PoStnimi ph&uia V gotorML
Leto XXn., št. 138
Ljubljana, sobota U. junija 1941-X1X
Cena Din Z - cent. 60
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije ln Inozemstva ima
Unione Pnbblicitš Italiana S.A-, Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pabblicita Italiana S. A, Milano
Ducejeve besede so mogočno odjeknile
Vse svetovno javno mnenje se obširno bavi z ugotovitvami Ducejevega govora in jim priznava vsestransko velik pomen
Ljubljana, 13. junija.
Veliki Ducejev govor z dne 10. junija predstavlja nesporno velevažen dogodek. V nekem pogledu je bil ta govor nekak mejnik, ki loči dogodke preteklega leta, ko je vojna sreča do izvestne mere bila naklonjena tudi sovražniku, ter razdobje bodočnosti, v katerem se zmaga vedno določneje in očitneje nagiblje na stran osi.
Govor Ducejev je sam po sebi mojstrovina prvega reda. Po svoji zgradnji in učinkovitosti je tako znamenit, da ga smemo postaviti ob stran najbolj znanim in najslavnejšim govorom zgodovine človeštva. Italijanska beseda je v Duceju našla mojstra, ki se z izredno dovršenostjo poslužuje registrov lepega in krepkega italijanskega izrazoslovja.
Nič manj znamenit ni bil Ducejev govor glede vsebine, kar dokazuje dejstvo, da je njegovim besedam prisluhnil ves svet, da se svetovno javno mnenje še vedno bavi z ugotovitvami govora in da mu niti njegovi najhujši nasorotniki ne odrekajo vsestranske veličine. Harmoničnost nanizanih trditev, njih nesporna resnicoljubnost in neizprosna jeklena logika so najvišje odlike Duce jevega izrednega govorniškega daru.
Govor je bogat na duhovitih domislicah, poražujoč zaradi smele izpovedi resnice ter presenetljivo svež zaradi sijajnih globoko utemeljenih zaključkov. Seglo bi daleč preko okvira pričujočega članka, ako bi hoteli obširni govor razčleniti v vseh njegovih podrobnostih, zato se dotikamo samo dveh odstavkov govora, kjer je Duce po splošnem priznanju dosegel vrhunec ostre logike in dalekovidnosti. V tej zvezi opozarjamo na oni del njegovih izvajanj, ko-je z matematično natančnostjo, z vestno podrobnostjo in silno prepričeval-nostjo dokazal, da bi se bila grška fronta aprila meseca zrušila v lastni nemoči in pod silnim pritiskom italijanske vojske, čeprav bi ne bil nastopil znani preokret na Balkanu. Duce je s tem dokazom odbil ost vsakim pomislekom in postavil čast italijanskega orožja na mesto, ki mu gre po vsej pravici.
Visoko preko svojega lastnega povprečja je segel Duce, ko je z nepo-tvorjenim domoljubnim zanosom napovedal trdno odločnost, da se Italija nikoli ne bo odrekla začasno izgubljenega ozemlja v Afriki, ki je prepojeno s krvjo italijanskih borcev in v katerem počiva toliko sinov Italije, padlih v bojih za slavo in veličino Mussoli-nijevega imperija. Največji vtis pa je na poslušalce nedvomno napravila Duce jeva trdna vera v dokončno zmago, vera, ki je ob tako slavnostnem dnevu, kakor je bila obletnica vstopa Italije v vojno, prešinila ves italijanski narod, ga ojeklenila v odločnosti za še večje žrtve, katerih sijajno plačilo bo nesporna dokončna zmaga nad dednimi sovražniki Italije.
V Nemčiji
Berlin, 12. junija s. Zgodovinski govor Ducej-a so tudi nemški listi in politični krogi v Berlinu živahno komentirali.
»Volkischer Beotbachter« pravi v dolgem poročilu iz Rima, da Mussolfeijeve izjave o c-dnošajih z Nemčijo, Japonsko, Španijo in Turčijo niti ne rabijo posebnih komentarjev, ker so kristalno jasne. Prav tako jasna je tud: sleherna beseda o velikem boj nem potencialu obeh zavezniških narodov. Ta bojni potencial je pos-ebno moralnega značaja. Proti njemu je sleherna nizka špekulacija, sleherna demokratska intriga nemogoča. Ta morala je najboljše jamstvo za končno zmago.
Tudi -»Dipianiatisch-politische Korrespon-denz« posveča poseben članek Mussolinije-vemu govoru, v katerem opozarja na iskrenost m jasnost, s katerima so bile prežete Ducejeve izjave. Enostavno je obeležil junaštvo m spodobnosti srijamih Italijanskih Oboroženih Sil. Ogromnega pomena so njegove programatične politične izjave o smislu in žrtvah v sedanji vojni na evropskem kontinentu. Mussolini je obeležil namene in naloge osi in je poveličal neomajno italijansko-nemško tovarištvo, ki prehaja od vojnih sil na oba naroda, ki se borita po ukazih svojih voditeljev za novi red na kontinentu Korespondenca je posebej opozorila na Ducejeve izjave glede Zedinjenih držav. Ob zaključku je naglasila, da postaja volja osi od dne do dne trdnejša in odločnejša. Spričo nje se bo moral podreti stari svet. Osi. ki je revolucionarni srmbol nove Evrope, bo zmagala.
v Rumuniji
Bukarešta, 13 junija s. Veliki govor Du-ceja je še vedno predmet živahmh razprav romunskega tiska, ki z navdušenjem podčrtava glavne njegove odstavke. Poluradni »Unirea« je Ducejevemu govoru posvetil tri dolge članke. V prvem pravi: Govor 10.
junija je pofln poučnih navodftl za Rum vrne, kajti pogoji, ki so Italiji prinesli zmago, so isti, na katerih ie zgradil novo Rum unijo general Antonescu. V drugem fllanku pravi list, da se Ducejev govor uvr" . izredno logično in harmonično v niz njegovih prejšnjih govorov ter predstavlja jasen in resničen opis sedanje zgodovinske ure zaradi njegove izredno ostre logike. V tretjem članku razpravlja lisit o vsebini Du-cejevega političnega koncepta, postavljajoč mu v nasprotje absolutno pomanjkanje vitalnosti demokratskih držav.
List »Actiunea« naglaša, da gleda lahko Italija z vsem ponosom na preteklost ter s polnim zaupanjem v bodočnost »Timpul« pravi: Iz Rima prihaja Rumunom poročilo mussolinijevske pravičnosti V svojem pre-važnem govoru je Mussolim razodel vso lepoto pravične rimske politike.
Sofija, 13. jun. s. Odmev na Ducejev govor je v bolgarskem časopisju najživah-nejši. Zlasti posvečajo listi pozornost tistemu delu govora, ki govori o prvenstveno bolgarskemu značaju Makedonije. Tudi druge izjave Mussalinija glede politike Italije nasproti Turčiji tolmačijo bolgarski politični krogi ugodno ter poudarjajo, da je konstruktivni značaj teh izjav naletel na živahno priznanje v Ankari.
Sofija, 13. jun. s. Določna zatrditev Du-ceja glede pretežno bolgarskega značaja
južne Srbije je po vesteh lista »Dnes« naletela v vsej Bolgariji na velik odmev. Ni Bolgara, ki ne bi bil z globoko ginjenostjo bral te pravične besede, ki jih je izrekel veliki vodja nove Italije glede Bolgarije in njenih prirodnih teženj. List zatrjuje, da so bolgarske težnje v Italiji vedno doživljale popolno razumevanje, kajti prav Italija je 20 let bojevala boj za revizijo mirovnih pogodb, ki so bile na potu splošni pravični ureditvi mej med narodu Ta borba Duceja za dosego pravice je povzročila, da so se med bolgarskim in italijanskim narodom spletle nepretrgljive vez: prijateljstva in globokega spoštovanja. Bolgarski narod, zaključuje omenjeni list. ne bo pozabil najvišjega priznanja Duce-jevega glede pretežnega narodnostnega značaja južnega dela bivše Jugoslavije Ureditev na tem ozemlju dokazuje, kakšen bo v svojih podrobnostih novi red na Balkanu-
V Španiji
Madrid, 13. junija s. Govor Duceja je izzval največje navdušenje v tukajšnji italijanski koloniji, pa tudi zanimanje španskih političnih krogov je bilo ogromno Listi objavljajo posamezna poglavja zgodovinskega govora pod ogromnimi nasloni Nekateri listi so objavili tudi Ducejevo sliko. Politični krogi ugotavljajo, da je Mussolini jasno obeležil prispevek Italije k dosedanjim uspehom osi. Italija se je morala boriti na mnogih frontah proti sovražnim silam, ki
so bile cesto v premoči in bolje oborožene.
Izjave, ki jih je Duce podal o Španiji, so napravile obče nad vse ugoden vtis. Predvsem tudi opozarjajo kako je predsednik italijanske vlade demantiral laži, ki jih je razširila angleška propaganda glede siporov med Nemčijo in Italijo. Oba naroda in obe državi sta trdno združeni ter se borita in se bosta borili, dokler ne bosta dosegli končne zmage.
Na Japonskem
Tokio, 13. junija sl Ves japonski tisk v svojih komentariih o Ducejevem govoru opozarja na visoko moralo italijanskega naroda. Listi podTČrtujejo Ducejeve izjave, da bi bila Italija lahko sama premagala Grčijo. Te besede, pravijo listi, bodo potolažile in dvignile k ponosu itai;ianski narod. Velikodušne so Ducejeve obljube o pomoči, ki bo dana grškemu narodu, da se bo lahko dvignil iz do raza. Listi čudi rvcese-bej opozarjajo na vtalijansko-ne-mško tovarištvo in na mir. s katerim Italija gleda na eventualno ameriško Intervencijo. Listi na-glašajo, da je Duce govori! nekaj dni po svojem sestanku na Bremeriu ;n da ie imel zato ta govor poseben pomen za nadaljnji razvoj položaja.
V Švici
Bern, 13. junija s. Vsi švicarski listi objavljajo obširna poročila o Ducejevem go-
voru. »Gazzette de Lausanne« beleži v svojem komentarju med drugim:
O priliki prve obletnice vojne napovedi je imel Mussolini velik govor. V njem se je spomnil glavnih dogodkov prvega zgodovinskega vojnega leta in podčrtal s poudarkom pomembni delež, ki ga je Italija imela v tem času v borb' proti Veliki Britaniji, velike žrtve, ki jih je doprinesla in odločilni pomen, ki ga je imela italijanska intervencija za razvoj strateških operacij. Zanimivo ie, pravi list, primerjati Ducejev govor z izjavami, ki jih je skoraj ob istem času dal Churchill v angleški spodnji zbornici. List navaja nekaj Churchillovih izjav in zaključuje: »Tako ie podan dekaz tudi z angleške strani, da je vstop Italije v vojno silno kompliiciral obrambo Velike Britanije in jo prisilil, da je preko vsake mere razširila svoje fronte na kopnem in razdrobila akcijo svoje mornarice Mussolini je dejansko ugotovil, da so italijanske oborožene sile s svojimi napadi in akcijami v veliki meri prispevale k dosedanjim zmagam osi. Prisilile so angleško vrhovno poveljstvo, da je razdelilo svoje lastne sile na celo vrsto bojišč. Italijanske oborožene sile so vezale velike sovražne vojske in mnoga sovražnih vojnih potrebščin na Vzhodno Afriko, Libijo in na Balkan. Angleži bi jih bili lahko s pridom porabili drugod. Itali-jansiko vojno brodovje je prisililo angleško admiraliteto, da je imela na Sredozemskem morju stalno po nekaj divizij svojega brodovja, ki spričo tega ni moglo poseči v borbe na Atlantskem oceanu.
Velika letalska bitka nad Malto
Osem angleških letal sestreljenih — Hudo obstreljevanje tobruških utrdb — Odbiti angleški napadi pri Gondarju
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sli je objavil dne 13. junija naslednje 374. vojno poročilo:
Včeraj so v ostrih letalskih bitkah ▼ zračnem prostoru nad Malto naša lovska letala sestrelila 8 »Hurricanov«. Sanitetno vodno letalo je bilo napadeno od 5 angleških lovskih letal, čeprav je nosilo vidne mednarodne znake, ter je bilo prisiljeno se spustiti na morje, kjer je bilo še potem ponovno obstreljevano s strojnicami. Pogrešamo dve naši lovski letali, razen sanitetnega letala.
Na Egejskem morju so angleška letala bombardirala otok Rod. Eno sovražno letalo je bilo od naše protiletalske obrambe sestreljeno.
V Severni Afriki, v odseku pri Tobruku obojestransko udejstvovanje topništva. Oddelki naših strmoglavcev so ponovno bombardirali postojanke protiletalskega topništva, vojaška taborišča in angleške čete v Tobruku. Ena baterija je bila zadeta, opaženi so bili požari in eksplozije. Eno naše letalo se nI vrnilo.
Sovražna letala so zopet vrgla nekaj bomb n& Bengazi in sosedne kraje.
V	Vzhodni Afriki se je IL t. m. zjutraj pojavila skupina angleško-lndijskih vojnih ladij pred Asabom, bombardirala mesto, ki so ga naše čete že evakuirale, ter ga zasedla.
Na področja pri Gondarju so bili poskusi napadov proti našim postojankam v Uolchefitu odločno odbiti ter je bilo prizadetih sovražniku več sto žrtev. Druge sovražne skupine so s podporo letalskega bombardiranja in strojniškega obstreljevanja silovito napadle našo posadko v Dobri Taboru. Bile so odbite, nakar so bili pod-vzeti nanje protinapadi ter so bile zasledo-dovane in s strojnicami obstreljevane od naših lovskih letal.
V	Gall in Sidamn se nadaljujejo pokreti naših čet, ki so z mobilnimi kolonami izvedle protinapade na nasprotnika ter mu prizadele znatne izgube.
694 napadov na Malto
Rim, 13. jun. s. Angleška polslužbena agencija je objavila, da je bil otok Malta v enem letu napaden 694krat. Bombardirane so bile važne naprave na otoku,
Berlin, 13. junija, s. Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da je glede na neprestane italijanske in nemške letalske napade, utrjeni otok Malta izgubil ves svoj prvotni pomen najjačjega pomorskega oporišča na srednjem Sredozemskem morju. Letalske sile osi so napravile na otoku, v pristaniščih, trdnjavah in letališčih pri svojih ponočnih in dnevnih napadih velikansko škodo. Posebno velja to za vojno luko Valletto. Poveljniki angleške vojne mornarice se niti ne upajo več pošiljati večjih vojnih ladij v luke na otoku. Le manjše vojne ladje se sem pa tja za kratek čas pojavijo v maltskih pristaniščih. Deloma so luke na Malti ostale neuporabne. Spričo tega je sedaj letalstvo osi pričelo intenzivnejše napadati poslednje dve angleški oporišči na vzhodnem Sredozemskem morju Aleksandrijo in Haifo.
Bolgarski kralj Boris na obisku v Italiji
Livorno, 13. jun. s. Kralj in Cesar je sprejel kralja Borisa Bolgarskega v San Rossoru. Včeraj sta se vladarja pripeljala v Livorno in si ogledala nekaj industrijskih naprav.
Rim, 13. jun. s. Kralj Boris, ki se že nekaj dni mudi v Italiji, je bil včeraj v Rimu, kjer ga je sprejel v Beneški palači Duce. Razgovor je trajal približno dve uri.
Sofija, 13. jun. s. Današnji bolgarski listi objavljajo na častnih mestih vest o razgovoru med Ducejem in bolgarskim kraljem Borisom v Beneški palači. Na prvih straneh vseh listov so objavljene slike kralja Borisa in Mussolinija, obenem pa listi v naslovih poudarjajo, da je bil razgovor izredno dolg. Velik poudarek dajejo listi tudi vesti o posetu kralja Borisa v spremstvu Kralja in Cesarja na industrijskem področju Livorna.
Rooseveltov odposlane« v Egiptu
Lizbona, 13. jim. ir. Posebni Rooseveltov odposlanec Harryman, ki je prispel iz Londona je odpotoval z letalom v Egipt.
Nemško vojno poročilo
Osem angleških ladij potopljenih
Berlin, 13. jun. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
V	trgovski vojni proti Angliji je letalstvo ponovno doseglo uspehe. Bojna letala so potopila v Kanalu sv. Jurija štiri oborožene sovražne trgovske ladje s skupno 28.000 tonami in poškodovala v istih morskih vodah ter ob škotski vzhodni obali še štiri druge velike tovorne parnike.
Lahka bojna letala so zadnjo noč z dobrim učinkom napadla več letališč v južni in srednji Angliji ter sestrelila pri tem dve večmotorni angleški letali.
V	Sredozemlju je bil napad nemškega letalstva na Haifo v noči na 12. junija posebno uspešen.
V	Severni Afriki nobenega posebnega bojnega delovanja.
Pri poskusih sovražnika, da bi priletel na Norveško, so lovci sestrelili dve angleški bojni letali.
Sovražnik je zadnjo noč metal na raznih krajih zapadne Nemčije razdiralne in zažigalne bombe, od katerih je bilo več civilnih oseb ubitih in ranjenih. Nekaj stanovanjskih poslopij je bilo porušenih ali poškodovanih. Nastale požare so mogli naglo pogasiti pripadniki varnostne in pomožne službe ter protiletalske zaščitne službe v tovarnah. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 4 izmed napadajočih letal.
V	časa od 9. do 12. junija je Izgubil sovražnik skupno 37 letal. Od tega so jih nočni lovei ali pa v letalskih bojih sestrelili 26, protiletalsko topništvo 7, edinice vojne mornarice pa 4. V istem času je bilo izgubljenih 7 lastnih letal.
Letalski napadi na Anglijo
San Sebastian, 13. jim. Ir. Nemške letalske sile so tudi preteklo noč odvrgle bombe na več točkah osrednje ln vzhodne Anglije.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 13. jun. s. Britanski bombniki so v pretekli noči prileteli nad zapadno in severno Nemčijo ter so na raznih krajih metali eksplozivne in zažigalne bombe. Zadeta so bila po večini le delavska bivališča.
Letala so napravila nekaj škode na raznih poslopjih, ubila in ranila pa so tudi nekoliko civilnih oseb.
Berlin, 13. jun. ir. Preteklo noč je bilo sestreljenih 8 angleških bombnikov, šest sta jih sestrelila protiletalsko topništvo in nemško lov3ko letalstvo o priliki poskuše-nih napadov na Nemčijo, ostali dve angleški letali sta bili sestreljeni nad Norveško.
Rim, 13. jim. ir. Iz Londona javljajo, da je bila kontrola nad letalsko produkcijo v Angliji poverjena doslej povsem neznani osebi, siru Charlesu Craidonu.
Vojna na morju
Amsterdam, 13. junija d. Angleška ad-miraliteta javlja, da sta bil: ob libijski obali potopljeni bojni ladji »Terror« in »Byrd«. »Terror« je bil monitor s 7200 tonami, zgrajen 1 1916, za napade proti flandrijski obali. Ladja je imela močan oklep. Ladja »Byrd« je bila 620tonska rečna topničarka, ki je bila prvotno zgrajena za službo na Dunavu, potem pa so jo uporabljali v Mezopotamiji.
Berlin, 13. jun. ir. Nemška letala so preteklo noč v prelivu sv. Jurija napadla in potopila 4 trgovske ladje s skupno 28.000 tonami. Več drugih velikih ladij je bilo na istem mestu močno poškodovanih. Prav tako je bilo z uspehom napadenih več ladij ob vzhodni obali škotske.
Berlin, 13. junija d. Z uradnega nemškega mesta sedaj potrjujejo, da je nemška podmornica hudo poškodovala s torpedom angleško oklopnioo »Malaja«, ki je spremljala neki konvoj. »Malajo« so morali poslati v popravilo v Zedinjene države.
Ob tej priliki ugotavljajo v uradnih berlinskih krogih, da so morali Angleži za zaščito svojih konvojev pričeti uporabljati tudi že vojno brodovje. ker so nemške podmornice kljub spremstvu angleških pomožnih križark že več angleških konvojev uničile.
Helsinki, 12. junija s. Finska -1900tonska ladja »Fenix«, ki je bila na poti iz Nor-toMca v Pečengo, je bila potopljena na severnem morju. 21 članov posadke, med katerimi je bil eden ranjen, se je rešilo.
