški se izplačujejo iz sredstev, določenih za vzdrževanje vrhovnega verskega starešinstva islamske verske zajednice v Beogradu. Višino nagrade določi minister pravde; za potne stroške in dnevnice pa veljajo ustrezne določbe o tem za državne uradnike druge skupine, druge stopnje. (4) Dotacija za reprezentacijo in za vzdrževanje avtomobila, označena v § 66. ustave islamske verske zajed- niče, se izplačuje islamski verski zajednici. Ko se preseli prvi uaib v Sarajevo, se izplačuje islamski verski zajednici za njene potrebe najemnina v istem znesku, ki se sedaj plačuje za prostore, v katerih je nastanjeno vrhovno versko starešinstvo islamske verske zajednice v Beogradu. § 28. (1) V Sarajevu in v Skoplju se tudi postavi po en naib, ki prevzame vse posle ulema-medžlisa, muftijstev in vakufsko-mearifskega sveta kakor tudi upravnega odbora tega sveta. (2) Tema naiboma se prideli vsakemu po en odbor šestih oseb, izmed katerih morata imeti najmanj dve bogoslovno odnosno šerijatsko-pravno izobrazbo. § 29. (>) Naiba opravljata s svojima odboroma tekoče posle po predpisih dosedanjega zakona in ustave islamske verske zajednice. (5) Kjerkoli je predpisano, da se rešujejo posamezni predmeti v seji ulema-medžlisa, vakufsko-mearifskega sveta in njegovega upravnega odbora, rešujeta naiba te predmete v odborovih sejah. § 30 Naiba v Sarajevu in Skoplju, s svojima odboroma, smeta zamenjati po potrebi člane sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva in prav tako smeta na zahtevo večine članov poverjenstva ali džematskega medžlisa odstaviti šerijatskega sodnika s predsedniškega mesta poverjenstva. odnosno džematskega imama s predsedniškega mesta džematskega medžlisa in odrediti, naj s; izvoli poverjenstvo, odnosno džematski medžlis predsednika izmed svojih članov. § 31. Če se med tem prehodnim stanjem v upravi islamske verske zajednice pokaže potreba, da se reši katero večje vprašanje, ali če nastane spor med obema naiboma, skliče naib v Beogradu naibski svet. da reši dotični predmet odnosno spor. Praviloma povabi na to sejo samo oba naiba; sme pa pozvati tudi njuna odbora, če je to po važnosti predmeta, ki naj se reši, potrebno. § 32. Nagrade naiboma v Sarajevu in Skoplju in članom njunih odborov določi minister pravde iz dotacij, namenjenih za vzdrževanje ulema-medžlisa, muftijstev, vakufsko-mearifskega sveta in njegovega upravnega odbora. § 33. Brž ko bosta naiba imenovana, prevzameta vse posle, spise, knjige in imovinske predmete z listinami in inventarjem vred od dosedanjih verskih in vakufsko-mearif-skih oblastev. Naiboma se izplačuje tudi stalna državna podpora iz § 11. te uredbe v dosedanjih zneskih.« Člen 28. Sedanji § 27. postane § 84. Člen 29. Minister pravde se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije. Člen 30. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah«. V Beogradu, dne 28. februarja 1936; št. 21.520-U-25. Minister pravde dr. Miškulin s. r. Ministrski svet je v seji dne 28. februarja 1936 usvojil prednji predlog ministra pravde in odobril, naj. se po njem postopa. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) Banove uredbe. 154. VIII. No. 694/4. Na podstavi §§ 92., 93., 9-1. in 150. zakona o obrtih predpisujem nastopno izpremembo pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta.* Člen 1. V § 2.. odst. (‘), lit. c), pravilnika je za besedo •mesece« napraviti piko in črtati nadaljnji del stavka. Odstavek (3) istega paragrafa pravilnika se izpre-meni in glasi poslej; :•(’) V krajih, za katere ni obvezno vsakomesečno čiščenje, se kurilne naprave v kmečkih hišah in v prostorih obrtnikov lesne in oblačilne stroke, če nimajo motornega obrata, ometajo v roku, ki ga odredi požarno policijska komisija ob letnem pregledu Komisija sme, če ni pomislekov iz javnih ozirov, obvezno ometanje teh naprav v dotičnem letu tudi spregledati.:; Člen 2. Za odstavkom (') § 9. se dostavita nastopna odstavka: »(*) V krajih, za katere ni obvezno vsakomesečno čiščenje, veljajo za 25% nižje pristojbine od siceršnjih maksimalnih tarif.« >(3) Občine, za katere ne velja prvi del gradbenega zakona in ki niso rudniški kraji, pobirajo, popenši s prihodnjim proračunskim letom, pristojbine za ometanje kurilnih naprav kot občinske davščine. Od teh pristojbin sme občina zadržati za vzdrževanje požarne službe največ 5%.