Boji z Angleži v Siriji
Angleško prodiranje ustavljeno južno od Saide — Odbit napad severno od Mersajuma
Vichy, 13. junija d. Francosko vojno ministrstvo javlja v svojem snočnjeim službenem poročilu o položaju v Siriji med drugim:
Dne 12. junija so francoske čete ustavile južno od Saidex prodiranje angleške voj-sike, ki je v sredo prekoračila reko Litani. Prav tako je bil odbit severno od Marsa-juma napad angleških oklopnih edinic. Vzhodno od gorovja Hermon angleška vojska kljub močnim napadom ni mogla prodreti francoskih obrambnih postojank južno in južnovzhodno o»d Kisaje.
Francosko letalstvo je 11. t. m. vnovič uspešno, napadlo angleške vojaške kolone in koncentracije, zlasti pri Sanenaji. Angleži so' utrpeli velike izgube. Angleška letala so v noči na 12. junija brezuspešno bombardirala Bejrut.
Angleške vojne ladje so močno obstreljevale francoske postojanke in podpirale delovanje kopne vojske.
Torpedirana francoska petrolejska ladja
Vichy, 13. junija ir. Uradno francosko poročilo javlja, da je angleška podmornica toroedirala v Sredozemlju francoski pe-trolejsiki parnik »Alberta«. Parnik je bil poškodovan, vendar pa se rai potopil.
Nemška sodba o bojih v Siriji
Berlin, 13. junija, s. »Diplomatskopolitič-na korespondenca« razpravlja o dogodkih v Siriji in pripominja, da so si Angleži v tem primeru zastavili nalogo pregnati iz dežele nemške oddelke, ki jih tam v resnici ni. Korespondenca opozarja, da je angleška propaganda spočetka trdila, da je v Siriji že pet ali šest tisoč Nemcev. Pozneje so se pojavile trditve o stotinah nemških letal, ki naj bi bila pristala na sirij-skih letališčih. Nazadnje si je Churchill izmislil, da so Angleži že ujeli 140 nemških padalcev, ki naj bi jim bil poveljeval neki polkovnik. Namen teh tendencioznih vesti je bil jasen. Oslabel naj bi in omajal odpornost francoskih čet z zavestjo, da bi se bile morale boriti prav za prav za Pru-
sijo. Angleška propaganda je bila spet enkrat brezuspešna. Sami Francozi so ugotovili, da na sirijskem ozemlju ni nemških čet. Resnica je ta, da hoče Anglija pod pretvezo, da bo osvobodila Sirijo od vsakega tujega vpliva, dejansko prisvojiti sl novo kolonijo, s čimer naj bi tudi nekoliko popravila vtis, ki ga je napravil njen poraz na Kreti. Nemčija presoja novi angleški napad ne le z moralnega in pravnega vidika, marveč tudi s povsem načelnega stališča, ker gre v tem primeru za kolonialne interese drugih prijateljskih ali ne-prijateljskih narodov, čeprav se je Francija po Versaillesu udeležila kraje nemških kolonij, Nemčija napram Franciji ni postopala po načelu oko za oko, zob za zob, marveč je v pogodbi o premirju izrecno priznala premagani državi, da ohrani svoj imperij in da se vsposobi tudi braniti ga s primernimi vojnimi silami.
Antonescu pri Hitlerju
Monakovo, 13. jun. s. Včeraj ob 11. je kaneelar Hitler sprejel generala Anto-nesca ter ga pridržal pri obedu, h katere, mu je bilo povabljenih več visokih državnih in narodnosocialističnih dostojanstvenikov. Pozneje se je Antonescu v spremstvu Ribbentropa odpeljal na letališče, od koder je odpotoval nazaj v Rumunijo.
Bukarešta, 13. jim. s. ir. Ministrski predsednik general Antonescu se je s sestanka s kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribbentropom vrnil snoči v Bukarešto. Rumunski listi objavljajo v posebnih izdajah poročilo o tem sestanku ter navajajo uradno poročilo, ki ugotavlja, da je bil na sestanku dosežen popoln sporazum glede vseh vprašanj, ki zanimajo nemško in romunsko vlado. Komunike je napravil najugodnejši vtis, ker sodijo po njem, da je bil rezultat razgovorov v Ober-salzbergu ta, da se bodo prijateljske zveze med Rumunijo in Nemčijo še bolj ojačile.
Obnovite naročnino!
Visoki Komisar pri papežu
V ponedeljek je Sv. Oče sprejel v svoji privatni knjižnici v posebni av-dienci Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilia Gra-ziolija.
Pred tem je Sv. Oče, kakor je bilo že objavljeno, sprejel Sosvet Ljubljanske pokrajine, kateremu je podelil apostolski blagoslov.
Upravna in sodna razdelitev na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po Itali-
Vojski
Duce, Prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podlagi čl. 6 Kr. uredbe z dne 8. julija 1938-XVI, št. 1415, ki potrjuje besedilo vojnega zakona, na podlagi členov 15., 16., 17. in 18. vojnega zakona, čigar besedilo je bilo potrjeno po omenjeni Kr. uredbi in na podlagi Kr. uredbe z dne 10. junija 1940-XVTII, St. 566, ki predpisuje uporabo vojnega zakona na državnem ozemlju, odreja:
PRVO POGLAVJE Upravna ureditev
Člen 1. Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo civilno oblast po členih 16. in 54. do 66. vojnega zakona civilni komisarji.
Civilni komisarji se imenujejo in po potrebi izmenijo z naredbo Vrhovnega po-veljništva.
Naredba, s katero se imenuje civilni komisar, določi tudi območje,v katerem izvršuje svoje posle.
člen. 2. Civilni komisarji so podrejeni Vrhovnemu poveljništvu. Vendar sme Vrhovno poveljništvo odrediti, da je civilni komisar glede vseh ali le glede nekaterih svojih poslov podrejen krajevnemu poveljništvu velikih edinic zasedbene vojske. Vsekakor se morajo civilni komisarji glede vsega, kar zadeva javni red ter varnost in delovanje zasedbene vojske ravnati po navodilih, ki jih izdajo poveljništva omenjenih velikih edinic.
člen. 3. Civilni komisar opravlja posle, ki jih je opravljalo po krajevnih ureditvah najvišje pokrajinsko vladno oblastvo. Zlasti skrbi za to, da se zajamčita red in javno življenje in čuje nad tem, da se spoštujejo čast in pravica rodbine, življenje posameznikov in zasebna lastnina kakor tudi versko prepričanje in opravljanje bogoslužja.
člen. 4. Civilna oblastva in civilni funkcionarji na zasedenem ozemlju ostanejo glede opravljanja uradnih poslov še nadalje na svojih mestih po tamkaj veljajoči ureditvi, vendar sme civilni komisar iz političnih in vojaških ozirov ali zaradi javnega reda odrediti njih izmeno. Civilni komisar ima prav tako pravico imenovati civilne funkcionarje, če so mesta v zadevnih uradih izpraznjena. Kadar izvršuje civilni komisar pravico imenovanja ali izmene glede organov krajevnih uprav, ki se volijo, se poverijo njih poeli izrednemu komisarju, ki se izbere predvsem izmed prebivalcev ozemlja.
člen. 5. Sklepi in odredbe upravnih obla-stev na zasedenem ozemlju, za katere so po predpisih krajevnih zakonov potrebni odobritev, potrditev ali vidiranje po višjem oblastvu, niso izvršni preden jih ne vidira tudi civilni komisar, ki more to odkloniti, če misli, da sklep ali odredba nista pravilna ali ne ustrezata potrebam civilnega prebivalstva ali potrebam zasedbene vojske. Tako vidiranje nadomešča odobritev, potrditev ali vidiranje po višjem oblastvu, ki nima svojega sedeža na ozemlju, zasedenem po italijanski vojski. Vsekakor pa je potrebno v prednjem odstavku omenjeno vidiranje glede odredb, ki imajo za predmet ukrepe, tičoče se vobče vsega prebivalstva. Civilni komisar ima vselej pravico zahtevati, naj se mu priobči kateri koli sklep ali odredba omenjenih upravnih obla-stev in jih razveljaviti ali odložiti njih izvršitev.
člen. 6. Civilni komisar lahko izdaja naredbe v gradbenih, policijskih, zdravstvenih, oskrbovalnih, potrošnih ali krajevno-finančnih zadevah iz nujnih občekoristnih ozirov, ki zadevajo čeloma ali deloma ozemlje njegovega območja. Kršitelji v prednjem odstavku označenih naredb se kaznujejo, če kršitev ni huje kaznivo dejanje, z zaporom do šestih mesecev ali denarno do 5000 lir.
člen. 7. Prebivalci ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, ki so od tam odšli, a se nameravajo vrniti, si morajo priskrbeti posebno propustnico, ki jo izda vojaško oblastvo in jo vidira civilni komisar.
DRTTGO POGLAVJE Sodna ureditev
čl. 8. Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo v civilnih, trgovinskih in kazenskih stvareh sodstvo še nadalje pristojna okrajna, okrožna in apelacijska sodišča po tamkaj veljajočih postopnikih. Območja posameznih sodnih oblastev ostanejo nedotaknjena, kolikor ne določa naslednji člen drugače.
čl. 9. Tisti deli ozemlja, ki so obseženi v območjih okrajnih, okrožnih in apelacij-skih sodišč s sedežem zunaj tega ozemlja, se z odredbo poveljnika zasedbenih čet pridružijo območju okrajnih, okrožnih in ape-lacijskih sodišč na zasedenem ozemlju.
Ta poveljnik odloči, ko je zaslišal pristojne civilne komisarje. Naredba se objavi z nabitjem na občinskih uradnih deskah.
Čl. 10. Na območju okrožnih sodišč na Sušaku, v šibeniku, Splitu, Dubrovniku in
za spodbijanje odločb, izdanih od okrožnih sodišč teh območij; pristojnost za spodbijanje odločb teh dveh apelacijskih sodišč pa se prenese na italijansko vrhovno kasa-cijsko sodišče.
POGLAVJE Razne določbe
Čl. 14. Od dne 10. junija 1941-XIX dalje začno zopet teči zakonski in dogovorjeni roki in zastarevanja, katerih prekinitev je bila odrejena s členom 3. razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX.
Čl. 15. Brez predhodne odobritve pristojnega civilnega Komisarja je iz ozemlja biv-Se kraljevine Jugoslavije, zasedenega po Italijanski vojski prepovedan izvoz katerega koli predmeta umetnostnega, zgodovinskega, arheološkega ali paleontološkega pomena.
čl. 16. Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v Uradnem listu Kraljevine. Prav tako je nabit na občinskih uradnih deskah ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenega po italijanski vojski.
Iz Glavnega stana Oboroženih Sil. dne 17. maja 1941-XIX.
MUSSOLENT
I
Javna dela v Italiji
Poročilo Ministra za javna dela Duceju
Run, 13. junija, s. Duce je prejel od ministra za javna dela naslednje poročilo:
Duce. v prvem letu od pričetka vojne, v kateri se narod bori pod vašim vodstvom. je uprava lavnih del razvila živahno delovanje, da bi takoj popravila vso škodo, nastalo zaradi vojnih operacij in sovražnih letalskih in pomorskih napadov. Od 11. junija 1940-XVIII. je bilo v raznih krajih italijanskega ozemlja alarmov zaradi letalskih napadov skupno 844. dejanskih letalskih napadov na le 70. Sovražne vojne ladje so izvedle 3 napade. Najbolj intenzivno je bilo delovanje sovražnega letalstva v prvih dneh vojne ter v času od oktobra do januarja. Skupna škoda, ki je bila prizadeta s temi napadi javnim in zasebnim poslopjem, železniškim in industrijskim napravam ter kako drugače, je znašala 112,000.000 lir. pri čemer škoda na nepremičninah ni všteta. Uprava javnih del je takoi povsod intervenirala. Ob-navljalna dela so se pričela povsod takoj že nekaj ur po nastali škodi in so se dovršila v največjo naglico, ker se je poskrbelo v vseh pokrajinah pri civilnih inženjerskih uradih in stavbenikih, da so imeli stalno na razpolago potrebno število delavstva, ne da bi to obremenjevalo državo. V nekaterih krajih kakor v Merati (Como) in v Monte Verdu (Avellino) so se
popravljalna dela pričela še tisto noč. ko so bili napadi izvršeni.
Dela so se razvijala takole: V mesecih juniju in juliju 1940 je bilo izdanih za ta dela 2,200.000 lir. v avgustu in septembru 8,500.000, v oktobru in novembru 11 milijonov. v decembru in letošnjem januarju 11 milijonov, v februarju in marcu 18.3. v aprilu in maju 33,000.555. v prvih desetih dneh junija tega leta Da 6,000.000 lir. skupno torej 90,000.000. Glede na škodo so znašali izdatki za popravljalna dela doslej že 80%.
Da bi se spravile pod streho družine, ki so morale zapustiti poškodovana poslopja, so bile v Neaplju v treh različnih okrajih zgrajene skupine stanovanjskih hiš kmečkega tipa z vrtovi in vsemi potrebnimi instalacijami tei protiletalskimi zaklonišči. za kar ie bilo izdanih 15 milijonov lir. Pripravljenih ie bilo tudi 550 paviljonov in barak, za katere so znašali stroški 7.5 milijonov. Te lesene stavbe so zložljive in so njihovi deli sedaj v skladiščih, tako da se lahko kjerkoli v državi takoj zopet postavijo. Ljudstvo, ki je spoznalo velik pomen službe uprave za javna dela. se je ob vsaki priliki izkazalo hvaležno Vam, Duce. ki ste odredili in poskrbeli za to pomožno akcijo že s prvim dnem vojne.
Minister Gorla.
Dr. Gobbels o vlogi nemških padalcev
Važne strateške posledice zavzetja Krete
Berlin, 13. j trn. ir. propagandni minister dr. Gobbels objavlja v listu »Volkischer
Beobachter« članek, v katerem poudarja važnost nastopa nemških padalcev pri napadu 'na Kreto. Pravi, da so padalci dali dragocene nauke Londonu, obenem pa so bile njihove izkušnje važne tudi za nemški glavni stan. Pred časom še so v Angliji mislih, da sploh ni mogoče s padalci zavzeti nobenega otoka in so se taki možnosti smejali. Vprašanje je, kakšni občutki vladajo v Angliji sedaj po zavzetju Krete, če bi bil kdo pred dvema mesecema dejal Churchillu, da bodo 1. junija Nemci na Kreti, bi se bil najbrže smejal, sedaj pa je Kreta v nemški posesti. Prav tako se v prihodnjih dveh mesecih lahko zopet zgodi nekaj, kar smatrajo sedaj še za nemogoče.
Tudi drugi berlinski Usti »e bavlio s strateškimi posledicami zavzetja Krete. »Tageszeitung« pravi, da samo dva človeka, namreč Duce in Hitler, vesta, kje. kako in kdaj bo zadel Anglijo prihodnji udarec.
Belin, 13. jim. ir. Listi komentirajo nedavne napade nemškega letalstva na Hai-fo in Aleksandrijo ter ugotavljajo, da so po
zasedbi Krete vse angleške postojanke v vzhodnem Sredozemlju dosegljive letalstvu osi. Haifo in Aleksandrijo so nemška letala napadla že z novih oporišč na Kreti. »Nachtausgabe« piše ob tej priliki, da se nedvomno tudi v Londonu zavedajo izredne težave položaja za Angleže v Sredozemlju, kar je razvidno tudi iz Churchil-lovega zadnjega govora. Kakor javlja Reu-ter, je bila te dni tajna seja angleške vlade, na kateri je bila postavljena zahteva, naj bi sklicala vlada sejo predstavnikov vseh vlad dominionov, Churchill pa je to zahtevo z raznimi izgovori odklonil.
Rim, 12. jun. s. Predsednik angleške vlade Churchill je v svojem zadnjem govoru v angleški poslanski zbornici v zvezi z bitko za Kreto med drugim dobesedno izjavil, da nemške padalske čete niso bile oblečene v novozelandske uniforme. Na ta način je bil Churchill prisiljen umakniti svojo izjavo, ki jo je podal ob pričetku borbe za otok in s katero je oklevetal nemške padalce, ni pa popravil svoje prvotne izjave iz kakšnih moralnih razlogov, marveč zato, ker ni noben angleški častnik hotel kompromitirati svoje vojaške časti, da bi Lažno potrdil Churchillove in-sinuacije.
pri civilnih sodiščih za sodniške odredbe, kadar je bil ta jezik rabljen v spisu, ki za-počenja spor, ali v vlogi; 2. v kazenskih postopkih za razprave in sodniške odredbe, če obdolženec to zahteva. Vsekakor pa so stranke in branitelji upravičeni uporabljati italijanski jezik pri pravdnih deja-
DjS; 11. Italijanska vojaška sodišča ostanejo pristojna v smislu čl. 4. razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX. Ta vojaška sodišča so pristojna za sojenje kaznivih dejanj po razglasih, izdanih na zasedenem ozemlju.
čl. 12. Obsodbe na denarne kazni, izrečene po vojaških sodiščih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, se smejo izvršiti tako, da se plača kazen v dinarjih v razmerju, določenem med italijanskim denarjem in denarjem, ki ima na tem ozemlju zakonito veljavnost.
čl. 13. Za ozemlje, označeno v prednjem členu, se pristojnost, ki jo je imelo po zakonih kraja vrhovno sodišče, prenese na apelaci^ski sodišči v Splitu in v Podgorici
Hearstovi listi proti Rooseveltovi politiki
New York, 12. junija, s. Listi Hearstove skupine obsojajo v vrsti člankov Roosevel-tovo politiko, ki hoče spraviti vedno nove sovražnike v vrsto onih, ki so že proti Zedinjenim državam. Tudi s Francijo postopa Roosevelt prav neiskreno. Vedeti bi moral, da je namen Velike Britanije podaljšati vojno do neskončnosti v nadi, da se bo lahko nazadnje vendarle uveljavil angleški imperializem po vsem svetu, če hoče sedaj Francija braniti svoje kolonijsko ozemlje proti angleškemu napadu, Zedinjene države gotovo nimajo pravice vmešavati se v zadevo, ki se jih ne tiče.
Odpor južnoameriških držav
New York, 13. jun. s. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Welles je odklonil predlog urugvajske vlade, da bi se sklicala panameriška konferenca, ki naj bi proučila mednarodni položaj. Taka konferenca bi sc nedvomno zaključila s popolno propastjo vvashingtonske teze in z razveljavljenjem sklepov zadnje konference, ki je bila v Havani, ker je znano, da se Paragvaj, Argentina in Brazilija ne nameravajo ravnali po njenih sklepih zaradi intervencijske politike Zedinjenih držav.
Ne\v York; 13. jun. d. Angleške oblasti na Bermudih so zelo nevljudno postopale z argentinskim zunanjim ministrom, ko se
Kotoru' se mora rabiti italijanski jezik: 1. je preko Bermudov vračal iz New Yorka
.. » v	__.i__: »i__ _ J_____ a______1-: —. _ /lAMMn S 4 T»>n ti 1 "7ol i A n d nI
v Argentino, čeprav je izrazil željo, da bi na Bermudih izstopil, so mu angleške oblasti prepovedale zapustiti ladje, nasprotno pa je smela na Bermudih madame Lu-pescu brez nadaljnjega izstopiti.
Washington, 13. junija, s. Predsednik Roosevelt je imenoval znanega pravnika Harlana Stonea, ki je bil glavni tožilec Zedinjenih držav že v času predsednika Coo-lidgea, za novega predsednika vrhovnega sodišča Zedinjenih držav.
Pomanjkanje cigaret v Angliji
Buenos Aires, 13. junija, s. »Nacion« poroča iz Londona, da je vzrok velikega nezadovoljstva angleškega prebivalstva '"«-je prišlo do izraza v zadnjih dneh, v ve~ki meri pomanjkanje cigaret. Dejansko, pravi list, jih nikjer v Londonu ni več dobiti. Isto velja tudi za druge kraje v Angliji, že prej je zmanjkalo tega blaga * Bristo-lu in Nottinghamu. Očitno so bila tamkajšnja velika skladišča tobaka razc.ejana od nemških letal,
Iz Hrvatske
—	Hrvatska oblastva so prevzela upravo na otokih Lopudu in šipanu. V ponedeljek so predstavniki hrvatske vojske odšli v spremstvu upravnih uradnikov na otoka Lopud in šipan pri Dubrovniku. Prebivalstvo jih je na svečan način sprejelo. Vojake so zasuli s cvetjem in je bilo izrečenih nekaj pozdravnih govorov.