« Člen 3. Drugi stavek § 11-, ki se pričenja z besedami: »Ob hujši odgovornosti« in se končuje z besedami! »po § 404. zakona o obrtih«, se črta. * Gl. -Službeni list« št. 728/91 iz 1. 1932. Člen 4. Ta izprememba slopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine . Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1936. Ban: Dr. Natlačen s. r. 155. 7. No. 1(130/2. Na osnovi § 23. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nedržavnih cestah (Sl. 1. 114/20 iz leta 1930) predpisujem naslednje dopolnitve in izpremembe pravilnika za uporabo motornih vozil (motornih kolos in avtomobilov) pri sreskih cestnih odborih z dne 21. decembra 1935, V. No. 8268/1 * Točki 2. in 3. člena 12. se izpreminjata in se glasita: 2. olja 70 litrov za motorno kolo kategorije 1200 cm3 ,, 65 „ ,, ,, ,, ,, 1000 ,, 60 m ii ii ii i! 1 r"/'^ 11 ii o5 ,, ,, ,, ,, ,, 500 ,, ii oO ,, ,, ,, ,, ,, 350 ,, 40 ooo ii ii ii ii ii ii —u •} 3. za sprotna popravila: SCO- — Din za motorno kolo kategorije 1200 cnv’ 800— „ „ „ „ „ 1000 „ -00 ,, ,, ,, ,, ,, <50 ,, eoo— „ „ „ ■„ „ 500 „ oCO ,, „ ,, ,, ,, 3o0 ,, 400— „ „ „ „ „ 220 „ Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1936. Ban: Dr. Natlačen s. r. 156. V. No. 30/19. Razglas o odkupnini za samoupravne ceste. Gospod minister za gradbe je z odredbo M. G. br. 2686 z dne 19. februarja 1936 predpisal, da se odteguje vsem javnim uslužbencem in upokojencem odkupnina za osebno delo na samoupravnih cestah počenši z letom 1937. v dveh enakih obrokih, in sicer v aprilu in septembru vsakega leta. Pobrana odkupnina se mora takoj odvesti banovinski in občinski blagajni v smislu predpisov.** S to odredbo so razveljavljeni vsi predpisi o enkratnem roku za plačilo odkupnine osebnega dela v mesecu februarju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1936. Po pooblastilu bana načelnik tehničnega oddelka: ing. Skaberne s. r, * Gl. »Službeni list« št. 47/6 z dne 18. januarja 1936 ** Gl. čl. 24. pravilnika v »Službenem listu« št. 5/5 iz 1. 1931. 157. II. No. 8128/1. Razglas. S pravnomočno odločbo kraljevske banske uprave z dne 28. novembra 1935, II. No. 26.783/3, je bil občinski odbor občine Homec (srez kamniški) svojih poslov razrešen. Na podstavi § 131. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 3. maja 1936. Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. marca 1936. Za bana pomočnik: Dr. Majcen s. r. 158. II. No. 8129/1. Razglas. Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 4. januarja 1936, IV. br. 3/1936, sta bili spojeni občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Trbegovci v novo občino Sv. Jurij ob Ščavnici, s sedežem v Sv. Juriju. Na podstavi § 9. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 3. maja 1936. Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. marca 1936. Za bana pomočnik: Dr. Majcen s. r. 159. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37. II. No. 6900/1. Občina Litija v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1.75 (sedemdeset pet) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 110—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 110—, c) od 100 1 piva Din 50—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5-—, e) od goveda nad 1 letom Din 20-—, f) od goveda pod 1 letom Din 15-—, g) od prašičev Din 15'—, h) od drobnice Din 5-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—. 3. Takse po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1936. II. No. 6656/1. Občina Ovsiše v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50—, e) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5. d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5-—, e) od goveda nad 1 letom Din 15'—, f) od goveda pod 1 letom Din 5-—, g) od prašičev Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske bauovino v Ljubljani, dne 5. marca 1936. II. No. 4812/1. Občina Radovljica v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 25 (dvajset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din ISO'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-50, e) od goveda nad 1 letom Din 25-—, f) od goveda pod 1 letom Din 15'—, g) od prašičev Din 15'—, h) od drobnice Din 5'—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. marca 1936. II. No. 5349/1. Občina Sodražica v srezu kočevskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 95 (devetdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150-—, c) od 