Ujetniki se vračajo. V Karlovac je prispela iz Italije skupina hrvatskih ujetnikov. Vrnilo se je na Hrvatsko 35 častnikov med njimi 3 polkovniki, 7 podčastnikov in 71 vojakov.
—	Obsodbe četnikov v Varaždinu. V torek je bila končana razprava proti 14 Srbom iz Ludbrega, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti države. Zaslišanih je bilo 14 prič. Po dveurnem posvetovanju je sodišče izreklo sodbo, s katero je bilo 7 obtožencev oproščenih, ostali pa so bili obsojeni na ječo od 10 do 15 let.
—	Odhod rudarskih delavcev v Nemčijo. V torek je odpotoval iz Hrvatskega Zagorja drugi transport s 700 delavci. Doslej je odpotovalo iz Hrvatskega Zagorja v Nemčijo že 1500 rudarskih delavcev.
_ Delovna služba srbskih in židovskih
mladeničev. V Karlovcu se je pričela te dni delovna služba za mladeniče srbske in židovske narodnosti. Žide so zaposlili pri de-na reki Kolpi, kjer urejajo obalo, Srbi pa so zaposleni na reki Korani. Mladeniči hrvatske narodnosti so zdaj zaposleni s pred-vojaško izobrazbo, potem pa bodo tudi nje poslali na delo.
Trgovinska pogajanja z Madžarsko. V najbližjih dneh se tu prično trgovinska pogajanja z Madžarsko. Madžarsko delegacijo bo vodil minister Nikol, hrvatsko pa trgovinski minister dr. Lamer.
—	Ustanovljen je Hrvatski ferijalni sa-vez. Za področje nezavisne hrvatske države je bil ustanovljen Hrvatski ferijalni savez. Vpišejo se lahko vsi učenci srednjih in meščanskih šol in univerze, člani imajo 50odst. popust na vseh državnih železnicah od 1. junija do 31. septembra.
_ Poziv delodajalcem za izplačilo vojne plače nameščencem. Hrvatska zveza privatnih nameščencev je pozvala vse delodajalce, da prostovoljno Izplačajo svojim nameščencem vojno plačo v višini enomesečnih prejemkov. Pozivu se je odzvalo že nad 90 odst. delodajalcev.
Ostri ukrepi proti navijalcem cen. Minister za narodno gospodarstvo je izdal izredno ostre ukrepe proti onim, ki bodo prodajali blago prebivalstvu ali vojakom, ki pripadajo prijateljskim vojnim silam, po višjih cenah, kakor so bile določene,
Gospodarstvo
Olajšave za uvoz nekaterih vrst blaga iz ozemlja bivše Jugoslavije
Ker se ie izkazalo za potrebno, da se ne obremenjujejo z uvozno carino živila, ki se uvažajo iz ostalih ozemelj bivše jugoslovanske države v ljubljansko pokrajino, in ker je isto potrebno glede blaga za kmetijsko. stavbno in industrijsko delavnost je Visoki Komisar na Ljubljansko pokrajino s svojo naredbo od 5. junija (Službeni list od 7. junija) na podlagi čl. 2. Du-cejevega razglasa z dne 17. maja odredil,
da so ob uvozu z ozemelj bivše jugoslovanske države, ki jih ni zasedla italijanska vojska oproščeni carine in drugih carinskih davščin, (razen notranjih davkov za izdavo. prodajo in potrošnjo): živila in navadna oblačila (obleka, perilo, čevlji, pokrivala) kakor tudi cement, apno, premog in modra galica.
V »Službenem listu od 10. junija je k tei naredbi objavljen popravek, ki se tiče 2. člena te naredbe. Ta drugi člen se pravilno glasi:
»Med Ljubljansko pokrajino in drugimi ozemlji bivše jugoslovenske države, ki niso zasedena po italijanski vojski, je izmenjava strojev in priprav za rudarska dela, ki jo prehodno dovoli Visoki komisariat, oproščena vseh carin in carinskih davščin,
tako uvoznih kakor izvoznih.
*
Gornja odredba Visokega Komisarja je zlasti pomembna za bodoči razvoj cen na
našem trgu z živino in ostalimi živili. Za uvoz prihaja praktično v poštev najprej Hrvatska. Seveda pa je še potrebno, da bodo tudi oblastva na Hrvatskem izdala potrebna izvozna dovoljenja. Čim bo to doseženo, je pričakovati, da se bodo ustalile in tudi znižale cene živini na našem trgu.
Pri tem je treba posebno vpoštevati, da je hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo, kakor smo že poročali, uvedlo strogo maksimiranje cen živini na sejmih in je s tozadevno odredbo zagrožena prodajalcu kakor tudi kupcu, ki bi zahteval ali plačal višjo ceno, zaporna kazen do pet let ali denarna kazen do 100.000 din. Maksimalne cene, ki so sedaj predpisane na Hrvatskem, so v primeri z našimi cenami nizke. Tako znaša maksimalna cena za vole I. vrste 14 din, za vole II. vrste 12 din, za krave 10 din, za krave klobasari 9 din, za teleta 14 din, za debele svinje 20 din in za mesnate svinje 18 din.
čim bo omogočen izvoz živine iz Hrvatske, ki po gori navedeni naredbi Visokega Komisarja ne bo obremenjen s carinskimi dajatvami, se bo takoj pokazalo bistveno zboljšanje pri naši oskrbi z mesom in je pričakovati, da se bo cena živini, ki je danes zelo različna in pretirano visoka, ustalila na oni višini, ki ustreza maksimalnim cenam za sveže meso, kakor so določene z maksimalnim cenikom, ki ga je predpisal Visoki Komisar dne 9. maja.
Preimenovanje Hranilnice dravske banovine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi ČL 27. naredbe z dne 27. julija 1927., spremenjenega z naredbo banske uprave dravske banovine z dne 28. julija 1933., odreja:
Hranilnica dravske banovine se imenuje odslej Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Glede vsega, za kar je po prejšnjih predpisih bila pristojna banovinska uprava, je poslej pristojen Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 6. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Postavitev Glavne bratovske skladnice pod nadzorstvo
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Glavna bratovska skladnica s sedežem v Ljubljani se postavlja pod nadzorstvo Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Za izredne upravne posle je potrebna predhodna odobritev komisariatskega odposlanca. Za komisariatskega odposlanca se postavlja g. ing. dr. Tullio S e g u i t L Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 5. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL
Pojasnila
glede predpisov, ki se nanašajo na potrošnjo svežega govejega in svinjskega mesa.
Naredba Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 41 objavljena v Uradnem listu štev. 46 z dne 7. junija 1941 določa, da je prodaja svežega govejega in svinjskega mesa dovoljena samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. V restavracijah, gostilnah, krčmah in podobnih gostinskih obratih je dovoljena prodaja jedil, prirejenih od svežega mesa, samo v zgoraj navedenih dneh.
Radi točnejšega pojasnila se navaja, da se pod sveže goveje meso razume tudi sveže telečje meso.
Od te omejitve je izvzeto predelano goveje In svinjsko meso, t. j. klobase, preka-jeno in soljeno meso.
Ljubljana, dne 11. junija 1941-XIX.
»PREVOD«
Gospodarske vesti
= Zagrebška borza zopet posluje. Po skoraj dvomesečnem odmoru je pričela v torek zopet poslovati zagrebška borza. Na prvem sestanku ni prišlo do nobenih zaključkov, ker je imel ta prvi borzni sestanek bolj informativni značaj, da se dosežejo prvi stiki med interesenti. Zaenkrat je pričakovati, da se bo omejil promet na kupčijo s klirinškimi markami, in sicer na osnovi novega klirinškega sporazuma med Nemčijo in Hrvatsko. Po tem sporazumu morajo hrvatski denarni zavodi svoje nakupe in prodaje klirinških mark izvršiti preko borze. Pozneje bo razširjen borzni promet tudi na druge devize, zlasti ko bodo sklenjeni plačilni sporazumi z drugimi državami.
—	Ustanovitev podružnice Banco di Roma na Sušaku. Rimska velebanka Banco di Roma, ki je imela v zadnjih letih zlasti velike posle v Vzhodni Afriki, je z odobre-njem oblastev otvorila na Sušaku svojo podružnico.
—	Iz trgovinskega registra. Pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, podružnici v Ljubljani, je izbrisan upravnik podravna-telj Ivan Gregorič. — Pri tvrdki črna-Kaolin d. d. v Ljubljani je izbrisan član upravnega sveta Rudolf Unger, vpisan pa je član upravnega sveta dr. ščitomir Do-lenec, upokojeni višji sodni svetnik v Ljubljani. — Pri tvrdki Ljubljanska kartonaž-na tovarna in papirna industrija I. Bonač sin v Ljubljani je vpisan prokurist Vladimir Pesek. — Pri tvrdki Medič-Miklavc, tekstilni industrijski družbi z o. z., Ljub-ljana-Medvode, je vpisano novo besedilo firme: Medič-Miklavc-Medvode, tekstilna tvornica, družba z o. z.; osnovna glavnica je zvišana na 2 milijona dinarjev. — Pri »Neografikk, tiskovni in založni družbi z o. z. v Ljubljani je izbrisan poslovodja dr. Milko Brezigar.
—	zagrebški velesejem. Iz Zagreba poročajo, da bo 35. mednarodni splošni jesenski veiesejem v Zagrebu od 13. do 22. septembra 1941, to je dva tedna pozneje, kakor je bilo prvotno določeno. *
= Vnovčenje nemških okupacijskih mark na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da bodo v kratkem vnovčene vse novčam-ce, glaseče se na marke, ki so jih pripadniki nemške vojske izdali na področju Hrvatske pri nakupu blaga in plačilu uslug. Tu
gre predvsem za tako zvane okupacijske marke (Reichskreditkassenscheine), kakor tudi za nemške bankovce in kovance. Blagajna za te novčanice v Zagrebu (Reiclis-kreditkasse), ki od 28. aprila zamenjuje nemški denar, je te dni sporočila, da bo izvršila zamenjavo le še do 20. junija, ko bo ta blagajna prenehala poslovati. Po tem dnevu civilno prebivalstvo ne bo moglo zamenjati nemških bankovcev.
= Povišanje delniške glavnice Škodovih tvornic. Iz Prage poročajo, da je za sredo junija sklicana seja upravnega sveta delniške družbe škodovih tvornic v Plznu, ki bo sklepala o povišanju delniške glavnice, in sicer na ta način, da se nominalna vrednost delnic na breme rezerv poviša od sedanjih 320 na 1000 kron, s čimer bi se delniška glavnica povečala od dosedanjih 220 na 687.5 milijona kron. Večina delniške glavnice je, kakor znano, v rokah družbe Reichswerke Hermann Goring.
—	Angleži prodajajo delnice iraške petro-lejske družbe- Kakor je znano, prodaja Anglija vrednostne papirje inozemskih družb in udeležbe pri inozemskih podjetjih, da z izkupičkom krije vojne stroške. Po vesteh iz New Yorka so sedaj v teku pogajanja za odprodajo delnic iraške petrolejske družbe (Irak Petroleum Company), kolikor so v angleških rokah. Kakor se zdi, Anglija ne prodaja samo delnic, ki so last družbe Anglo-Iranian, temveč tudi v Londonu deponirane delnice nizozemske Royai Dutch, ki ima skupaj z Anglo-Iranian 23 % %nih delnic iraške petrolejske družh>e. Udeležbo v enakem odstotku je imela že doslej ameriška Standard Oil Company of New Jersey in francoska družba Cora-pagnie Frangaise des Petroles. Delnice iraške petrolejske družbe namerava kup: ti ameriška družba Texas Corporation, ki je že udeležena (skupaj z družbo Standard Oil Company of California) pri izkoriščanju naftinih ležišč na Bahreinskih otokih v Perzijskem zalivu m pri izkoriščanju koncesij za črpanje nafte v Saudovi Arabiji.
—	Ureditev socialnega zavarovanja na Spodnjem štajerskem. Šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je izdal naredbo o višini prispevkov za bolniško, nezgodno, starostno zavarovanje delavcev in nameščencev. Za delavce znaša prispevek za bolniško blagajno 6 %•, za nezgodno zavarovanje 1%, za brezposelno zavarovanje 6.5 fl/fl in za starostno zavarovanje 3 %, skupaj 16.5 % plače s pribitkom vrednosti dajatev v naravi. Delavcu se odtegne 7.75 odstotkov, ostalih 8.75«/, pa plača delodajalec. Skupna vsota prispevkov za socialno zavarovanje nameščencev pa znaša 21 %; od tega plača nameščenec 10 odstotkov, 11 % pa delodajalec. Na bolniško zavarovanje odpade 6fl/o, na nezgodno zavarovanje 1 %, na brezposelno zavarovanje 4 o/o in na pokojninsko zavarovanje 10 %.
Nova trgovinska pogodba med Japonsko in Rusijo
Moskva, 12. jun. s. Razgovori med komisarjem za zunanjo trgovino Mikojanom in japonskim poslanikom Tatekavo za sklenitev nove trgovinske pogodbe in ureditev plačil, ki so se pričeli 17. februarja, so se v duhu medsebojnega razumevanja uspešno zaključili. Včeraj sta bili podpirani obe pogodbi.
Tokio, 13. junija, d. japonski listi obširno komentirajo podpis rusko-japonske trgovinske pogodbe ter poudarjajo, da nima samo gospodarskega, temveč tudi politični pomen. Po podpisu nevtralnostne pogodbe med obema državama so bile hitro odstranjene tudi zadnje težave za sklenitev trgovinskega sporazuma. List »Niči-Niči« pravi, da je to prva trgovinska pogodba med Rusijo in Japonsko, ter da ne določa samo največjih ugodnosti v medsebojnem trgovskem prometu, temveč odpira tudi pot za bodoče prijateljsko sodelovanje med obema državama. Sedaj je ustvarjena atmosfera, v kateri je mogoče v prijateljskem duhu rešiti vsa odprta vprašanja.
Obsodba bivšega španskega ministra
Madrid, 13. jun. ir. Posebno sodišče je obsodilo bivšega kmetijskega ministra rdeče španske vlade Galdevo na 20 let ječe, izgubo državljanstva in pet milijonov pe-zet denarne kazni. Ista kazen je doletela Dolores Ibarari Gomez, znano pod imenom Passionaria.
Skok s padalom iz višine 290 m
Moskva, 13. junija, s. Znani ruski padalec Polužunkin se je pognal iz nekega aero-stata s padalom iz višine 290 metrov. Doslej se še noben padalec ni spustil z zaprtim padalom z letala, ki bi bilo tako nizko nad zemljo.
Pregled nemških vojnih operacij v zadnjih mesecih
Poročilo nemškega vrhovnega poveljništva
Berlin, 12. junija s. Nemško vrhovno po-
veljništvo je objavilo snoči obširno službeno poročilo o razvoju sedanje vojne proti Angliji v dobi prvih mcsccev tega leta. Na kopnem, na morju in v zraku so nern-ske vojne sile pod poveljstvom svojega vrhovnega poveljnika prizadele v tem času nove hude udarce nasprotniku, ki presegajo po svojem pomenu in obsegu zmage, ki so bile dosežene že l 1940. Vojna se je razširila tudi v severno Afriko, kjer se nemške oborožene sile bore poleg zavezniških Italijanskih Oboroženih S;1 proti angleškemu odporu v Sredozemlju, kjer je T-.rl spričo sijajnih zmag tudi na drugi strani že kompromitiran. V treh mcsecih ie bil likvidiran angleški odpor na Balkanu s pohodom proti Jugoslaviji in Grčiji.
Prvi del poročila o teh operacijah navaja
V	prvih 4 mesecih 1. 1941 je podmorni-ško orožje napadlo 10 konvojev, več ladij in številne križarke. pomožne križarke in motorne torpedne čolne. Skupno so nemške podmornice potopile za 978.000 ton ladjevja. druge pomorske sile pa so iih potopile 403.000 V ccloti so znašale angleške izgube 1.470.000 ton. V to štev;lko niso vračunane izgube sovražnika zaradi min in glede na ladie, ki so prišle v nemške rok_e. Vojna mornarica je nadalje sestrelila 71 angleških letal.
Nasproti temu ie Nemčija izgubila v tem času: 1 rušilec. 3 podmornice in 3 manjše ■vojne ladje.
Nemška letala so podnevi in ponoči operirala okrog Velike Britanije in na Atlantskem occanu. Potopila so 8 angleških vojnih ladij in huilo poškodovala nadaljnjih 24. med njimi 2 križarki in 8 rušilcev. V bnrhi proti trgovinski mornarici je nemško letalstvo na omenjenih morskih področj;h potopilo 170 ladij s skupno 764.000 tonami Skupno je Anglija na ta način od pričetka leta do konca aprila izgubila 2.235.000 ton trgovskega brodovja. 1.200.000 ton ladij pa je bilo hudo poškodovanih.
Nem*ko letalstvo jc nadaljevalo napade tudi proti angleškemu otoku. Tako je bil London v teh 4 mesecih 30krat napaden.
Poročilo navaja angleške nočne napade na nemška mesta in pravi, da so b:1i zmerom bombardirani lc stanovanjski okraji jn poslopja, ki niso bila vojaškega značaja, tako da so bile žrtve le iz vrst civilnega prebivalstva. S temi napadi je imel sovražnik namen, da bi povzročal pan:ko in te-itt med nemškim civilnim prebivalstvom, vsi njegovj poskusi pa so se zaradi dclova-nia nemških lovskih formacij in protiletalskega topništva izjalovili. Do konca aprla jc protiletalsko topništvo sestrelilo 07 angleških letal. V letalskih spopadih nad Veliko Britanijo' in nad kontinentom je bilo sestreljenih 271 letal, nadaljnjih 73 aparatov je bilo uničen:h na vzletiščih. Tako je angleško letalstvo v prvih 4 mesecih t. 1. izgubilo 441 aparatov. Nemške izgube pa niso dosegle niti 50% te številke.
Prročilo vrhovnega poveljništva apozarja na tem mestu mi delež Italije v vojni proti Veliki Britaniji v Sredozemlju. Med drugim navaja, kolik pritisk so morale vzdržati oborožene sile v Libiji spričo1 dobro opremljenih sovražnih čet. ki so se zbrale z vseh strani angleškega imperija. Da bi olajšal koči j: vi položaj, ki je nastal v pričetku januarja na Sredozemskem morju, je bil v jn-žno Italijo odposlan nemški letalski zbor pod vodstvom generala Gcislcrja.
V	tesnem sodelovanju z italijanskimi letalskimi silami so nemška letala noč in dan napadala strateško oporišče Malto in sovražno mornarico na Sredozcmskem morju ter letalska oporišča v Egiptu in Oire-na:ki. Malo kasneje sta se vodja in Duce dogovorila o sodelovanju nemških in italijanskih čet v severni Afriki. Sredi februarja so bile te čete odposlane v Libijo s transporti po morju pod zaščito italijanskih pomorskih sil ter osnega letalstva. Že 22. februarja so se nemške prednje čete po-javle vzhodno cd F.l Ageile in zavzele pomembno točko kot izhodišče za nadaljnje operacije. Dne 31. marca so nemške oklop-ne sile z italijansko in nemško letalsko podporo prodrle angleške postojanke vzhod-norcd Et Ageile in takoj zasledovalo umikajočega sc sovražnika ter 2. aprila zavzele Agedabijo. Dva dni nato je padla važna luka Bengazn, kjer je nasprotnik prepustil nemškim s:lam velik plen.
Nemške :n italijanske divizije so1 odbile nekaj sovražnih napadov ter potiskale sovražnika korak za korakom proti severu. Hkrati je general Rornmel povedel motorizirane sile skozi puščavo, stri 6. aprila sovražni odpor pri Birtengedoru, 250 km se-vernovzhodno od Agedabije, in ujel 2000 angleških vojakov in več generalov. Druge sile <0 prodirale kljub peščenim viharjem •'•n drugim težavam vzdolž obale in 8. aprila so nemške in italijanske čete prispele na področje okrog Tobruka. kjer so se zbrale sa-eže in jake angleške sile. Tam sta padla na čelu svojih čet generala Prittvvitz in Gaffron. Dne 11. aprila je bil Tobruk obkoljen. Brzi oddelki so prodrli dalje proti Bardiji, ki je padla naslednjega dne. V borbi prori sovražnim oklepnim oddelkom, ki je trajala nekaj ur, je nato padla še trdnjava Capuzzo in osne sile so prodrle čez me jo. Prav tako so se izjalovili vsi sovražni poskusi, da bi se predrl obroč okrog Tobruka. Nemške sile v severni Afriki so tako potisnile sovražnika za 1800 km nazaj. V treh tednih je bila Cirenaika, razen Tobruka. očiščena Angležev. Mnogo sta k trmu prispevali nemško in italijansko letalstvo ter italijanska voina mornarica.
V	okviru te ofenzive je bilo sestreljenih 72 angleških letal, medtem ko so bile nemške in italijanske izgube neznatne. Ta prvi del službenega poročila nemškega vrhovnega poveljstva se zaključuje s priznanjem sijajno izvršenih nalog, ki so bile dodeljene italijanskemu letalstvu m vojni mornarici, ki sta ob vsaki priliki uspešno ščitili transporte.
V	drugem delu svojega poročila o vojnih epe racijah v prvih mcsecih tega leta razpravlja vrhovno poveljništvo nemške vojske o vojnem pohodu na Balkan. Spočetka govori o premisah vojnega spopada na Balkanu in ugotavlja, da je državni prevrat v Beogradu nepričakovano spre vrni I politični položaj na tem področju. Zaman so (»tali vV napori v dfflgi vrsti let, ki jih je napravila nermka vlada, da bi ohranila prijateljske cklnoiaje 1 Jugoslavijo. Ntmika
vojska se je zato znašla nepričakovano pred novimi in težavnimi nalogami, ki pa so bile vendar sijajno dovršene. Poročilo opisuje najvažnejše faze pohoda na Balkan do brezpogojne predaje srbske in grške vojske, kakor je o tem v ostalem govoril že Hitler v svojem vel kem govoru v državnem zboru. Poročilo obeležuje, kako je prišlo do stika med italijanskimi in nemškimi silami na severni in južni jugoslovanski fronti in kako so Italijan1' prodirali v Grčijo. Na Pindu je nemška vojska zajela 20.000 ujetnikov, pri zasedbi Korinta je bilo ujetih 000 Angležev in 1450 Grkov. Poročilo navaja zasedbo otokov Samotra-kije, Mitilcn in Kasosa r nemške ter Jonskih in C;kladskih otokov z italijanske strani Operacije na Balkanu sta vodila poveljnik nemške vojske general Brauchitsch in general Halbert.
Pri pohodu na Balkan je bilo ujetih 6208 srbskih častnikov in 337 864 vojakov. 324 angleških častnikov in okrog 10000 vojakov. 8000 gr<kih častnikov in 210.000 vojakov skuono torej nad 14.600 ča<-ttrkov in 558.700 vojakov. V te štPVilke ne spadajo vojaki, ki so bili nemške narodnosti. Podatki o plenu ki na še niso dokončni, so naslednji: 1500 topov, okrog 600.000 pušk, in blaga.
Nemške letalske sile. ki so sodelovale ,"T"-i«trclnih pušk. na stotine volanih motornih vozil in ok' opn i h avtomobilov ogromne množine drugih vojnih potrebščin pri pohodu, so bile pod vodstvom maršala Gorm"a. O pri1;ki angleškega umika iz grških lirk so nemška 1eta'n prizadela Angležem silne izgube. Na Fgejskem morju ie nastalo celo grobišče ladij Angliii je po pohodu na Ba'kan ostala le «e Kreta, ki naj b; bila ščitila z boka angleške vojne operacije v severni Afriki ir nomorsko pot med Ma'to in Aleksandrijo Za Anglijo pa je bila Kreta tudi izredno velikega ofenzivnega pomena Pod vodstvom generala Liihra se ie takoj pripravil napad na otok. Ob zori 20 maja so se pričeli sriln' letalski napadi na otok. Hkrati so se nanj začeli spuščati oddelki padalcev ki so pristali najnrej okrog lctali;ča v Malemiiu. kakih 15 km daleč od Kaneie Dnigi padalski oddelki so še v dopoldanskih urah skušali zavzet1 mesti Retimnos in Kandiio tCT letališči v bližini teh mest. Ti poskusi niso takoj uspeli, pač pa je bilo zavzeto letališče Malemi po izredno hudi borbi. Ob pričetku borbe za Kreto so skoraj vse angleške vojne ladje, ki so bile zasidrane v Alcksandrij:, odplule proti otoku Angleži so' nameravali na ta način prekiniti zvezo napadajnčih nemških oddelkov z zalediem. Spričo tega ie bilo mogoče poslati na Kreto lc del čet z ladjami. Angleži so tedaj poročali, da je v borbi proti nemškim lad-
jam utonilo na tisoče nemških vojakov. V j
resnici so nemške izgube na morju znašale le 200 mož. Pozneje je bila sovražna vojna mornarica prisiljena, da se je umaknila z operacijskega področja. Četrtega dne ofenzive proti Kreti so prvi oddelki nemških planincev preš'i v napad na področju pri Kane ji. Zavzeli so gorske postojanke ;<n tri dni nato je padlo glavno mesto otoka. Kmalu zatem so se nemški planinci polastili zaliva Sude. Ujetih je bilo mnogo Grkov, med njimi tudi poveljnik grške mornarice na otoku.
Dne 28. maja so se na vzhodnem delu otoka izkrcale Italijanske čete in že naslednjega dne so bile pri Retimnu v stiku z nemškimi. Tedaj so se pričele borbe na pr d roč ju okrog Kandije. Zavzetje mesta in bližnjega letališča je bilo odločilnega pomena. Angleške čete so pričele tedaj povprek bežati na južno stran otoka Dne 1. junija sc je borba končala z angleškim porazom Italijanske vojne ladje so igrale važno vlogo pri zaščiti prevozov po- morju in v borbi proti sovražniku ki je bil v veliki premoči.
V okviru pohoda na Balkan in borbe za Kreto je bilo sestreljenih 167 sovražnih leta! v letalskih spopad;h. 8 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo 417 pa jih je bilo uničenih na letališčih Nasproti tem 592 uničenim sovražnim letalom so znašale nemške letalske izgube komaj dve petini.
Od 1. januarja do konca maia 1941 so nemške letalske sile na Sredozemskem morju potopile 30 sovražnih lad j. izmed njih 23 v borbah za Kreto. V istem času je sovražna trgovinska mornarica izgubila 103 rad je s 520.000 tonami. Se enkrat toliko^ sovražnih trgovinskih ladij pa jt bilo poškodovanih Nemška vojna mornarica je v času pohoda na Balkan zavarovala prosto pot po Dunavu. Reko je očistila min in tako omogočila zalaganje vojske z vsem-' potrebščinami Sodelovala je tudi pri okupaciji grških otokov ter pri zaščiti in oskrbi čet, ki so operirale na Kreti.
Nemške izgube pri pohodu na Balkan so bile izredno majhne Vojska in narodnoso-cialistični napadalni oddelki so imeli mrtvih 57 častnikov in 1050 podčastnikov in vojakov, pogrešanih 13 častnikov ;n 327 podčastnikov in vojakov, ranjenih 181 častnikov ter 3571 podčastnikom in vojakov. V vrstah letalcev je padlo 15 častnikov. 84 podčastnikov ter vojakov. Pogrešajo nadalje 40 častnikov m 123 vojakov, ranjenih pa jc bilo 35 častnikov in 124 podčastnikov in vojakov. Relativno večje so b'le izgube v borbi za Kreto zaradi sovražne premoči. Tedaj je padlo 20 častnikov in 301 vojak, pogrešajo 18 častnikov in 505 podčastnikov ter vojakov, letalske sile so izgubile iz vrst letalcev in padalcev 105 častnikov in 027 podčastnikov ter vojakov, ranjen4 so bili 104 in 1528 podčastnikov in vojakov. pogrevajo pa 88 častnikov in 2009 podčastnikov in vojakov. Sovražne izgube na Kreti so znašale 10.700 ujetih angleških oficirjev jn vojakov. 5000 grških oficiriev in vojakov, padlih 5000 angleTcih in gr.šk;h oficiriev ter vojakov. Pri tem eni, ki so utonili, niso všteti.
Naši lepi dolenjski kraji
Da je Mirnska dolina ena najlepših na Slovenskem, je že od nekdaj znano. Prijazna vas Mirna ob istoimenskem potoku je naslonjena ob gozdnati grič Trebinjec in slovi kot ljubeznivo letovišče. Letoviščarji se lahko kopljejo v Mirni, na razpolago pa so jim izleti proti Sv. Leni, proti gradu Griču kakor tudi proti posebno slikovitemu Mirnskemu gradu, ki ga kaže naša druga slika, nadalje^ čez Veselo goro z ogleda vredno, daleč na okoli znano romarsko cerkvijo, proti Št.
Bupertu in gradu Rakovniku, kakor tudi na grad Dob m v Trebnje
Strumen nastop v Novem mestu
V sredi stojita Eksc. general Romero in civilni komisar g. dr. Graselli
Tudi dolenjska metropola je svečano proslavila prvo obletnico vstopa Italije v vojno. Za proslavo se je vse mesto odelo v praznično obleko. Z vseh hiš so zaplapo-lale državne zastave ln na oknih Glavnega trga so bili postavljeni zvočniki. Prav lep pa je bil pogled na rotovž, ki je bil ves okiten z zastavami.
2e davno pred pričetkom proslave so se na Glavnem trgu strumno razmestili vojaki vse novomeške gosadke£ štaba divi-
zije, bolniškega oddelka ter oddelki kraljevih karabinjerjev in finančne straže. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je okoli vojaštva zbrala velika množica meščanstva, pred rotovžem so bili zbrani vsi krajevni odličniki, med njimi okrajni civilni komisar g. dr. Graselli, komisar državne policije g. Chiuzzelin, predsednik okrožnega sodišia g. Barle, mestni župan go3p. dr. PolenSek, prošt g. čerin, vodja bano-iinake bolnišnice g. dr. Perkot gredse&Uk
okrajnega sodlSča g. Savelj, državni tožilec, g. Prijatelj, poveljnik karabinjerjev kape-tan g. Fava, delegat Osrednje pomoči Narodne Fašistične Stranke gosp. Franco 'n drugi. Tik pred pričetkom proslave se je pripeljal pred rotovž poveljnik divizije »Isonzo« Eksc. general Federico Romero. Po sprejetem raportu se je gosp. general podal v spremstvu g. komisarja z ostalimi odličniki pred dva velika zvočnika na letečem kinu »Dopolavora«, ki sta pričela oddajati radijski prenos plenarne seje Faši-
stične in Korporacijske zbornice z govorom Duceja.
V3a zbrana množica je z živim zanimanjem in odobravanjem sledila zgodovinskemu govoru Duceja ter z vzklikanjem sprejela jasne in klene besede. Po odigra-nju »Giovinezze« je Eksc. general Romero nazdravil zbrani vojski in Duceju, nakar je vojaštvo ubrano zapelo veličastno himno Imperija, s čemer je bila svečano zaključena ta lepa proslava prve obletnice vstopa Italije v vojno.
Smo še nezadovoljni — v športu
Korotan s tableteniško zvezo
Za preteklo soboto in nedeljo je table-teniška sekcija Korotana razpisala propagandni tableteniški turnir, za katerega je vladalo med aktivnimi pristaši te panoge dovolj zanimanja. Kakor nas obveščajo prireditelji, se ta turnir ni mogel izvesti, kajti v soboto tik pred pričetkom turnirja so prejeli prireditelji od Slovenske table-teniške zveze dopis, češ da sta tamkaj včlanjena kluba Mladika in Hermes suspendirana in da torej njuni igralci Jima jo pravice nastopa na Korotanovem turnirju. Ce bi dovolili nastop suspendiranim Igralcem — tako je rečeno v pismu — bi zveza tudi nad klubom prirediteljem Izrekla suspenz razen ostalih disciplinskih ukrepov. Posledica tega dopisa je. da Mla-svojih Igralcev sploh ni poslala, od Hermežanov pa je prišel samo eden pogledat, pa tudi od zveze ni bilo nikogar, tako da turnirja ni bilo.
STTZ ima zdaj v članstvu vsega tri klube, od katerih sta dva pod suspenzom. Če je Korotan razpisal turnir, da bi v sedanjih časih spet poživil zanimanje za to športno panogo, bi bila pač prva in najvažnejša dolžnost STTZ, da bi to prizadevanje podprla, ne pa da je še edinemu klubu, ki je po mnenju odbornikov STTZ izpolnil vse obveznosti, zagrozila s kaznijo. Vse tako kaže, kakor da so gospodje pri STTZ prespali dobršen kos zgodovinske dobe, ki je šla pravkar mimo nas, in skrajni čas bi bil, da bi se vsi zastopniki tabletenišklh sekcij čimprej sestali in tako ali tako napravili red v svoji vrhovni organizaciji.
Svoboda s pokalnim tekmovanjem
Od SK Svobode smo prejeli s prošnjo za objavo naslednji dopis:
Odbor SK Svobode obvešča vse igralce, člane in simpatizerje kluba, da je sporočil Slovenski nogometni zvezi, da izstopa iz nadaljnega pokalnega tekmovanja. Zavedamo se, da ni športno prepuščati tekmo nasprotniku brez borbe, toda te korake smo morali podvzeti, ker hočemo zaščititi igralce pred nerednim potekom igre ter pred poškodbami, za katere je v sedanjih razmerah odgovoren samo odbor. Ta odgovornost bi bila prevelika, če bi bilo vodstvo tekme zopet poverjeno sodniku kakor v nedeljo....
čitamo še . ..
... o sestavi moštva Hrvatske, ki bo v
nedeljo nastopilo v prvi meddržavni nogometni tekmi proti Nemčiji v dunajskem Pratru. V enajstorico so določeni: Glaser, Brozovič, Dubac, Manola, Jazbinšek, Lech-
cer, Cimermančič, Wolfl, Lešnik. Jazbec, Pleše. Razen leve zveze Jazbeca, ki je član varaždinske Slavije, so vsi iz Gradjanske-ga, pri vsem tem pa sami igralci, ki so že ponovno nastopili za državne barve bivše Jugoslavije.
... o zaključku mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo Slovaške v Bratislavi, kjer sta postala v singlu in doublu prvaka Italijana Romanoni in Cu-celli. Na turnirju so igrali tudi zagrebški igralci, ki so se iz Berlina mimo Bratislave vrnili v Zagreb. Podrobni rezultati tega srečanja so bih: v semifinalih: Romanoni : Menzel 6:2, 6:3, Mitič : Cucelli 1:6. 10:8, 6:2 ter v finalu: Romanoni : Mitič 6:1, 3:6, 8:6, 6:1. V doublu je dvojica Romanoni : Cucelli zmagala nad parom Mitič : Branovič 6:4, 6:2, 6:2.
... o borbi za podunavski pokal med teniškimi igralci, v kateri je Madžarsk* po svojih zmagah nad Italijo in Nemčij« (obakrat s 3:2) sigurno prevzela vodstvo. Po načrtu bo zdaj v to konkurenco posegla še Hrvatska, in sicer konec meseca s svojima najmočnejšima predstavnikoma Punčecem in Pallado. Hrvati bodo igrali proti Nemčiji v dnevih od 27. do 29. junija na Dunaju.
... o teniškem turnirju med tremi reprezentancami, in sicer nemško, japonsko in italijansko, ki bo v dnevih od 18 do 20. julija v Berlinu. Prireditev je dokončno dogovorjena tudi glede revanžnega turnirja, ki bo bržkone meseca avgusta v Italiji.
Eirija išče mlade skakalce
Plavalna sekcija SK Ilirije poziva vse dečke in deklice, ki so že prekoračili 12. leto starosti in imajo veselje do skakanja v vodo. da se prijavijo do 20. t. m. v kopališču SK Ilirije, kjer bodo izpolnili prijavnice. Preizkušnjo in pouk v skakanju bo vodil naš znani olimpijec Branko Ziherl.
SK Svoboda. Ob ugodnem vremenu naj bo I. moštvo v nedeljo popoldne ob 17. na Kodeljevem zaradi tekme za trening z Mladiko.
ŽSK Hermes (damska in moška lahko-atletska sekcija). Izredni občni zbor sekcije je bil včeraj (v petek) ob 20. v salonu gostilne pri Sokolu.
SK Iim;a (lahkoatletska sekcija). Vse člane obveščamo, da bodo treningi vsak ponedeljek, sredo in petek od 17.30 do 19.30 na letnem telovadišču v Tivoliju. Treninge bo vodil g. prof. Dobovšek. Vsak petek ob 19. bodo na igrišču redni članski sestanki. Vsa nujna obvestila bodo objavljena na naši garderobi na telovadišču. Vsem, ki želijo gojiti lahko atletiko, sporočamo, da se bo pričel pod vodstvom trenerja poseben tečaj za začetnike, ter jih vabimo> da se prijavijo v ta tečaj.
Napetost med Japonsko in Niz. Indijo
Tokio, 13. jun. s. List »Miako« se bavi o odnosih med Japonsko in Nizozemsko Indijo ter poudarja nesporno pravico in potrebo japonskega cesarstva, da brani svoj življenjski prostor ter si ustvari posebno področje vpliva, ki gre Japonski zaradi njene veljave. List poudarja, da prevzema vlada Nizozemske Indije težko odgovornost, ko zavzema odklonilno stališče. List »Niči Niči« poroča iz Batavije, da so odgovorni krogi prestolnice Nizozemske Indije očitno pod vplivom Japoncem sovražne propagande, ki jo širijo Anglosasi.
Japonski vojni minister o položaju
Tokio, 13. jun. ir. Vojni minister Tojo je v govoru pred gojenci tehničnih japonskih vojaških šol izjavil, da je trenutno ves svet na tem, da se zaplete v vojno. Japonska vojna industrija se mora izpopolniti popolnoma po avtarkičnih ukrepih, da bo lahko premagala protijaponski blok. 694
Letalski alarmi v Gibraltarju
Algeciras, 13. junija d. Včeraj je bil v Gibraltarju zopet dvakrat letalski alarm. Protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo. S španskega ozemlja ni bilo opaziti, če so Gibraltar ob teh prilikah res preletela tuja letala.
Tanger, 13. junija ir. Po poročilih iz Gibraltarja vlada tam po nedavnem italijanskem velikem napadu še vedno veliko' vznemirjenje med prebivalstvom. To vznemirjenje še povečuje dejstvo, da krožijo skoro vsak dan nad Gibraltarjem neznana letala, ter stopi vedno v akcijo tud^ protiletalsko topništvo. Alarmantno razpoloženje v Gibraltarju je mogoče presojati tudi po dejstvu, da se moTajo angleški ladijski konvoji, ki odidejo iz Gibraltarja, ponovno vrniti v luko zaradi svaril, da so v bližini sovražne podmornice.
Madrid, 13. junija 9. Z matične ladje »Furious«, ki je zasidrana v vojaškem pristanišču v Gibraltarju, so izkrcali 8 britanskih hudo poškodovanih letal Opazilo se je tudi, da v Gibraltarju z vso naglico razkladajo vojni material za trdnjavo, ki je prispel z velikim konvojem ladij. Z enako naglico se izvršujejo razni previdnostni ukrepi, zlasti pa vrtanje podzemskih galerij.
Novi poveljnik nemškega vojnega brodovja
Berlin, 12. jun. s. Snoči se Je zvedelo dokončno, da je admiral Liitjens našel junaško smrt o priliki potopitve bojne ladje »Bismarck«. Vodja je imenoval za poveljnika nemškega vojnega brodovja admirala Schneewinda, dosedanjega načelnika mornariškega glavnega stana.
Podgane zrejo piščance
V Sommersdorfu se povzročile podgane nekemu kokošjerejcu ogromno škodo. Uni-j čile so mu 111 giščjtncev y valilnici. ___
£ctpit>fti na rodu
Mleko po nevihti
Naslednja ugotovitev utegne zanimati meščana kakor kmetovalca.
V	nemških istih namizč C'terno, ti a ;e učeni profesor dr. Biinger iz Kie'a dogri«l nekaj, kar je posebno v sedanjem 'eine*>■. času in posebno še v vojni vrlino vsega upoštevanja. Po raznovrstnih preizkušnjah krav je dognal, da je bilo mleko po h.idih nevihtah mnogo slabše na mašžcb; kakor ob lepem vremenu. Tako je po nedavm nevihti padla vsebina maščobe pri mleku neke krave od 4.20% na 2.40°/». Dan po t e-vihti je bila maščobnost pri vseh kravah spet normalna. Celotni posledek preiskave se glasi, da je bilo pri 19 Kravah, ki jih je preizkušal prof, dr. Biinger ob dnevih 1 e-viht, komaj 2.92% maščobe nasproti 3.24 odst. v primeri s prejšnjimi dnevi.