100 I piva Din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 Din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5-—, e) od goveda nad 1 letom Din 12'50, f) od goveda pod 1 letom Din 7-50, g) od prašičev Din 7-50, h) od drobnice Din 2'50, i) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst 20 Din. 3. Takse po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1936. II. No. 6058/1. Občina Tacen v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 72 (sedemdeset dva) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. T r o š a r i n e : a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 Din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5-—, e) od goveda nad 1 letom Din 50-—, f) od goveda pod 1 letom Din 25-—, g) od prašičev Din 25-—, h) od drobnice Din 10-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst 50 Din. 3. Takse po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1936. II. No. 6560/1. Občina Trojane v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 Din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-50, e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst 50 Din. 3. Takse po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. marca 1936. ■ »■■-------- Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d, d. v Ljubijanij, njen predstavnik: Otmar Milialek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 23. kosu VII. letnika z dne IS. marca 1936. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2424 9. 836 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. marca do 7. marca 1936. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez S* Zn 9 S « ° O* Skupina tifuznih bolezni. Celje ............ Celje (meslo) ...... Črnomelj ................ Kamnik .................. Krško ................... Maribor levi breg ... Metlika............... . Novo mesto............... Slovenj Gradec............ Vsega 24: 4 3 — 25 Skrlatinkn. — Srnrlatina. 2 Brežice........... . Celje................ Celje (mesto) . . . . Dolnja Lendava . . Kranj ............... Konjice.............. K rsko ........ Laško ........ Litija............... Logatec.............. Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer............. Maribor desni breg Maribor levj breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Novo mesto........... Prevalje............. Ptuj................. Ptuj (mesto) . . . . Radovljica........... Btnarje pri Jelšah . Vsega . . . |106 15 1 - 25 j 23 2 2 1 4 9 1 3 3 1 1 3 30 4 1 18 6 3 7 1 1 5 2 Ošpice. — Morbilli. Brežice................I 1 Črnomelj ............... 42 K rsko ...........1 —~ Ljubljana (meslo) . ■ • ! - Vsega . . . | 45 19 18 — ; 108 30 10 6 - 48 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cercbrospinalis epidcmira. Maribu (mt ito) . . ■ ■ . | 1 j - I — ! — I 1 Srez Ostali Na novo 1 obolel! I Ozdraveli G P Ostanejo j 1 v oskrbi II Davica. — Diphteria et Croup. Brežice ........... 2 — — 2 Celje 4 3 4 1 2 Celje (meslo) ....... 3 — — 1 2 Črnomelj — 1 — — 1 Dolnja Lendava 1 — — — 1 Gornji grad . 1 — 1 — — Kamnik 6 1 6 — 1 Kranj 1 1 — — 2 Kočevje 3 — 3 — — Krško . • 4 1 — — 5 Laško 7 — 1 1 5 Litija 4 2 2 — 4 Ljubljana (srez) ..... 7 — 3 — 4 Ljubljana (meslo) .... 4 11 8 — 10 Ljutomer 2 2 2 — 2 Maribor desni breg . . , n 3 b — 3 Maribor levj breg .... 4 3 1 4 Maribor (mesto) 6 3 1 i 7 Murska Sobola 3 1 I — 4 Novo mesto 1 - - 1 Prevalje o | 1 ! 2 I — 4 Ptuj . 0 i 1 1 4 - 2 Ptuj (mesto) — 1 — 1 Slovenj Gradec 1 i 1 1 — 2 Šmarje pri Jelšah .... 4 1 8 1 3 1- ! 3 Vsega . . . | 86 i 38 1 47 1 5 1 72 Dušljivi kašelj. - - Pertussis. Ptuj 25 1 14 1 9 | — | 30 Vsega . . . 25 | 14 j 9 | — | 30 • ••••• Šen. — Erysipelas. Celje (mesto)..............I 3 Dolnja Lendava ! — Gornji grad.......... Kočevje ....... Konjice ....... Laško . Liti ja . . Logatec ................ Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer................ Novo mesto.............. Prevalie ••••••••• Ptuj.................... Radovljica . . Šmarje pri Jelšah . . • • • * • 1 - n i -I 3 i t 2 j — :! 11 - Vsega . . | 261 8 | 9 | — | 26 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Konjice . . Novo mesto Vsega 1 1 Otročniškn vročica. — Scpsis puer-peralis. Konjice............ Ljubljana (mesto) Ljutomer........... Murska Sobota . . Novo mesto . . . Vsega 1 Vnetje priuSesne slinavke. — Parotitis epidemica. Murska Sobota .... i i _ _ I Ptuj.............. V sega 18 ! 54 17 j 54 27 1 87 -j 44 srez Otrpnjenje tilnika. — Polvomvelitis acuta Ljutomer............ ... | .1 j — j — 1 — 1 1 Vseea . . . | 1 | — Hripa. — Grippe. -1 1 . . . . 11=1-1-1 l a . . . i 2 | — 1 1 i — 1 1 Ljubljana (mesto) Murska Sobota . . Vsega Ljubljana, dne 10. marca 1936. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. V. No. 210/44. 835-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela, tesarska dela, kleparska dela ter težaška, betonska, zidarska in železobetoii-ska dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. aprila 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka kralj, banske uprave v'Ljubljani, soba št. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela Din 5,837.165'63. 2. tesarska dela Din 146.977'53. 3. kleparska dela Din 203.619'17. 4. težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela pri zaklonišču dinarjev 324.943'82. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. marca 1936. Po pooblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka: Ing. Skaberne s. r. II. No. 1762/1. 840 3-1 Razglas. Z vlogo od dne 13. januarja 1936, V. No. 6095 6/35, je zaprosila banska uprava kot uprava banovinskih cest v imenu Dravske banovine za vodopravno dovoljenje za zgradbo železohetonskega mostu čez Muro v Petanjcih v progi delno preložene banovinske ceste 11. razreda Grabonoš — Kadenci — Gederovci št. 228, Preložitev ceste se po načrtu prične v km 8‘135 veljavne kilometracije ter v loku R — 100 m in s padcem 3‘5% prekorači pobočje in se nato pridruži sedanji cesti v isti niveleti, ki ijo obdrži do gostilne Koš. Nato vodi cesta čez stari rokav Mure, kjer se prične inun-dacijsko ozemlje; poteka nadalje do km 0'3 -f- 60 po sedanji cesti, jo nato zapusti, vodi čez drugi rokav Mure in krene naravnost proti Muri ter se na levem bregu Mure zopet pridruži cesti. Dovozna rampa k mostu na levem bregu bo varovala vas pred poplavo po visoki vodi, cesta bo preglednejša in za okoli 400 m krajša. Reka Mura je v tem odseku uravnana. V inundacijskem ozemlju je predvidenih 5 iriundacijskih objektov za odtok pri katastrofalni visoki vodi. Os mostu seče strugo Mure pravokotno v km 94'95 vodotoka. Stranski rokav na tem mestu je premostiti s posebnim objektom, ki je neposredno priključen glavnemu kot samostojna konstrukcija. Struga Mure je popolnoma ravna in je matica približno v sredini profila. Širina uravnane struge med obema nasipoma nad in pod projektiranim mostom znaša 80 m. Most je predviden s 3 odprtinami, in sicer 2 X 26'5 in srednjo odprtino 29'8 m ter na levem bregu s priključkom mosta razpetine 12'50 čez stranski rokav tako, da znaša celotna dolžina mostu 95'30 m. Za račun mostovnih profilov se je upoštevala katastrofalna visoka voda 1250 ma/sek, ki ije v letu 1916. v Radencih dosegla koto 195'80, zaradi česar ne nastopi zvišanje katastrofalne vodne gladine proti naravnemu stanju. 0 tem načrtu se odrejata na podstavi določb §§ 156. in 157. zakonskega člena XXIII. iz 1. 1885. in §§ 69. in 70. štajerskega vodopravnega zakona od 18. januarja 1872, dežel. zak. št. 8, v smislu določb §§ 163., 164., 165., 166. in 167. istega zakonskega člena in §§ 75. in 77. štajerskega vodopravnega zakona krajevni ogled in ustna razprava za četrtek, dne 16. aprila 1936 s sestankom na mestu samem ob osmih zjutraj. Predmetni načrti so od dne 17. marca 1936 do 15. marca 1936 med uradnimi urami na vpogled pri občinah Tišina in Slatina-Radenci. K tej obravnavi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoje zahtevke in opozorila glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane gradbe in z eventualno potrebno odstopitvijo oziroma obremenitvijo zemljišča ter se bo zaprošena vodo-pravna dovolitev izdala in razlastitev oziroma obremenitev izrekla, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. V pretres se bodo jemali tudi pismeni zahtevki in opozorila, predložena banski upravi, upravni oddelek v Ljubljani najkasneje do 14. aprila 1936. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. marca 1936. VIII. No. 1795/1. 818-2-2 Razglas. G. Pirieh Paul, tovarnar v Ptuju, namerava radi razširitve svoje obstoječe tovarne usnja v Ptuju zgraditi na svojem posestvu na Zgornjem Bregu št. 2 pri Ptuju tovarniško poslopje za strojenje kože ter je predložil zadevne načrte. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek, dne 24. marca t. 1., s sestankom komisije na mestu samem ob 10. uri. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. marca 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev P 100/36-1. 828 Oklic. Tožeča stranka Romšek Marija roj. Štrk, pos. žena, Vel. Lahinja št. 1, je vložila proti toženi stranki Romšku Janezu, posestniku iz Vel. Lahinje št. 1, sedaj neznanega bivališča v Kanadi, radi Din 7508'— s prip. k oprav štev. P 100/36—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se ije določil na 6. aprila 1936 ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Štrk Janez, pos, sin iz Vel. Lahinje št. 13, za skrbnika na čin, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Srcsko sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 12. marca 1936. 3* Og 27/34-2. 802 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Doberšek Franc, roj. 12. novembra 1893 v Podpeči, občina Planina, zak. sin Jožefa in Uršule, samski delavec, pristojen v občino Jurklošter, je 15. maja 1915 odrinil k 87. p. p. in od tam na rusko fronto v Galicijo, od koder je pisal v jeseni 1916 zadnjo dopisnico. Od tega časa naprej pa o njem ni več sledu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. od 31. marca 1918, št. 108, drž. zak., se uvaja na prošnjo brata Doberška Valentina postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Doberšek Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. marcu 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, dne 26. oktobra 1934. •j* Og 11/36-2. 825 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Kukovič Blaž, rojen 20. jan. 1906 v Starih Slemenah, pristojen v občino Tolsti vrh (srez Konjice), sin pok. Blaža in Neže Kukovič, posestnikov v Starih Slemenih, je že od leta 1918. pogrešan in ni o njem nobene vesti. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1., o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove sestre Kukovič Roze, služkinje, sedaj v Drešinji vasi pri Petrovčah, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Jos. Videinšku, viš. sod. oficialu v pok. v Celju, Gregorčičeva ulica 3. Kukovič Blaž se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. marcu 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 10. marca 1936. Og 12/36-2. 824 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. P u s t e k Ivan, rojen 4. maja 1879 v Podgradu, pristojen v občino Št. Jurij-okolica, r. k., oženjen, posestnik in tovarniški delavec iz Vrhov, občina Teharje, sin Franca in Marije, roj. Fendre, je začetkom vojne 1914 odšel s 87. p. p-na rusko bojišče ter od 3. septembra 1914 ni o njem več glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu S 24., št. 2., o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Pustek Frančišk«, posestnice v Vrheh št. 43, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Jos. Videmšku, viš. sod. oficialu v pok. v Celju, Gregorčičeva ulica 3. Pustek Ivan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. marcu 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. marca 1936. Og 10/36—2. 842 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Rakun Janez, 12. maja 1880 v Pri-havi rojen, v občino Rečica ob Savinji pristojen, r. k., sin Gregorja in Frančiške roj. Petrin, po poklicu delavec, je pred več ko 30 leti odšel v Ameriko ter °d leta 1914. ni o njem nobene vesti več. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1., o. d. z., se uvaja na Prošnjo Kunst Terezije, žene cestarja v Rečici ob Savinji kot tete pogrešanega, Postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sedišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Kunstu Josipu, cestarju v Rečici ob Savinji št. 70. Rakun Janez se poziva, da se zglasi Pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. marcu 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 10. marca 1936. 0g 2/36-3. 