Želeti je samo, da ne bi bile neviht 3 kak: izgovor...
Kuna
Kakor smo poročali, bo kraljevina Hrvatska namesto dinarja u\'edla novo plačil-no enoto, ki se bo imenovala — kitna. Torej pazite: ne gre za tiskovno pomoto m to ne bo »kruna«, kakor so mnogi izprra mislili, marveč »kuna«. To ime ni bilo kar tako na slepo izbrano, marveč je zvezano s starimi hrvatskimi tradicijami. Prvo phi-čilno sredstvo, ki ga omenja hr\'atska zgodovina. so bila krzna kun zlatic. Dragocena živalca je bila s\roje čase močno tazšir-jena po hrvatskih krajih in je tudi še danes prav pogosto šteta med dragocen iov-ski plen. Zato bodo odslej tudi k um prodajali za kune.
Dan v velikem mestu
Statistični osrednji urad v Stockhoimu, ki ima zelo razpredeno proizvedovalno službo po svetu, je pravkar sestavil zanimivo sliko, kaj vse se zgodi v teku 24 ur v New Yorku, ki šteje dandanes s svojimi predmestji 10 miljonov prebivalcev in je torej največje mesto na svetu.
V	enem dnevu se rodi v New Yorku 275 otrok, na vsakih 5 minut po eden. Umre pa 271 oseb, od tega 34 kot žrtve prometa. Dnevno izbruhne 75 požarov, na vsakih 20 minut po eden, tako da je v New Yorku vedno v ognju kakšno polopj0, kakšna hiša, šola, bolnišnica, gostilna ali karkoli. Dnevni stroški za gašenje požarov znašajo več kakor 50.000 dolarjev. V enem samem dnevu se v New Yorku poroči 164 parov, torej 28 oseb na uro, če upoštevamo, da se poroke opravljajo zgolj pri belem dnevu. Obupancev nad življenjem je v tem orjaškem mravljišču dnevno najmanj po četvero. Vsako noč se izvršita po dva velika zločina, zavoljo katerih prime policija najmanj po 8 sumljivcev, toda v 10 primerih se vsaj 4 morilci brez kazni izmuznejo. Zavoljo manjših deliktov pride v New Yorku dnevno po 1372 obtožencev pred sodišče. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli naštevati, kolikšen želodec ima New York. Navedemo naj samo eno številko: dnevna potrošnja vode iznaša 4,200.000 litrov. In to niti ni mnogo. Najbrž zato ne, ker je groiubicija odpravljena,
most med doema zalivoma
Beneška palača
Sirija je veljala že od pamtiveka za most med Sredozemljem in Perzijskim zalivom. Od severa proti jugu sega ta dežela v širšem pomenu od Male Azije do Sinajskega polotoka. Francosko mandatno c smlje Sirija in Libanon obsega le del tega področja. Kakšnih 350 km dolgi sredozemski pas Sirije in Libanona se začenja pod san-džakom Aleksandretto in gre preko pristanišč Latakije, Tarabulisa (Tripolisa), Bejruta in Saide do palestinske meje nad Hajfo in Ako. Meja gre od tu vzhodno in severovzhodno mimo Palestine, Transjor-danije in Iraka daleč v ravnino severne Mezopotamije. Potem se obrne meja sirskega mandata proti zapadu in poteka vzporedno z bagdadsko železniško progo do Sredozemskega morja.
Prava Sirija sega od obale samo kakšnih 200 km v notranjost. Kar gre preko tega v Sirsko puščavo in čez Evfrat na vzhod, so predeli, ki so Francozom po svetovni vojni pripadli kot vojni plen. Severni obalni pas mandatnega ozemlja napolnjuje gorovje Ansarije, v katerem živijo islamski Nozairci. Južno polovico pokriva rodovitni Libanon s krščanskim ljudstvom Maronitov in delom napol mohamedanskih Druzov. širok zemeljski vdor loči goli in nerodovitni Antilibanon od Libanona, tu so doma arabski pastirji in mali kmetje. Vzhodno nadaljevanje predstavlja Hav-ransko gorovje, tako zvani Džebel Druz. kjer je naseljena glavna masa Druzov. Po vzhodnih puščavah in stepah mandatnega ozemlja potujejo beduinski rodovi s svojimi čredami.
Velike razlike v pokrajinskem pogledu Imajo za posledico prav tako velike razlike glede ljudskih skupin. Vsa ta plemena so do skrajnosti svobodoljubna, toda do notranjega zedinjenja zavoljo rasnih in predvsem verskih nasprotij doslej za trajno ni moglo priti. Ko so Francozi prevzeli mandat, so naleteli na hud odpor, toda ta odpor ni bil nikoli enoten, temveč so se posamezna plemena upirala po vrsti vsako zase. Druži so se leta bojevali za popolno neodvisnost, v Damasku so vzplamtevali krvavi upori, ki so jih morali Francozi potlačiti s topništvom. Arabci so sovražili vse, kar je bilo v zvezi z mandatom, ker so se čutili opeharjene za svobodno arabsko državo, ki so jim jo obljubljali med svetovno vojno. Razmerje med sirskimi plemeni in Francozi se ie v zadnjih letih bistveno izboljšalo, sovraštvo domačinov pa se je tem bolj naperilo proti Angležem, posebno zaradi angleškega ravnanja s palestinskimi Arabci.
Celotni mandat upravljajo Francozi iz Bejruta, zelo pomembnega pristaniškega mesta ob Sredozemskem morju. Kakšnih 100 kilometrov od morja leži starodavni Damask s 300.000 prebivalci, za njim se razteza šerkijsko gorovje, ki gre preko njegovega severnega roba petrolejski cevovod iz Mosula do Tarabulisa ob obali. Ob tem cevovodu leži tudi mesto Homs s kakšnimi 65.000 nrebivalci. severno od nie-ga je Hama s 40.000 nrebivalci. Latakija z okro? 20.000. Antakije s 40.000 in Haleb s 300.000 prebivalci.
Promet je v Siriji razmeroma dobro razvit. V Halebu se nadaljuje bagdadska železnica preko Hame in Homsa do Re-jaka. Homs pa ima železniško zvezo s Ta-rabulisom. Od Beirnta vodi spet ozkotirna železnica preko Rejaka in Damaska do hedžaske železnice, ki poteka do Dere na
sirskih tleh. Cestno omrežje, v kolikor gre za dobre ceste, obsega kakšnih 10.000 km. Od Antakije, Latakije in Damaska gre cestna zveza do Mosula v Iraku. Dve nadaljnji cestni zvezi z vzhodom gresta preko Tarabulisa in Homsa vzdolž cevovoda v Irak ter iz Bejruta-Damaska preko Du-merja v Hit. Vse te ceste so pripravne za avtomobilski promet. Razen tega so Francozi tudi svoj letalski promet iz Marseillea v Indokino usmerili preko sirskih mest Bejruta in Damaska.
Sirsko gospodarstvo se naslanja na poljedelstvo, toda tla so za obdelavo malo
ugodna. Komaj 15 odstotkov vse površ;ne se da izkoristiti za pridelovanje pšenice, ječmena, sirka in koruze. Le v zapadnem Libanonu uspevajo murve, oljke, oranže, citrone, smokve, vinska trta in sladkorni trs. Pri Halebu se prizadevajo že več let, da bi pridelovali v večji meri bombaž Industrija se omejuje večinoma na male izdelke, svilno in umetno obrt nahajamo v Damasku, barvarne in tkalnice v Halebu, tobačno industrijo v Tarabulisu. Sirija izvaža predvsem volno, živino, kože in svilo, uvaža pa mnogo tekstilij in predvsem strojev.
Revmatizem
Revmatizem spada, kakor je razvidno iz poročil na tretjem dunajskem medicinskem tednu, ki se je zaključil te ini. med bolezni, ki povzročajo posebno pogoste in dolgotrajne nesposobnosti za delo. Neredko ima za posledico najtežjo invalidnost. Revmatizem je nedvomno v zver.i s podedovanim nagnjenjem, kakor je izvajai profesor Maliva. V Nemčiji se pojavlja v prizadetih rodbinah n. pr. s 26 odstotki primerov, v celoti prebivalstva pa le s 5 odstotki primerov. Vendar pa obstoji tudi revmatizem brez podedovanega nagnjenja in po drugi strani ni nujno, da bi nagnjenje v vseh primerih vodilo do obolenja. Zdravnik s pravočasnim in stalnim nadzorstvom ljudi iz poklicev, ki se nagibajo k revmatizmu, lahko obolenje prepreči. Veliko vlogo ima pri tem pravočasna obravnava zobnih okvar in bolnih bezgavk, v mnogih primerih je potrebno, da se osebe z nagnjenostjo do revmatizma lotijo kakšnega drugega poklica.
V zelo mnogih primerih revmatizma so vsi bolezenski pojavi na sklepih, srcu itd. prav hitro izginili, če so bolniku odstranili ali ozdravili bolan zob, bezgavke ali druga infekcijska ognjišča v telesu. Potemtakem bi revmatizem spadal med infekcijske bolezni. Po drugi strani pa se je izkazalo, da je revmatizem v nekakšnem sorodstvu tudi z naduho, seneno mrzlico in drugimi boleznimi, ki jih povzroča preobčutljivost. tako zvanimi alergijskimi boleznimi. Prof. Veil je opozoril, da v premnogih, če ne vseh primerih revmatizma s spremembami v sklepih povzročitelja bolezni v sklepih ni bilo opaziti, treba ga je bilo odstraniti iz drugih žarišč.
Preobčutljivost učinkuje skozi živce in ima svoje središče v možganih. Zobni kamen, kakor smo včasih mislili. Njegova navidez neživa masa živi in ima živce. Ognjišče bolezenskih klic v zobu vpliva preko živcev in povzroča tako preobčutljivosti. Kje se ta preobčutljivost v telesu potem uveljavi, je odvisno od odpornosti poedinih organov, n. pr. sklepov, krvnega obtoka ali organov, ki sestavljajo v hrbteničnem mozgu kri. Poedini ljudje tudi raz-
Odstavljeni letalski poveljnik
Iz Stockholma poročajo, da je odstavljen šef angleškega letalstva na srednjem Vzhodu, Longmore. Churchill ga je napravil odgovornega za poraz v bojih na Kreti. Na njegovo mesto je bil imenovan Teder.
Preteklost v modernem Rimu
Ostanki Koloseja
Kulturni pregled
Podobe
pisateljev
Ugo Oietti
Član Italijanske akademije Ugo Ojet-ti predstavlja nekako literarno kneževstvo italijanskega žurnalizma: on je brezmejno razširil področje častniške kronike, hkrati pa dvignil njen literarni ton in dostojnost vse do viška oblikovne popolnosti in slogovnega apostolstva. Bilo mu je 23 let, ko je izdal 1. 1894 knjigo »Alla scoperta dei lette-rati« (Odkrivam književnike), v kateri je zbral razne interviewe z bolj aLi manj pomembnimi osebnostmi na področju lepe književnosti in bistro izpopolni) podatke o postanku in važnosti njihovih spisov. Ta knjiga je spisana prav pogumno in je ponekod _ vsaj za tiste čase — impertinentna.
Dosegla je velik uspeh. Že o naslovu knjige lahko rečemo, da označuje Ojettivega duha. ki ga neugnano vznemirja demon radovednosti Od prvih vrstic slehernega svojega spisa skuša Ojetti »odkriti« koga ali kaj, pri čemer ima včasih usipeh, druge-krati pa ne. A to ni važno. Za pisca (in tudi za njegovega bralca) je važno, da gleda, išče. opazuje, raziskuje ter da v najboljši italijanski prozi poroča in v najrah-lejših miselnih odtenkih in v kar le moči izrazitih podobah zajema stvari in osebe v njih statičnem ali dinamičnem stanju. Ta odlični umetnostni kritik je z umetniškim okusom in 9 posebno tehniko dognal svoj literarni stil. prav za prav stil žurnalista, kar je Ojetti bil vedno im je rad še danes, vendar v najvišjem smislu tega slovstvenega pojma. Ojetti je srečen pisatelj in njegova odlična proza odraža to srečo v ne-
kaki besedni razpoložen osti, ki je njegova največja vrlina, pa morda tudi napaka, če je že treba katero navesti. Njegov duh je odprt na vse strani, k vsem pojavom življenja im mišljenja, za vse radoveden; še več. ni samo radoveden, marveč je vprav lačen: življenje, lepoto, misli, spremenljive pojave prirode in srveta. vse to pokuša z znanstveno in rafinirano slastjo. Obsežno in zanesljivo »dokumentacijo« v umetnosti, v literaturi in zgodovini, kulturo brez meja, dojemljivo pripravljenost za slehern vtis, prilagodljivost vsaki doktrini in slehernemu pojmovanju, vse to združuje v ubrano eleganco izraza, bi je namenjen uživanju pripovedovanja in ki morda rad sliši samega sebe. Ojetti je nedvomno zadovoljen s seboj in ima za to dovolj povoda.
Kot umetnostni kritik in raziskovalec v vseh umetnostnih vprašanjih, kakor se pojavljajo po širnem svetu, kot nenavadno čuieč potovale« je Ojetti zaradi sivojih obsežnih fragmentov pravi kronist svojega časa. Sleherna njegova kronika te vrste je majhna mojstrovina in mnoge so resnični literarni biseri, to pa zato, ker Ojetti gleda na življenje kot na umetniško delo. _
S tega vidika so zelo zanimive Ojettije-v-e številne novele, ki duhovito obravnavajo resnične dogodke: so to dovtipni poizkusi, da bi pisatelj iztisnil iz begobnih, grobih in nepopolnih naključij življenja jedrnato in trajno umetniško tvarino. Med njami so romani-kronike, študije slovstvene umetno.
lično reagirajo. Prav lahko je mogoče, da bakteriološka preiskava revmatika ne odkrije povzročiteljev, ker živijo ti skrito življenje v ognjišču zoba, ki ga je pogo-stoma zelo težko najti. V ostalem pa iz skritih ognjišč ne izvirajo samo revmat-ska obolenja, pogostoma nima tudi večletno obravnavanje furunkuleze nobenega trajnega uspeha, ker je kri zavoljo stalne infekcije iz skritega ognjišča postala »slaba«.
še do 1. 1874 so revmatska obolenja zdravili samo s kopelmi, puščanjem krvi, odvajalnimi pripomočki in zdravili, ki so blažili bolečine. Ljudsko zdravništvo je sicer priporočalo izvarke vrbove skorje, ker si je predstavljalo, da nastaja revma na vlažnih in hladnih krajih, kjer uspevajo tudi vrbe: narava pa pripravlja zdravila tam, kjer bolezni nastajajo. V resnici se je pa izkazalo, da je v vrbovih izvarkih salicil, ki učinkuje presenetljivo sigurno proti revmatizmu. Potrebno pa je seveda obravnavati tudi alergijo. Ker je telo preobčutljivo za tuberkulin. je mogoče s tem dognati nastajajoč revmatizem. V novejšem času zdravijo revmatizem tudi s če-belnim strupom.
v Rimu, prestolnici fašistične Italije
Govoril je 280 jezikov
V starosti 88 let je umrl v neki bolnišnici v Frankfurtu ob Menu bavarski profesor Ludwig Harald Schiiss, član raznih znanstvenih akademij. V zadnjih štiridesetih letih bi se Schiiss lahko ponašal, da je med vsemi živimi in mrtvimi ljudmi popolnoma obvladal največ jezikov. Kot zrel mož je gladko govoril in pisal 159 jezikov. To število pa je do njegovega 65. leta naraslo na nič manj nego 280. Njegov spo-
Napad na britansko industrijo
Nemško letalo nad angleškimi tovarnami, žarometi ga iščejo od vseh strani,
za njim pa gore tvornieki objekti
Prestolnica Libanona
Bejrut, sedež francoskega vrhovnega komisarja za vso Sirijo, so zadnji dogodki postavili v središče svetovnega zanimanja. Prav za prav je to le glavno mesto republike Libanona, ki so jo od ostale Sirije z glavnim mestom Damaskom umetno ločili. Ta korak so opravičevali s tem, da ima Bejrut krščansko večino. V resnici so odločevali politični razlogi, kajti Francozi so imeli že skoraj tri sto let kulturno politični vpliv na sirsko prlmorje in prebivalstvo tega pasu so hoteli odtegniti arabskemu nacionalističnemu gibanju, ki ima svoje središče v Damasku.
V področju sedanje libanonske republike so razne krščanske misije že dolgo razširjale svoj vpliv. Tako je ameriška pre-sbiterianska misija v Bejrutu ustanovila vseučilišče, ki je s pomočjo angleškega jezika hotelo arabskemu prebivalstvu odpirati pot do evropske oziroma anglosaksonske kulture, v ostalem pa svoje slušatelje izobraževalo v njihovem lastnem, arabskem jeziku. Tiskarna bejrutske ameriške misije je izdajala v glavnem arabske knjige in spise. Nasprotno pa so Francozi težili vedno za tem, da bi v svojih šolah vzgajali samo Francoze in tako se je dogajalo, da so mnogi njihovih arabskih učencev smatrali arabščino le za jezik drugovrstnega pomena. V splošnem pa niso številne misijonske šole, med katerimi ne
siti, morda malce šolske in diletantske, vendar pa vedno prežete s težnjo, da bi pisec prodrl v celotno sestavo umetniške stvaritve. Ojetti igra z nevsakdanjo spretnostjo svojo odprto itgro. O tem pričujejo njegove knjige: »Piccole verita« (Majhne resnice), »Caratteri« (Značaji), »II giuoco deH'amo-re« (Igra ljubezni), »Le vie del peccato« (Poti greha), »Donne, uomini e burattini« (Ženske, možje in lutke), »Minil e la glo-ria« (Minu in slava). Posebno važna Ojet-trjeva dela so kronike »Accanto alla vita« (Poleg življenja), ki so prvotno izhajale v »IUustrazione italiana« in »Cose viste« (Kaj sem vidcil) iz »Coiriere della sera«, ki jih je izšla že cela serija. Mnoge izmed njih sedijo med najzanimivejša poglavja sodobne italijanske literature; ne smemo pa kajpak pozabiti, da je življenje nudilo temu pisatelju docela izjemne prilike »videti stvari«, a novinarski poklic mu je omogočil, da je »videl osebe« v okolnostih, ki so sicer odprte le redkokomu in redkokdaj. Odtod ep-izodni značaj teh srečanj in doživljajev, ki so pa pripovedovani s pravim umetniškim mojstrstvom in s prizadevanjem, da bi pisec iztisnil iz minljivega večno, ali vsaj to, kar je vredno trajanja, to, kar se zdi »posebno dostojno za poezijo in zgodovino«. Ojettija ne bomo do dobrega spoznali, dokler nismo prebral5 nekaterih knjig, ld vsebujejo njegove poglavitne ideje, prav kakor njegove novinarske članke: »Raffaello e altre leggi« (Raffael in drugi zakoni), »Ritratti d'artisti« (Podobe umetnikov) in zelo značilne »Venti lettere« (Dvajset pisem), izmed katerih naj omenim zgolj dvoje: »Sugli Italiani e il romanzo« (O Italijanih in romanu) in »Su noi gior-nalisti« (O nas novinarjih).
Okrog 1. 1890 je Ojetti debutiral v rimskem žumalizmu, ki so ga takrat obvladovali pisatelji prve velikosti, med njimi Car-
smemo pozabiti tudi italijanske, nikjer v tolikšni meri kakor v Bejrutu vzgojile tip Levantinca, ki govori več jezikov, a se ne čuti z nobenim trdneje zvezanega, kvečjemu s francoščino, v kolikor gre za gojence francoskih jezuitskih zavodov.
Bejrut leži v prekrasni legi ob vznožju Libanona, ki je visoko do vrhov obdelan. Napravlja vtis južnofrancoskega mesta z nekaj orientalskega nadiha. Celo bazari nimajo nič izrazito orientalskega na sebi. Tujca preseneti veliko število knjigarn. V mestu izhaja nič manj nego devet arabskih in štirje francoski dnevniki, kar je silno dosti za mesto, ki šteje komaj 162 tisoč prebivalcev, med katerimi je 88 tisoč kristjanov. Iz tega je lahko sklepati, da je prebivalstvo na izredno visoki stopnji izobrazbe.
V zadnjem desetletju se je tudi v področju libanonske republike začelo širiti nacionalno gibanje ne glede na verske zapreke. Vzrok je pred vsem v tem, da je postala zveza med Bejrutom in Damaskom po zelo živahnem prometu z motornimi zo-zovi zelo tesna. V manj nego treh urah se pripelješ danes po dobri cesti iz Bejruta v Damask. A čim bolj se razdalje manjšajo in čim bolj se ljudje med seboj spoznavajo, tem bolj stopajo verska in podobna nasprotja pred občutkom narodne povezanosti v ozadje.
ducci; nato se je pojavila na slovstvenem obzorju zvezda Gabriela d'Annunzia in je jela slepiti mlade ljudi. Ojetti piše: »Razume se, da smo bili mi mladi -za Gabriela d'Annumzia; kmalu pa smo spoznali, da je »annunzijevanje« v listih nekako to, kakor če oblečeš frak in greš veslat na Tibero. Tako smo se razcepili: v povestih in romanih smo posnemali d'Annunzia, v člankih pa, če je bilo mogoče, Carduccia. A prav v teh utrudljivih časih smo se mi mladi, ki smo živeli poleg starejših, naučili ponosa z našim poklicem in zaupanja vanj; nismo cenili teh, ki so izkoriščali svoj položaj za določene cilje: ta za to, da bi postal poslanec, oni za razširjenje svoje odvetniške Mientele, zopet drug, da bi kot profesor strahova! svoje tovariše in nadrejene. Odtod predsodek, da se z žurnallizmom lahko vse doseže. Ne, za nas je bil novinar samo pisatelj, ki je zmožen podrediti svoje interese, udobje in slavo slovesu in blagru lista, v katerem sodeluje; človek, ki ima svoje čitatelje rajši nego sebe; ki piše za nje in ne za svoje tovariše; ki živi dan za dnem, uro za uro z odprtimi očmi in ušesi, opirezujoč za trenutki, ki naglo minevajo. Če je kronist, vidi svojo srečo v tem, da vsako jutro odkrije kaj novega, doslej še neobjavljenega, ter da to novico pove kar najhitreje in čim bOlj barvito; preden se razjoče nad mrtvimi ali se začne zabavati s kakšno slavnostjo, naj že premišljuje, kaj bo napisal jutri, da izvabi čitateljem solze ali simeh. Če je glavni urednik, imej dan za dnem boljše domisfleke. boljše že zaradi tega, ker so včerajšnji danes že nepomembni. Če je kritik, pa naj posluša gledališko igro, sii ogleduje slike ali prebira knjige, ne sime misliti saoio na lasten okus, na svojo zasebno sodbo in na nazore, ki juh imajo dramatiki, slikarji in pisatelji, marveč tudi na okus io nazore občinstva, to» pa ne za-
min je bil izreden. Zadostovalo mu je n. pr., da je samo enkrat pazljivo prečital kakšen Dantejev spev in si ga je dobesedno zapomnil za vedno. Od svojega 65. leta dalje pa je smatral, da si je pridobil že dovolj znanja jezikov in se je posvetil posebnemu proučevanju fonetike ter primerjalne glotologije.
Kot človek je hil po svoji zunanjosti m tudi po načinu življenja nad vse preprost, skromen in skoraj asketski. Za vse izraze občudovanja, presenečenja ali tudi nevere, ki ga je zbujalo njegovo brezprimerno znanje, je imel samo tih nasmešek. Večino svojega življenja je prebil v veliki knjižnici, ki je zavzemala prvo nadstropje v njegovi vili. To vilo so mu podarili z zbirko, za katero so prispevali vsi nemški znanstveni krogi in mnogi tuji učenjaki. Nad 14.000 knjig v vseh jezikih tega sveta je polnilo trdne knjižne omare v petih velikih dvoranah njegovega bivališča.
že kot 251eten mlad mož je prof. Schiiss obvladal 15 ali 20 najbolj znanih jezikov, kakor nemški, italijanski, francoski, španski, ruski, portugalski, poljski, švedski, norveški, danski, grški, egiptovski itd. To se mu je zdelo otroška igrača. »Težave so se začele šele s proučevanjem azijskih jezikov«, je dejal v redkih trenutkih, kadar je govoril o samem sebi.
Nekega dne je zapustil svoj običajni molk in je zbudil precejšnjo senzacijo v nekem cirkusu, kjer je neka skupina Indijancev nastopala kot skupina pravih Siouxov. Prof., Schiiss je takoj izjavil, da niso Siouxi, kajti jezik, ki ga govore, je jezik Indijancev iz plemena Pawnee.
Med evropskimi jeziki je smatral italijanščino za najlažji, madžarščino pa za najtežji jezik.
A N E K D 0 T A
Pruski kralj Friderik III. je kot prestolonaslednik obiskal neki muzej starega orožja. V pogovoru in s smotko v ustih si je ogledoval zbirke, ko je njegov pogled zadel ob napis: »Kaditi je tu strogo prepovedano!« Takoj je vzel dragoceno ha-vano iz ust, jo izročil nekemu vajencu, ki je stal poleg njega, in dejal: »Tu imaš, kadi jo dalje! Jaz ne smem!«
VSAK DAN ENA
»Ali vas hudo muči žeja?«
»Oprostite, saj nisem neumen, da bi prenašal takšne muke!«
(»Tidens Tegn«^
to, da bi popravljal ali potrjeval te nazore, marveč da bi ustvarjal kroniko m zgodovino okusa, ki jo kritiki in profesorji v knjigah popolnoma prezirajo. Naposled če je krajevni reporter, naj ve, da mera dopustiti čitateljem, da pozabijo na članek, ki ga je bil objavil včeraj ali pred tednom in sicer tako. da jim da novejši, bolj živi in bolj aktualni članek nego je bil prejšnji, zakaj dober žumalist _ se nikdar ne zanese na to, kar je napisal včeraj. Mnogi današnji novinarji so priborili časmiške-mu članku literarno' čast...«
Tn prav tega nam nič bolj ne dokazufe nego Ojettijevo delo. Navedene besede so posnete iz članka »Su noi giornalistr« v knjigi »Venti lettere«. Treba je poudariti, da je Ojetti priboril literarno časit ne samo novinarskemu članku, marveč tudi dopisu, lahko bi rekli: epistoli. Kjerkoli odpremo njegove »Cose viste«, povsod nas zaiame slast čiste, ubrane, gladko tekoče proze, ki se odlikuje po stilistični natančnosti in nenavadno redki jezikovni čistosti. Tako opisuje n. pr. v petem zvezku (v članku »Un ginocchio«) kirurško operacijo, zlomljen jo in zdravljenje noge, ki se je poškodovala pri gležnju. Takih mojstrskih opisov je v zvezkih zbirke »Cose viste« vse polno. Ojetti je docela obnovil to obliko pripovedovanja in ji vdihnil nevsakdanje življenje in svežost. (Po M. Ferrigniu).
Aleksander Blok
Lete® poteče dvajset let, kar je. ugasnite dragoceno, čeprav v agoniji stare Rusije in v viharjih revolucije izčrpano življenje pesnika Aleksandra Bloka, ki ga nekateri imenujejo »Puškin 20. stoletja«. Tudi njegovo življenje je bilo sorazmerno kratko (1880—1921). Avtor »Pesmi o lepa Dami«
»JUTRO« St. 138
S
Srfbota, M. VI. 19C1-XIX:
Kraljica in Cesarica častna doktorica
medicine
Na predlog medicinske fakultete rimske univerze in po odobritvi Ministrstva ljudske prosvete je bil Vel. Kraljici in Cesarici poklonjen naslov dr. med. honoris causa v priznanje velikih zaslug, ki si jih je Vladarica z organizacijo dtfforo-delnosti in pospeševanjem znanosti pridobila na zdravstvenem področju.
Kronika
*	Papež jih je birmai. Vatikansko mesto je telovski praznik preživelo na posebno slovesen način. Vse mesto je bilo v zastavah, uradi so počivali. Ob 8. je papež v plemiškem oddelku kapele sv. Matilde daroval mašo in je pri tej priliki podelil prvo obhajilo in birmo sinčkoma poveljnika plemiške garde kneza Chigija, hčerki slovaškega poslanika in še trem drugim dekletcem. Papež je malim birm^ncem po obredu razdelil razne spominčke ter jim v eni izmed vatikanskih dvoran dal postreči z zajtrkom.
*	Javna dela v Julijski Benečiji. Vrhovni svet za javna dela v Rimu razpravlja o načrtu, da se dogradi novo poslopje univerze v Trstu, da se zgradi nova avtomobilska cesta Videm—Trbiž—Trst—Villa Orba—Zagraj, 3 stanovanjske hiše na Reki, 10 stanovanjskih hiš v Trstu ln nekatera izboljševalna dela v dolini Raše v Istri.
*	Rdeči križ, poizvedovalni oddelek, sporoča, da je prejel od pogrebnega zavoda M. Malovič iz Novega mesta obvestilo, da so našli med ruševinami 11. marca bombardirane osnovne šole v Novem mestu pogrešanega pešadijskega majorja Vajeviča K. Petra, komandanta 1. plan. bataljona, Ljubljana - škofja "Loka. Doma je bil baje iz Požarevca. Pogreb pokojnika se je vršil 13. t. m.
*	Potovanja v Reko, Split, Zadar in Rotor. Po najnovejši odredbi je izdajanje propustnic za Reško, Kotorsko, Zadarsko in Šplit?ko pokrajino vezano na predhodno dovoljenje kvestorjev dotičnih krajev. Kdor namerava potovati v omenjene pokrajine, bo moral predložiti kvesturi pokrajine, kjer biva. pismeno prošnjo ter navesti kraj kamor potuje ter namen potovanja.
*	Luč na Dolenjskem- Pod tem naslovom je objavil naš list 25. nov. 1940 članek, ki je vseboval tudi očitke proti Kranjskim deželnim elektrarnam. Iz spisov okrožnega sodišča v Ljubljani IX Kšt. 30/40 smo se prepričali, da so očitki proti Kranjskim deželnim elektrarnam neutemeljeni. — Uredništvo »Jutra«.
*	.lavna zahvala! Uprava občine Ig pri Ljubljani se po tem potu v imenu oškodovancev po požaru, ki je izbruhnil na Igu dne 15. maja 1941, javno zahvaljuje za dobrodelno akcijo nabiranja denarnih darov. Iskreno se zahvaljujemo upravam vseh ljubljanskih dnevnikov za izkazano pozornost ter zbiranje darov, prav posebno hvaležnost pa izrekamo našemu domačinu odvetniku dr. Tonetu Zupančiču, za tako uspešno organizirano pomoč, kakor tudi vsem darovalcem. Iskrena hvala tudi vsem sodelujočim gasilcem ljubljanske poklicne in prostovoljne čete, četi na Lavrici ter domačim gasilcem, ki so z največjim naporom požar uspešno omejili ter na ta način rešili pretežni del ogroženega Iga pred nastalim požarom. Vsem prav lepa hvala.
*	104 rojeni, 29 nmrlo. Italijanski listi posvečajo gibanju rojstev in smrti veliko pozornost in objavljajo uradna demografska poročila sleherni dan. Dne 10. junija, na prvo obletnico vojne, je uradno poročilo za mesto Rim izkazalo izredno razveseljivo razmerje. Medtem ko so se ta dan v Rimu rodili 104 otroci, je bilo smrtnih primerov zabeleženih samo 29.
*	Kitajca so krstili. V cerkvi sv. Justa v Trstu so te dni imeli redko slavje: 40-letni Kitajec Vang-Sin, po rodu iz Kantona. ki se je bil pred leti poročil z neko katoličanko, se je odločil za prestop v katoliško vero in se je dal krstiti na ime Ivan. Po opravljenem krstnem obredu je bil obhajan, takoj nato pa mu je škof podelil še zakrament sv. birme.
GRENČICA
• - •»
BEG. 5. BR.' 22*65 cJ 18 - >'* <9»0 e.
in prve najznačilnejše pesnitve o oktobrski revoluciji »Dvanajst« je bil izredna oecbnost. Blokova človeška figura je s svojo lepoto vtclesala tip pesnika po okusu tedanje dobe, njegovo zasebno življenje je bilo razgibano, napeto, prav nič »trdno« in siamovšečno: ustrezalo je notranjemu nemiru in duševnemu ognju pesnika, ki živi "n izgoreva za množico drugih življenj: skratka, bil je pesnik in umetnik v polnem pomenu besede. VI. Porner (Panorama de la Littčrature ras-sc contemporaine) pravi, da bi Bloka, tega ustvarjalca mitov, lahko primerjali kateremu koli junaku velikih literarnih legend: don Quijotu zaradi njego vega čistega viteškega duha: don Juanu zavoljo njegove ljubezni do ženske: Robinzonu zaradi njegove samote: Guliverju zaradi njegovih odnosov do ljudi. Blok sodi med tiste yeli'kc apolinične pesnike, ki kakor Goethe in Puškin obnavljajo sončni mitos. Njegova -»Lepa Dama«, ki ji ie Posvetil celo pesniško zbirko, je daljna, čustvu in mišljenju sodobnega človeka prilagojena duhovna sorodnica Dantejeve Bea-trice Kakor le-ta. je bila tudi Blokova »dama« bolj pesniška prikazen, kakor telesna resničnost: podoba nečesa nadrealnega, v višjem smislu resničnega. V nji se je sub-limirala tvarina čutnih doživetij in zemeljskega hrepenenja
To ve<lja zlasti za prve motive, kjer je Ona, kakor jo imenuje, kraljica čistosti in skrivnostna devica Včasi dobiva ta privid atvarnejše oblike, vizija se združuje s podobo resnične ženske: pesnik jo gleda skozi okno restorana ko gre mimo ponosna in nedosegljiva. Značilno je. da ga podoba »lepe dame« kot vtelešenja »večno ženskega« spremlja na vsej pesniki poti in tvori osrednjo točko njegovega poetičnega sveta ki je nr.ln simbolov in skrivnostnih prividov. Ta svet ustvarja Blok zase in za citat elja, da laže prenese življenjsko stvar-
•	Huda nesreča s kolesom. V bolnico Regina Elena v Trstu so pripeljali kletnega nameščenca Jurija Glinška, ki je s kolesom padel na dutovljanski cesti ter dobil hude poškodbe po vsem životu in po obrazu.
» Piško je jedla in umrla. V neki vasi v okolici Genove je kmečka družina Moro našla zjutraj v kokošnjaku mrtvo kokoš. Gospodinji se je škoda zdelo lepo rejene živali in jo je pripravila za kosilo. Kmalu po jedi pa je komaj 2 ln pol leta stara hčerka začela tožiti o hudih bolečinah v želodcu. Otroka so takoj prenesli v bolnico, a vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman in Mirella je podlegla zastrupitvi. Poleg nje je morala v bolnico tudi mati.
♦	Iz otroške objestnosti — smrt pod kolesi lokomotive. Na železniški progi Trst-Videm se je v torek zvečer prijetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 10 letnega Noeta Madottija iz ulice Pragamano v Vidmu. Otroci so se igrali ob progi, ko je privozil večerni tovorni vlak iz Gorice. Mali Noe se je hotel postaviti pred tovariši in je nekaj metrov pred lokomotivo skočil na tir. S svojo drzno igro pa je bil prekasen, lokomotiva ga je zgrabila in povozila do smrti.
*	S strehe je padel. Iz Pozzolja pri Kopru so pripeljali v bolnico Regina Elena v Trstu 88-letnega kmeta Andreja Hreva-tina. Kljub visoki starosti se je bil starček odločil, da sam izvrši neka popravila na strehi, med delom pa je izgubil ravnovesje in padel v globočino. pri čemer je dobil nekaj nerodmh poškodb.
*	Nevarna svinjska bolezen se je pojavila na Spodnjem štajerskem. Tako povzemamo po »Marburger Zeitung«, ki poziva kmetovalce, naj bodo posebno previdni, da se ne razširi svinjska hromota. Prepovedano je obiskovati tuje hleve in nihče ne sme v hlevu prenočiti tujca. Posebno pozornost morajo kmetje posvečati novim poslom. Potrebna je pažnja pri snagi obleke in obutve in kmetje naj ne kupujejo svinj neznanega porekla. Svinjska krma mora biti dobro prekuhana. Vsak kmetovalec mora dnevno dobro opazovati živali in njihovo zdravstveno stanje. Sumljive znake je treba takoj prijaviti pri orožništvu. Uradni živinozdravnik mora brezplačno ogledati sumljive svinje. Dokler on ne pride, ne sme noben kmet za-klati svinje ali jo odstraniti z dvorišča.
Iz Ljubljane
u— Poslednja pot Jožeta Šelige. Kako globoko je vest o nenadni smrti mladega pesnika Jožeta Šelige pretresla številne njegove prijatelje in znance, je najbolj zgovorno izpričal pogreb, ki se je v sredo popoldne vršil na Preserju, v njegovem domačem kraju. Kljub neurejenemu vremenu, ki smo ga deležni na prehodu pomladi v poletje, se je zbrala velika množica pogrebcev od blizu in daleč, v častnem številu so bili zastopani njegovi prijatelji in sodelavci iz Ljubljane. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila g. Ivan Nemec v imenu mesečnika »Grude«, ki je štela Šeligo v vrsto svojih najboljših in najzvestejših sotrudnikov, in g. Kobal v imenu uradništva železniškega ravnateljstva, kjer je bil Šeligo zadnjo dobo svojega življenja zaposlen. Oba govornika sta v toplih besedah podčrtala njegovo delo in značaj, njegovo s trnjem posuto pot skozi življenje, da je malokatero oko ostalo brez solze. Tako je siromašna, a dobra kraška zemlja, ki jo je Jože Šeligo tolikaj ljubil in jo poveličeval v svojih delih, sprejela vase, kar je bilo njenega. Hudo užaloščeni vdovi gospe in obema otročičema naše iskreno sožalje!
u— Nova grobova. Včeraj popoldne so spremili iz kapelice sv. Jakoba k večnemu počitku go. Romano Geigerjevo, po rodu Gregoričevo, soprogo ravnatelja tovarne Semperit v Kranju. Pokojnica je že delj časa bolehala na srčni hibi in jo je zdaj smrt iztrgala ljubljeni družinici. — Po kratki mučni bolezni je preminula hišna posest-nica ga. Maly Stuppanova, po rodu Sta-lalova. Pogreb bo danes ob 17. uri na evangeljskem pokopališču. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Rtbjt je Mi včeraj slabo založen. Morskih rib niso nič pripeljali, ker je zadnje dni zaradi polne lune bil slab lov. Naprodaj je bilo največ potočnih postrvi, toda cena jim je tako visoka, da si navaden meščan ne more privoščiti te ribje poslastice. Pa tudi cenejše sladkovodne ribe včeraj niso šle kaj dobro v denar. Potočnih rakov gospodinje tudi ne kupujejo rade. žabjih krakov je letos vedno največ na trgu. Zdaj so se že malo pocenili in so gotovo najcenejša mesna postna jed.
u— Noče se zvedriti. Redkokdaj je na Telovo dež in smo zato mislili, da nam bo v četrtek prizanesel. Posebno še, ko se je dopoldne nebo za nekaj časa zjasnilo. Do poldneva pa so oblaki prepregll obzorje in malo pred tretjo uro je začelo deževati. Vlivalo se je s presledki celo popoldne in naprej v noč. Ljubljančani so na praznik ostali doma. Nestanovitno vreme in procesije so jih zadržale. Gledališče in kinematografi so bili dobro obiskani, polni pa so bili tudi vsi gostinski obrati. Včeraj dopoldne ni deževalo, čeprav je bilo močno oblačno. Zrak se je ohladil, tako da so sc na ulicah spet pojavili nekateri v površ-nikih.