841 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Trampuš Franc, 21. novembra 1886 v Stari vasi 62 rojen, v občino Bizeljsko Pristojen, r. k., sin Franca in Terezije roj. šupetevc, se ije leta 1911. izselil v Ameriko. Do leta 1920. so prihajala njegova pisma in denarne pošiljke, od takrat dalje pa o njem ni več glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., o. d. z., se uvaja na Prošnjo njegovega očeta Trampuša R ranča, užitkarja v Stari vasi št. 62, postopanje za proglasitev mrtvim ter se •zdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. viš. sod. oficialu v pok. Videm-šku Josipu v Celju. Trampuš Frauc se poziva, da se zglasi Pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 18. marcu 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 10. marca 1936. •J* 18/3—5. 853 Amortizacija. Na prošnjo Novotnya Adolfa, cizeler-i® steklarne v Hrastniku, se uvaja postopanje za amortizacijo dveh vložnih knjižic, ki ju je prosilec baje izgubil, J?r se njih imetnik pozivlje, da uve-'iavi tekom 0 mesecev po objavi v •Službenem listu« svoje pravice, sicer m -ora. Določitev višine prezenčne marke za člane upravnega odbora. Delnice je v smislu § 25. statutov položiti najkasneje do 24. marca 1936 pri Oesterreichische Creditanstalt - Wiener- Bankverein, Wien I., Schottengasse 6, in pri Dresdnerbank Berlin. Vsakih deset delnic upravičuje za en glas. Wien, 13. marca 1936. Upravni odbor. * 822 Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju. Vabilo na XI. redni letni občni zbor zadruge, ki bo dne 5. aprila 1936 ob 10. uri dopoldne v gornji dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, predložitev bilance in rač. zaključka za leto 1935. 2. Citanije revizijskega poročila revizorja Zveze slov. zadrug. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o odobritvi bilance in rač. zaključka za leto 1935. 5. Slučajnosti. Načelstvo. V primeru, da občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, bo eno uro kasneje drugi občni zbor z istim dnev-' nim redom in na istem mestu, ne glede na število navzočnih članov. Vabilo velja kot legitimacija za udeležbo na občnem zboru in se mora prinesti s seboj. * 832 Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Vabilo na XIV. XV. in XVI. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, ki bo dne 7. aprila 1936 dopoldne ob 11. uri v prostorih banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1933., predložitev bilance ter računa izgube in dobička za poslovno leto 1933. ter predlog glede prenosa dobička na novi račun; 2. poročilo nadzorstva k temu zaključku, odobritev bilance in računa izgube in dobička ter sklepanje o razrešnici upravnemu svetu za poslovno leto 1933.; 3. poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1934., predložitev zaključnih računov za leto 1934. ter sporočilo upravnega sveta o izvedbi sanacije in odložitvi plačil v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934; 4. sklepanje o izvedbi znižanja ozir. zopetnega zvišanja delniške glavnice z izdajo prioritetnih delnic; 5. sklepanje o izpremembi pravil z ozirom na znižanje in zvišanje delniške glavnice odn. v skladu z določbami uredb o zaščiti; 6. sklepanje glede uporabe dobička, doseženega v letu 1934.; 7. poročilo nadzorstva k temu zaključku, odobritev bilance in računa izgube in dobička ter sklepanje o razrešnici upravnemu svetu za poslovno leto 1934.; 8. poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1935., predložitev bilance in računa izgube in dobička z dne 31. decembra 1935.; 9. sklepanje glede uporabe dobička iz leta 1935.; 10. poročilo nadzorstvenega sveta k temu zaključku, odobritev bilance in računa izgube in dobička ter sklepanje o razrešnici upravnemu svetu za poslovno leto 1935.; 11. odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe; 12. volitev članov upravnega sveta; 13. volitev nadzorstvenega sveta; 14. slučajnosti. Pripomba. Po določilih § 14. pravil se smejo udeležiti občnega zbora tisti delničarji, ki položijo v ta namen pri centrali družbe v Ljubljani ali pa pri njenih podružnicah v Kranju, na Bledu, v Mariboru, Splitu ali Novem Sadu osem dni pred zborovanjem vsaj pet delnic. Ljubljana, dne 12. marca 1936. Upravni svet. Objava. Izgubila sem izpričevalo četrtega razreda zasebne meščanske šole šolskih sester v Mariboru z dne 2. maja 1925 na ime: Blasin Ana. Proglašam ga za neveljavno. Blasin Ana s. r., poštna uradnica, Maribor 1. 851 Objava. Podpisani sem izgubil prometno knjižico svojega bicikla štev. 1176 in jo pr°' glašam za neveljavno. PerS Zoltan s. r., Vučja Gomila. Objava. Izgubila sem prometno knjižico kolesa št. 2519, ki jo proglašam za neveljavno. Potočnik Helena s. r., Arclin, p. Vojnik. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.