u— Nov prometni stražnik v vojaški uniformi. Na križišču onkraj Dolenjskega mostu opazimo te dni prav umestno prometno novost. Tamkaj sredi križišča stoji na nizkem podstavku prometni redar v vojaški uniformi, ki kaj strumno ureja živahni vozovni in osebni promet na vse štiri strani, že Dolenjska cesta sama, po kateri je speljana električna cestna železnica, nudi, zlasti ob nedeljah in praznikih poleg številnih izletnikov in na stotine moških in ženskih kolesarjev, najživahnejšl pregled v obe smeri. Po dolgi in precej raz-rvani Ižanski cesti pa je menda od časa do časa dotok prišlecev še mnogo večji, kar se pozna ob popoldanskih in večernih urah, ko tod dirjajo nepregledne vrste kolesarjev in voznikov. Skrajna potreba je tedaj bila, da smo dobili na tem cestišču prometnega usmerjevalca, saj na tem nevarnem prostoru, ki je dovolj pomanjkljiv in zaradi ovinkov slabo pregleden, doslej nismo imeli spričo precejšnje nevarnosti za potnike nobenega varuha.
u— Sprejemni izpiti na drž. klasični gimnaziji bodo v sredo dne 25. junija ob 8. v H. nadstropju I. drž. moške gimnazije v Vegovi ulici. Prošnje bo sprejemal ravnatelj v svoji pisarni v I. nadstropju klas. gimnazije v Tomanovl ulici št. 8 dne 23. in 24. junija od 8. dalje. Kolkovane morajo biti s kolkom za 10 din, priložiti pa jim je treba rojstni list ali družinsko knjižico in spričevalo o dovršeni ljudski šoli, šolski izkazi in druga letna spričevala ne veljajo!
u_ Prihodnji koncert Glasbene Matice
ljubljanske, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20.15 v veliki unionski dvorani, prinaša skoraj izključno le dela domačih skladateljev. Iz tuje literature bo izvajano delo italijanskega predklasičnega mojstra Dal-1'Abaca, ki je bil sovrstnik J. S. Bacha. Godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice bo igral njegov cerkveni koncert v a-molu. Pomnožen orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice bo igral potem še Lajovčevo simfonično pesnitev Pesem v jeseni, ki je najnovejše delo našega najbolj izrazitega lirskega skladatelja. Prvič pa bo izvajano na tem koncertu škerjančevo najnovejše delo, Koncert za klavir in orkester, ob sodelovanju pianista rektorja Antona Trosta. Vse orkestralne točke bo dirigiral skladatelj L. M. šker-janc. Na tem koncertu bo nastopil tudi zbor Glasbene Matice in odpel osem motet in madrigalov Jakoba Petelina - Gallusa Carniolusa pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Koncert, ki je odlično pripravljen, bo nudil velik umetniški užitek, po sestavi svojega sporeda pa je izredno zanimiv. Zato opozarjamo nanj — vršil se bo v veliki dvorani Uniona. Vstopnice so v predpro-daji v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u_ šentjakobsko gledališče vabi vse
svoje članstvo na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v Mestnem domu.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestna zdravnica dr. Jožica žitko, Pleteršnikova ulica 13/1, telefon 47-64.
u— Mrakovo gledališče v frančiškanski dvorani. V soboto ob 20. bo ljudska predstava odlično uspele Mrakove tragedije »Sinovi Starega Rimljana« po globoko znižanih cenah. Vstopnice so na razpolago od 10. do 13. in od 15. do 17. pri blagajni v veži pred frančiškansko dvorano.
Italijanski tečaj
XXXVII.
Obnovite naročnino!
19. lekcija. Lezione diciannovesima
Prevod prejšnje vaje: Le camice del padre e i fazzoletti del fratello sono dalla lavandaia. La citta di Lubiana e (il) capoluogo della Provincia di Lubiana. Stamattina lo zio b venuto da Roma, -mi ha portato un orolčgio d'oro e eravatte di seta. Abbiamo comprato un chilo di gherigli, due chili di uva passa e un poco (un po') di sapone or-dinario. Avete della pasta asciuta? Cameriere, datemi delle frutta, prego. Desiderate della selvaggina? Portate mi mbzzo litro di birra e un quarto di vino nero! Ci avete promesso di ve-nire a mezzogiorno, ma non siete ve-nuti nemmeno alle due. Da quanti giorni siete a Lubiana? Voi siete ve-nuti or ora dal sarto e noi andiamo dal calzolaio. Andrete a piedi o in vettura (carrozza)?
Po mestu. In giro per la citta III.
Lungo i marciapiedi si trovano le zanelle, destinate a ricevere le acque di tutta la strada e a scaricarle nelle fogne. Le strade sudice e fangose ven-gono spazzate dagli spazzini o dalle macchine spazzatrici e. quando nella stagione calda la pol vere diventa mo-lčsta, annaffiate diverse volte al gior-no dal tranvai annaffiatore (innaffia-tore) o da auto-innaffiatrici Di notte le strade sono illuminate da lampioni a gas retti da un braccio Fisso al muro o sovraposti a una colonna di ghisa, o anche da lampade elettriche (ad arco
0	a incandescenza). Durante 1'oscura-mento le lampade sono spčnte. allora invece della beirilluminazione c'e tanto buio che non si vede dove si mette
1	piedi e molto facilmente si entra in una pozzanshera o s'inciampa in un altro passante tardivo.
Vocaboli.
Lungo il marciapiede ob hodniku, la zanella žleb, (la zana košara, prim. slov. canja, la zanella = piccola zana),
destinare a določiti za, ricevere sprejemati, scaricare odložiti, odvajati, la fogna zbiralni kanal, sudicio umazan, il fango blato, fangoso blaten, spazzare pometati, la spazzatura smeti, la spaz-zola krtača, spazzolare krtačiti, la spazzoletta ščetka, vengono spazzate se pometajo (trpna oblika), la mžtcchi-na spazzatrice pometalni stroj, la stagione letni čas: (la prima vera, Testa te, f. 1'autunno, 1'invemo, di primavera, di estate, in autunno, d'inverno), la polvere prah, diventare postati, mo-lesta nadležen, annaffiare (ali inn-) škropiti, diverso različen, razen, una auto-innaffiatrice škropilni avto, di notte' per noči, di giorno podnevi, illu-minare razsvetliti, un lampione a gas plinska svetilka, retto (p. p. rčggere) vladati, vzdrževati, podpirati; fisso stalen (p. p. figgere pritrditi) pritrjen, il muro zid, sovraposto postavljen, la ghisa lito železo, la I&mpada, svetilka, ad arco obločnica. a incandescfenzt žarnica, durante med, 1'oscuramento zatemnitev, spegnere (p- p. spento) ugasiti, allora tedaj, invece namesto, 1'illuminazione razsvetljava, c'č buio tema je, facilmente lahko, la pozzan-ghera luža, inciampare in qd. zaleteti se v koga. tardivo pozen.
Sapere vedeti, znati. Sedanjik: s6, sai, sa, sappiamo. sapete, sanno. Ve-levnik: sappi! vedi' sapniamo! vedirno! sappiate! vedite! Prih č.: sapro vedel bom: saprei vedel bi; ho saputo vedel sem.
Sapere 1'italiano, il francese. il tede-sco. l'inglese. lo sloveno (z) znati francosko. nemško, angleško, slovensko. Sapere di fumo. dišati po dimu. di ta-bacco po tobaku, d'acquavite po žganju.
Proverbi. Chi non sa fare, non sa comandare. Chi non sa niente, non č budno a niente Molto sa chi non sa, se tacej (molčati) sa.
Ljubljana je dostojno počastila Telovo
Stolne procesije se je udeležil Eksc. Grazioli v spremstvu najodličnejših predstavnikov civilne uprave
Ljubljana, 13. junija
Kljub neprijaznemu vremenu je Ljubljana letos praznovala Telovo na prav slovesen način in praznični sijaj ie še posebej povzdignilo dejstvo, da se ie tokrat stolne procesije udeležilo tudi izredno veliko število odličnikov civilne uprave.
Za nebom, pod katerim je škof dr. Rož-man ob asistenci številne duhovščine in ob častni straži Kr. Karabinjerjev nosil Najsvetejše, so stopali Eksc. Visoki Komisar Grazioli, najvišji zastopniki civilne uprave Ljubljanske pokrajine in številni oficirski zbor. Med navzočnimi so bili poveljnik Armade Eksc. general Robotti, poveljnik divizije Sardinskih Grenadirjev, general Orlando. Vicefederale konzul de Turris, številni častniki Armadnega zbora in ljubljanskega Prezidija. mestni župan dr. Juro Adlešič, člani sosveta Ljubljanske pokrajine in drugi predstavniki krajevnih oblastev. Številna so bila zastopstva domačih ustanov, zbornic, uradov in šol, skoraj polnoštevilno so bili dim gozdnim zelenjem, na oknih so gorele lučke. Italijani, ki so imeli tokrat prvo priliko, da prisostvujejo v našem mestu cerkvenemu slavju večjega stila, so zbrani člani mestnega sveta. V sprevodu je igrala prezidijska godba, za njo se je zvrstil oddelek Kr. Karabinjerjev. Kakor v prejšnjih časih, smo tudi na včerajšnji praznik opazili majhno, a z okusom in skrbnostjo urejeno revijo narodnih noš okrog 50 po številu. Zlasti sodelovanje narodnih noš je bilo tisočglavim množicam, ki so v gostem špalirju spremljale procesijo skozi mesto, najzgovornejše potrdilo, da Ljubljanska pokrajina v okrilju Italije živi resnično samostojno kulturno življenje.
Kljub neprestanemu deževju, ki nas spremlja to pomlad, je bilo včeraj dopoldne nekaj jasnih ur. tako da so cerkvene svečanosti potekle v najlepšem redu in ob ogromni udeležbi občinstva. Pred pričet-kom šenklavške sta se zvrstili procesiji šentpetrske in trnovske župnije, ki sta
prav tako spravili, na tisoče in tisoče vernega ljudstva na noge. Hiše ob ulicah in trgih, po katerih so se pomikali cerkveni sprevodi, so bile razkošno okrašene z mla-bili polni hvale za iskreno gorečnost našega ljudstva in njegov smisel za ubrani cerkveni sijaj, kakršen je tudi na jugu od nekdaj priljubljen.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
O MOJZESU
Katehet razlaga v šoli veronauk in naposled vpraša šolarko:
—	Povej mi. Rozika, kaj veš o Mojzesovi mladosti?
—	Mojzes je bil sin egiptovske princese.
—	Ne, ljubo dete, ni bilo tako. Faraonova hčerka se je sprehajala ob reki in je našla Mojzesa v pleteni košarici.
—	Da, tako pravi ona! — se odreže bistra Rozika.
UNIFORMA
Sinček velikega bogataša je dobil v dar mično uniformo. Brž se ie preoblekel in zdaj se postavlja v veliko vene. -e svoje mc-mice. In mamica reče c-j^h.
—	Veš, dragi mož, se n	vesela, da mu je tako všeč. Najin sinko bo rekoč še oficir.
In gospod papa meni dobrodušno:
—	Nu, če ga veseli, naj kar jo oficir. Napoleon je tudi baje zapustil prav čedno premoženje.
OTROŠKO SOČUTJE
Mamica gre s sinčkom na umetnostno razstavo.
Tomažek vpraša:
—	To je zatiranje kristjanov v starem Rimu. Glej, to je arena in tigri in levi planejo na kristjane, jih raztrgajo in požro!
Tedaj pripomni Tomažek:
—	Oh, mamica, poglej tule v kotu slike pa ubogi tigrček sploh nima nobenega kristjana.
nost. Zakaj ta rahločutni sanjar je moral spoznati, da so ljudje grdi, in da je življenje mučno: treba je stisniti zobe in se kvečjemu norčevati iz sebe in iz drugih. Vsi lepi prividi izginjajo, mrzla megla puhti iz stvarnosti in zakriva modra obzorja; Bog z vami, visoki ideali in daljni cilji! In v tem razpoloženju odpovedi in ravnodušnosti odkriva Blok rusko zemljo in njene posebnosti ter najde v nji kos tolažbe.
Tedaj pa plane iz podzemlja revolucija in Blokova »lepa dama« dobi njene ognjene in skrivnostne poteze. V pesnitev »Dvanajst« je zajel Blok z nepozabnimi, čudovito zgoščenimi potezami — skoraj vsak verz je pojoča podoba — mistiko in grozo prevrata sredi zime in megle. S sliko dvanajstorice gardistov, ki prodira skozi snežni metež. je ustvaril mitos revolucije, vendar iz pesnitve razločno čutimo, da Blok ni bil njen vernik, marveč samo pesniški opazovalec, ki gleda z istimi duhovnimi očmi grozo in veličino zgodovinskega dogajanja ter človeško nizkotnost in omejenost. V krvavem vrtincu usod, sredi mete-ža severne zime, se pojavi pred dvanajsto-rico gardistov Kristus. Ta simbolni konec pač ni mogel ugajati materialističnemu duhu komunistov, med katerimi Blok ni nikdar bil in ni mogel biti; že po njem so mogli spoznati, da je najgenialnejša pesnitev o revoluciji 1. 1917 prav za prav nje obsodba. Ne obsodba duha. ki žene ljudi k novim zgodovinskim akcijam, marveč obsodba krutosti, zločinov. omejenosti in mržnje, ki se nabirajo okrog socialnih in političnih prevratov.
Blokovo dokaj obsežno pesniško delo je eden najbohotnejših cvetov ruskega simbolizma, stvaritev nesporne in trajne umetniške vrednosti, ki fi vse srpremembe estetskih :n mišljenjskih gesel ne morejo do živega. To delo ni bilo pojav dekadence, ble-
dikasit cvet fin de siecla, kakor so sodili o njem nekateri, marveč »nov pojav roman-tizma« (Pozner). V njem sta združeni melanholija propadanja in moreča teža slu-tenj. ki se borita z voljo do notranjega he-roizma, z vero v lepoto, s spo'znanjem o metafizičnih smotrih človeškega življenja. Blok je bil ugašajoča večerna zarja na Puškinovem pesniškem nebu; obenem že svita na vzhodu — kakor v severnih poletnih nočeh — novo jutro. Pred tem jutrom, ki je ob koncu Blokovega življenja vzšlo v viharju revolucije, je čutil več groze kakor življenjske pripravljenosti. Zakaj Blok je vedel, da se je 1. 1914 zaključil ne samo za Rusijo, marveč tudi za ostali svet, cel vek zgodovine in da to. kar nastopa, pomeni s svojo apokaliptično ouverturo neznano nove dejanje neskončne zgodovinske tragedije.
Zapiski
O PRAŠKI LINGVISTIČNI ŠOLI
O praški lingvistični šoli, ki je znana tudi v slovenskih znanstvenih krogih, je objavil »Meridiano di Roma« z dne 8. junija daljši članek svojega stalnega sodelavca J. Bukačke. Pisec označuje delo in poglavitne značilnosti te šole, ki si je s svojim novim obravnavanjem lingvističnih in estetskih problemov pridobila že mednarodno ime. Ti znanstveniki, ki se zbirajo okrog revije »Slovo a slovesnost«, goje strukturalno in funkcionalno lingvistiko in so z razpravami B. Havranka, V. Mathe-sinsa in drugih sodobnih čeških lingvistov opravili že uvaževanja vredno delo na področju raziskovanja strukture sematične ln poetične funkcije jezika. V estetiki je najpomembnejši v krožku praških lingvistov prof. Mukarovsky. O novi estetski smeri, ki jo zastopa ta šola, pravi sodela-
vec rimskega literarnega tednika: »Strukturalizem v estetiki in v literarni teoriji praške šole je bil podvržen razgibanemu in ne vedno lahkemu razvoju. Izhodišče mu je bil ruski formalizem, ki je postavil nasproti Tainovemu pozivitizmu in psiholo-gizmu Hennequina in Diltheya avtonomno umetniško snov, sproščeno sleherne vezi s socialnim okoljem in z umetnikovo osebnostjo. Strukturalizem je dal tej pretirani stvarnosti estetskih sodb zmernejši značaj ter je zopet vzpostavil vez med umetniškim delom in med nekaterimi silnicami socialnega okolja, dasi še vedno ne dopušča vzročne vezi med obema činiteljima, marveč samo nekak pararelizem. Obenem skušajo praški strukturalisti osvetliti odnose med umetnikovo dušo in mentaliteto občinstva, ki konzumira umetnostne stvaritve; umetniško delo je sinteza snovi, socialnih okolnosti in psiholoških odnosov.«
Vodilni estet Praškega lingvističnega krožka Mukarovsky je izdal nedavno pri Melantrichu v Pragi »Kapitoly z češke poetiky) (Poglavja iz češke poetike), knjigo, ki kaže celoten estetski sistem tega češkega znanstvenika, čigar strukturali-stična metoda je dosegla ravnovesje med vsebino in obliko, med imanentnostjo in transcendentnostjo, med modernostjo in tradicijo. S to metodo obravnava Mukarovsky v svoji novi knjigi najbolj znastvena vprašanja češke književne zgodovine. Tudi v kritični zapuščini dveh velikih kritikov polpretekle dobe: F. K. šalde in Arneja Novška odkriva Mukafovsky prve kali strukturalističnega pojmovanja estetskih stvaritev.
Zanimiva predstava »Fausta«. Mik znanih tradicionalnih opernih del, tako imenovanega »železnega« repertoarja, obstoji v
različnosti interpretacij raznih partij, že i prva letošnja prireditev je v novi zasedbi
vzbudiia pozornost in žela zasluženi uspeh. Da bi pridobila sezona tudi ob sklepu na pestrosti, je v načrtu nastop še dveh opernih članov in sicer Heybalove v partiji Margarete in Lupše kot Mefista. Mlada pevca, ki sta se v kratkem času. odkar sta Člana naše opere, razveseljivo razvila, tako da sta dosegla s svojim vztrajnim in marljivim delom, pred vsem pa s svojimi naravnimi pevskimi in igralskimi pogoji, zaupanje vodstva, ki jim je poverilo odgovorne glavne partije. Lepo število uspelih pevskih in igralskih stvaritev leži že za njima, pred njima pa se odpira vedno širše polje. Dasi sta doslej z vsako partijo upravičila nade, ki jih stavlja kritika in občinstvo nanju, bo njun nastop v »Fau-stu« zanju nova, nelahka preizkušnja na poti navzgor. Kdor zasleduje delo teh dveh pevcev, ne bo zamudil obiska te predstave.
Gostovanje Kr. rimske opere v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo o pripravah za gostovanje ansambla Kr. rimske opere. Med solisti bo tudi znameniti B. Gigli. Kakor smo poučeni, bo odlični italijanski operni ansambl med potjo v Zagreb gostoval tudi v Ljubljani. Gostovanje se napoveduje za julij in bo nadvomno vzbudilo izredno pozornost.
Kant v italijanskem prevodu. Pri Guan-diju je pravkar izšel prvi italijanski prevod obširnega, nad 500 strani obsegajočega spisa nemškega filozofa I. Kanta »La Re-ligione nei limiti della sola ragione«. Spis je prevel ter opremil z uvodom in opombami Alfredo Poggi.
Shakespeara obravnava kritično in z novimi pogledi na problematiko njegovega dela Mario Apollonio v knjigi »Shakespeare«, ki je pravkar izšla v založbi Morcel-liane v Bresciji. Ista založba je izdala v svoji zbirki »I compagni di Ulisse« Ga-briela Baldinija monografično študijo o Panziniju.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Dm 3.— davka sa vsak oglu la enkntf.no pn ■tojbino Din S.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— aa vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Dta 8w— m tttro ali dajanje naslovov.	*mp«>~V sa enkratno objave n^tass Dir zo
Službo dobi
Dipl. inženjerja
in polirja
za planinske ceste ln zidavo tunela ae Išče. — Ponu&be pod »Podjetje« na ogl. oddel. Jutra.
11141-1
Avtoprevoznika
za stalni prevoz premoga na postajo Črnomelj s 5-tonsklm avtom išče rudnik. Ponudbe: Jakil. Gledališka 10.
11216-1
Dva soboslikarska pomočnika
sprejme takoj Viktor Tomazin, Novo mesto, — Ljubljanska 19.
11207-1
Služkinjo
ki zna nekaj kuhati ln Ima veselje dc vrta, — sprejmem tako* ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«.	31243-1.
Službe išče
Brivski pomočnik
dober — Išče službo V Ljubljani ali okolici. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober in uren«.
11159-2
Frizerka
s večletno prakso kot samostojna moč, vešča v vsakem delu, išče zaposlitve tudi izven Ljubljane. Naslov: Sultgoj Joža, Vodovodna c. 80.
11198-2
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Vajenci (ke)
Brivskega učenca
po možnosti z nekaj učne dobe, sprejme takoj brivec, Ježlca, Vaca Rudolf.	11218-44
Pouk
Učitelja
za klavirsko harmoniko, iščem. Ljubljana. Trste-nJakova ul. 1. II. levo.
11114-4
Gospa H. Badjura
poučuje leto« tudi v počitnicah. Vegova 8-1.
11200-4
Učitelja
italijanščine
iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod značko »Konverzaclja«.
11201-4
Les
Pončujem
moderno Italijanščino. Hiter uspeh, takojšnja konverzaclja po želji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toskanščlna« 11238-4
Dvoriščne prostore
za delavnice ali skladišče ddam v Kolodvorski ul. 18. Vprašati v mlekarni.	11235-19
Pohištvo
Spalnico
malo rabljeno v Imitaciji orehove korenine — proda Krže, pohištvo, — Ljubljana, Prečna ul. 6.
11224-12
Kupim
nujno 1000 (en tisoč) kubičnih metrov smrekovih desk 13 mm, 18 mm, 24 mm, 38 mm debeline od 14 cm naprej, potem tramove (uso Trieste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«.
11222-15
Prodam avto
štiri sedežen kabrlolet. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno avto« 11213-10
Pisalni stroj v kovčku, portable, še popolnoma nov, najnovejša tipa, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Veliko lepo sobo
prazno, oddam takoj v bližini remlze za 250 din mesečno. Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11241-29
Posest
•REAlllSTA« po*«»t«a posredovalnica v Ljubljani je eaoo * PREŠERNOVI ULICI 54 Maaproti glavne poite Telefon 44 - 20
Vsako nepremičnino
v Ljubljani ln njeni okolic kupimo »Realite-ta«. Prešernova ulica 54. L nadstr. nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
Kupim
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRILJRNTE
SHPBDCDE SPFIRJE BUBINE
S1SERE ITD STARINSKI HRKITE TER UHETHIME
PO NPJVISJIH CEMAH
STARATVBDKB
Jos EBERLE
IJUBLJfiMB TVRSEVA 2
w
HOTEL M" SLON
Komfortno
stanovanje
štlrisobno oddamo takoj Naslov v vseh poslovalnicah Ji'tra.
11222-21
Sobo odda.
Prijazno sobico
oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11182-23
Svetlo solnčno sobo
v novi hiši, — udobno opremljeno, pri boljši rodbini, a souporabo kopalnice ln posebnim vho dom oddam solidni osebi. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
11125-23
Sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma v Gerblčevi ul. 5-I„ Kolezija.
11214-23
Sobo
oddam eni ali dvema osebama za takoj. Naslov vseh posloval. Jutra.
11206-23
Sostanovalca
sprejmem v sobo s posebnim vhodom. Bolgarska 17, D., Ogrln.
11189-23
V vili na Mirju
oddam lepo opremljeno sobo s separatnim vhodom ln souporabo kopalnice dvema gospodoma oziroma častnikoma. Naslov v vseh poslovalnl cah Jutra.
11197-23
Občina Ljubljana	w
Mestni pogrebni zavod	^P
Po kratki, mučni bolezni nas je zapustila naša predobra sestra in trta, gospa
MALT STUPPAN, roj. STARAL
hišna pocestnica
Pogreto drage pokojnice bo ▼ soboto, dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne na evangelijskem pokopališču.
Ljubljana, dne 13. junija 1941.
Žalujoči ostali
ZAHVALA
Vsem premnogim prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali v neizmerni tugi ob prežaloetni izgubi ljubljenega moža, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Jakoba Zalaznika
se tem potom vsem in vsakomur najiskreneje zahvaljujemo.
Predvsem izrekamo najiskrenejšo zahvalo čč. duhovščini, g. kuratu dr. Kotniku za podelitev poslednjih sv. zakramentov, čč. sestram v Leonišču, gg. zdravnikoma prof. dr. Lavriču in g. dr. Čadežu, zastopnikom stanovskih organizacij, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu »Slavec« za ganljive žalostinke ter vsem, ki so kakorkoli počastili pokojnikov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku!
Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto 14. t. m. ob pol 8. uri v župna cerkvi sv. Jakoba.
LJUBLJANA, dne 13. junija 1941.
Rodbina Zalaznikova
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 19.30 url
Sobota, 14. junija: »Učenjak«. Red B. Nedelja, 15. junija: »Bog z vami, mlada leta!« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 16. junija: »Via mala.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev.
»UCenjak« je naslov Dertelove veseloigre v treh dejanjih, v kateri igra Jan naslovno vlogo. Pisatelj je pokazal na satiričen in zelo humoren način, kam privede mladega učenjaka mehanično uporabljanje freno-logije. Za gledališko občinstvo, ki ljubi neproblematične igre, ki jim je glavni namen razvedrilo in smeh, je igra kakor nalašč ustvarjena. 2ivahni odziv, ki ga ima pn občinstvu, je najboljši dokaz, kako ugaja. Predstava drevi v soboto ob 19.30 za abo-nente reda B.
Zelo prisrčna in obenem humorna zgodba je italijanska sodobna Igra Camasia in Oxilia »Bog z vami, mlada leta« (Addio. giovinezza«). V njej sta orisala dramatika spretno opazovano skupino mladih študentov in njihovih deklet ter izrez iz njihovega življenja, v katerem se menjavajo resni prizori z veselimi in nudijo gledalcu prav prijeten večer.
»Via mala« po svojem slovečem romanu je sestavil John Knittl dramatizacijo, ki jo je prevedel in zrežiral Peter Malec. V ponedeljek 16. t. m. bodo igrali slovenski mariborski igralci prvič to delo v naši drami. Bralci epično in dramatsko razgibanega romana, prav tako tisti, ki ga doslej še niso Imeli priliko brati, naj ne zamude obiska te v vsakem pogledu svojevrstne predstave.
O P E B A
Začetek ob 19. uri Sobota, 14. junija: »Don Kihot.« Red A. Nedelja, 15. junija: »Faust.« Izven.
Snov, ki je dobila po Oervantesovem delu svetoven slove«, je njegov »Don Kihot«. Ta snov je zamikala najrazličnejše skladatelje v glasbeno oblikovanje. Med njimi so bili: Kienzl, Beer Wailbrun, Franz Liszt in končno Massenet, katerega opus je ohranil trajno veljavo. Libreto podaja dogodivščine romantika in idealistaj viteza Kihota, ln njegovega realnosti vdanega sluge Sanča Panse. Naslovno partijo bo pel Primožič, partijo Sanča Panse Betetto, Dulslnejo pa Kogejeva. Dirigent D. žebire, režiser R. Primožič.
Gounodov »Faust« s Heybalovo in Lup-šo. Nedeljska uprizoritev »Fausta« bo nova privlačnost za občinstvo, ker bo v partiji Margarete nastopila Heybalova, v partiji Mefista pa Lupša. Mlada pevca sta pokazala v tekoči sezoni velik razmah, spričo katerega smemo pričakovati, da bosta tudi v teh odgovornih vlogah znova dokazala novo stopnjo njunega napredka. Ostala zasedba s Franclom na čelu je običajna.
★
MRAKOVO GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana
Sobota, 14. t. m.: ob 20. »Sinovi Starega Rimljana«. Globoko znižane cene. Blagajna pred dvorano posluje dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17.
Radijski spored
Sobota, 14. junija 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Popevke in lahka glasba. — 8.: Napoved časa. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba. — 13.: Napoved časa in poročila v italijanščini. — 13.15: Poročilo glavnega stana Oboroženih Sil v sloven-
ščini. — 1817: Orkestralna glasba. — 14.: Poročila v italijanščini. — 14.15: Orkester StrappinL — 14.45: Poročila v slovenščinL 17.15: Nove plošče Cetra. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Slovenska glasba. — 20.: Napoved časa in sporeda. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Opazke dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Lirična glasba EIAR-ja. —Boris Godunov Musorgskega (odmorih: razgovor z naročniki v slovenščini, slovenska glasba). — Kasneje poročila v slovenščini.
S Spodnje štajerske
Vzpostavitev železniškega prometa na Spodnjem Štajerskem. Iz »Tagespošte«. izvemo, da je odprt železniški promet iz Maribora. Dnevno vozijo štirje vlaki v Gradec v obeh smereh, dva vlaka v Hajdino, odnosno do ptujskega mostu, po eden. do Zidanega mostu in Ruš, in trije do Dravograda.
Mariborska dekleta so na velikem potovanju po zelenem štajerskem. 28. voditeljic deklet iz Maribora je šlo s svojo voditeljico Spodnjega štajerskega na osemdnevno potovanje v štajersko okrožje, da bi spoznale najlepše predele zelene pokrajine. V Gradcu so prisostvovale neki operni predstavi, ogledale so si mesto in šolo za petje. Na poti po Zgornjem štajerskem so si mimogrede ogledale nekaj mestec in napravile izlet do vznožja Dachsteina.. V soboto bodo potovale preko Selztala, Trie-bena in Hahenmauterna v Judenburg, kjer bodo sodelovale s tovarišicami judenbur-škega podokrožja pri državni športni tekmi in pri tro- in peteroboju voditeljic v Knittelfeldu.
»Jud Siiss« v Mariboru, že nekaj dni vrtijo v Mariboru, kakor poroča graška »Tagespost« v stalno razprodanem grajskem kinu Harlanov znani film. Tisk pripominja, da prihajajo Spodnje Štajerci iz Podravja, s Slovenskih goric in iz raznih okoliških krajev, da bi s tem filmom dobili vpogled v »zločinsko početje izvoljenega ljudstva«.
Sobe išče
Komfortno sobo
moderno, za zakonca, z uporabo kopalnice Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober plačnik«.
11215-23a
Ufficale
cerca Garzonnlere mobl-llata fornlta dl bagno. Indirlzzare rlsposte glor-nale »Jutro« pod značko »Oarsonlera«.
11209-23a
Gospod Italijan
Išče sobo s prostim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Clvll«.
11208-23a
Opremljeno sobo
Iščem v sredini mesta, s posebnim vhodom za 1. VII. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Točnost«. 11239-23a
Pozivam dotičnega dijaka
kateri Je najbrže po pomoti vzel moj dežni plašč dne 10. VI. pod Rožnikom pri ČADU, da ml Istega nemudoma vrne, v lzogib neljubih posledic. GJUD DUŠAN, dijak trg. akad., Kongresni trg 6.
11191-31
Tolmač italijanskega jezika sodno zaprisežen dr. Ml-kuletlč Fortunat, prej odvetnik v Celju, Vam točno ln hitro obav) vse potrebne prevode, prošnje ln slično. Nagrada zmerna, po dogovoru. Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12 ure. Naslov; Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna dr. Ražem) telefon 34-32.
10712-31
BH353I
Kratkodlaka psica
se Je Izgubila. Telefon 36-45.	11237-27
ENO - iN VEČ9ARVNE
JUGOGRAFfKA
fv.ClVjt nasi/i 21
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92
Dopisi
Dvgnite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Banka, Brezhibna postelja, Cel dan odsoten. Dve osebi, Državni uslužbenec, Dobra hiša, Dober promet 16, Dobra služba, Eksistenca, Energija ta zdravje. Elektrotehnika, Foto nujno. Gorenjsko, Hvaležna Gorenj ka, Glasbe. Hladilnik, Imerzija. Komfortno avgusta. Ljubitelj knjig, Ljubljana, LJubljana 350, Lovski čuvaj, Marinka, Maj, Mir točnost 800, Mirna stanovalka, Miren udoben dom. Ne glede na ceno, Nujna pomoč. Na pravi točki, Odlična retušerka, Plačam takoj. Prinesem srečo ta mir, Pouk, Prijeten dom, Pošten ta trezen, Plačam dobro, Pridem na dom, Podjetje, Prava pomlad, Posojilo 1000, Pritličje, Redka prilika. Resne ponudbe, Rabim takoj. Resni nameni, Radi odpotova-nja, Strogi center, Sigurnost, Stalna služba, Sonja, Srečna bodočnost, Takoj 839. Takoj 17, Takoj 11, Takoj za Junij, Takojšnje plačilo, Tovarna, Tudi brez gume, Uspeh, Upokojenci 53, Ugodno 16, Vila, Vredna zaupanja, Velik promet 16, Zelo komfortno, Za gotovino 549, Znamke, 4711, 333, 5454, 325.
I
I
Tutti possono concorrere
Vsi so lcif)ko deležni
Vabilo
na 46. redno skupščino
POSOJILNICE V CERKNICI z.z n. j,
ki bo v nedeljo, dne 29. junija 1941 ob 3. uri popoldne v zadružnih uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
.. Otvoritev in konstituiranje skupščine. !. Poročila: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora, o. Predlogi in pritožbe.
4. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
Volitev: a) 2 članov upravnega odbora ln 1 namestnika;
b) 1 člana nadzornega odbora. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti;
b)	vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti;
c)	najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku.
Slučajnosti.
Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu 38 pravil veljavno skepala ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi urami.
Upravni odbor
...AI MILIONI DELLA LOTTERIA DI TKIPOLI.
Basta acquistare qualche biglietto. L'estrazione dei premi sarš. fatta in Roma, sotto il controllo del Ministero delle Finanze. Potreste vincere voi uno dei numeroši premi, fra cui il 1° ammontante a pa-necchi milioni. Gia 19 possessori di un biglietto nelle lotterie precedenti sono diventati milionari. Acquistate qualche biglietto, ma subito, perche la ven-dita si chiude il 18 giugno IRRE VGCABILMENTE.
...MILIJONOV »LOTTERIA DI TRIPOLI«. Zadostuje, da kupite kakšno srečko, žrebanje premij bo v Rimu pod nadzorstvom Ministrstva Financ. Mogli bi dobiti vi eno izmed številnih premij, med katerimi znaša prva nekaj milijonov, že 19 posestnikov srečk prejšnjih loterij so postali milijonarji. Kupite si kakšno srečko, vendar takoj, ker se prodaja zaključi 18. junija NEPREKLICNO.
B. Salgarit
z9
BOJ ZA N0NPRACEN
Pustolovski roman
»Nizozemski čoln, ki je tako skrivnostno izginil, bo zbudil v Pontianaku pozornost Čeprav nimajo Nizozemci mkakega dokaza zoper mene, so vendar zmožni terjati mojo glavo.«
»Vzlic temu ostanete angleški poslanik,« je rekel Kamamuri.
»Bojim se le, da sultan ni več posebno trdno prepričan o mojem poslanstvu.«
»Tedaj ga zvabimo na ladjo in ga odpeljimo.«
»Nikar tako hitro, prijatelj. Diplomat nisi bil nikoli kdo ve kaj prida. Odločilni udarec si prihranim za nazadnje, ko ga bo treba prisiliti, da vrne otok mompracemskim tigrom.«
»In kaj bomo počeli zdaj v Varauniju?«
»Na suho pojdemo,« je Yanez odvrnil. »Sultanu sem predložil lovski izlet v Kristalne gore, in podoba je, da ga mika sprejeti mojo ponudbo.
Prodrli bomo kar moči daleč, da se srečamo s Sandokanovimi prednjimi oddelki.
Daj prinesti na palubo čaja pa cigaret in razobesi angleško zastavo.«
Šele okrog dveh popoldne je jahta zaplula v Varaunski zaliv.
Komaj je bila privezana k boji, je že odrinil od brega znani čoln. Velik solnčnik iz zelene svile mu je pokrival skoraj ves zadnji konec.
»Tako mi Zevsa,« je vzkliknil Yanez in na-
mrščil obrvi, »to je sultan! Njegov obisk gotovo ni dobro znamenje.
Ako hoče, lahko pri meni pije kavo, saj se imava pomeniti marsikaj zanimivega.«
Kuhar je dobil ukaz, naj pripravi kavo, in vsa posadka je morala nastopiti na palubi, da bi napravila na vladarja vtis. Nato se je Portugalec obrnil k ladijskim stopnicam.
Ni se motil. Sultan je bil resnično izvolil skleniti, da v drugo obišče jahto. Kakor vedno, sta ga tudi to pot spremljala ministra.
Njegova visokost se je naglo vzpela po stopnicah in z veselim obrazom pozdravila Yaneza, rekoč:
»Mnogo dni vas že pričakujem, milord, in bal sem se že, da se vam ne bi bilo kaj pripetilo.
Saj veste, naša morja še vedno niso tako varna, kakor bi bilo želeti.«
»Moja ladja je dobra in močno oborožena, visokost, in moja navada ni, da bi obračal sovražniku hrbet.«
»Kakor vidim, ste pripeljali s seboj nove ljudi.«
»Da, visokost, ladja je potrebovala nekaj moštva, da ne bi mornarji toliko trpeli zaradi mnogih straž. Zato sem najel še dvajset mož.«
»Kje pa?«
»V Pontianaku, z dovoljenjem nizozemskega guvernerja.«
»In kako se je tam končala vaša stvar?«
»Tako, kakor se je morala končati,« je odvrnil Portugalec. »Moj poverilnice so našli docela v redu, in nihče jim ni oporekal, ker vsi vedo, da velika Anglija bedi nad svojimi državljani.«
»In vendar, milord...«
»Kako mislite, visokost?«
»Šele snoči se je pokazala v pristanišču nizozemska topničarka, da bi terjala od vas računa, češ kaj se je zgodilo z nekim čolnom, ki ga poznate.«
»In kaj ste odgovorili?« je vprašal Portugalec, med tem ko sta Kamamuri in Mati nalivala kavo v skodelice iz cizeliranega srebra.
»Rekel sem, da moje oko ne seže tako daleč in da ne morem vedeti, kaj se godi na morju zunaj mojega zaliva.«
»In Nizozemec?«
»Skomignil je z rameni. Popil je z menoj nekaj kozarcev araka, nato je odšel, sam ne vem kam.«
»Ali je grozil?«
»Da.«
»Torej ni vedel, da je tu angleška jahta?«
»Pač! Celo iskal jo je.«
»Morda z namenom, da bi se spustil z mano v boj?«
»Tega mu v svojih vodah ne bi dovolil. Tu ste pod varstvom varaunskega sultana.«
»Visokost, vse te nevšečnosti me začenjajo jeziti. Kaj, če bi se spomnila vašega starega načrta in šla za nekaj časa na kopno?
Ta čas se bodo vsi potolažili, in ko se vrneva, bomo lahko spet živeli v miru. Kaj nimate z meje nič novic?«
»Javili so mi, da so se pokazale na vrhuncih Kristalnih gora sovražne tolpe.«
»Tedaj pojdemo tja in jih prepodimo,« je rekel Yanez. »Bojnih sil imamo dovolj, da lahko klju-
bujemo vsaki nevarnosti.
Se strinjate z mojim predlogom?«
Sultan je nekaj trenutkov zamišljeno molčal, nato pa dejal:
»Jutri zjutraj vas pričakujem v svojem dvorcu. Priredili bomo velik pogon.«
Izpraznil je skodelico in spet zlezel v čoln, med tem ko si je Yanez zadovoljno mel roke.
»Še pred jutrišnjim dnem moram govoriti s Kitajcem,« je zamrmral. »Za veliki, odločilni udarec moramo zbrati vse moči.«
Ukazal je spustiti čoln in se nato z osem možmi odpeljal v kitajsko četrt, ker mu je bilo veliko do tega, da se dogovori s Kien-Koajem, ki je mogel v danem trenutku pripraviti pet sto Kitajcev.
Da bi se ognil radovednosti brezdelnežev, ki so postopali po pristanišču, je dal napraviti s čolnom ovinek ter pristal severno od kitajske četrti sredi neštevila džunk, ki so ležale tesno druga ob drugi.
Yanez je stopil s Kamamuri jem in dvema drugima spremljevalcema na kopno in se nato izgubil v mreževju ozkih, umazanih ulic, ki jih menda še niso bili očistili, odkar je stal Varauni na svojem mestu.
Kmalu so brez težave našli Kitaj čevo krčmo.
Ko jih je Kien-Koa zagledal, jih je odvedel v prazno sobo.
»Nestrpno sem vas čakal, milord,« je rekel Kitajec. »Zle govorice krožijo po mestu.«
»Kaj pa pravijo?« je vprašal Yanez.
»Pravijo, da so se .na mejah sultanovine pokazale sovražne tolpe.«
Umjvje Davorin Barija. — fsetaja m to»o»Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskano 4 d. kot
— Za
del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.