AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. fevni namen balkanskih držav | da se ne zapleto v vojno dovoljstvo vseh. Balkanska antanta na tem sestanku ni ničesar določila, v čemer bi se lahko smatralo, da bodo balkanske države nastopale skupno v slučaju, če je ena ali druga napadena, ampak se smatra, da je dolžnost vsake teh držav, da stori vse v svoji moči, da se izogne vojni. Zveza balkanskih držav bo ostala, vsaj v teoriji, še nadalj-nih šest let, toda razumelo Se je na tem sestanku, da bo vsaka izmed ter držav zasledovala svojo politiko, kakor ji najbolj pri j a. Tako se sodi, da bo Jugoslavija nadaljevala z ožjo kooperacijo z Italijo in Bolgarijo, Grška se bo še bolj oklenila Turške in s tem Anglije in Francije, ki sta zaveznici Turške, Romunska se bo pa oklenila Nemčije, ki jo bo varovala pred ruskim ali madžarskim vpadom. se sprejemajo deklice od 4 da 14 leta in sicer plačujejo samo po 10 centov na mesec. Namen organizacije je, da se bodo tudi v tem oddelku ustanovili vežbalni krožji, .dalje telovadni krožki, gojilo se bo narodne plese, petje in druge take lepe in spodbudne aktivnosti. Zato je prav in zelo priporočljivo, da članice Slovenske ženske zveze vpišejo svoje hčere v ta mladinski oddelek, kjer bodo dobila dekletca mnogo I razvedrila, pa tudi mnogo lepega in koristnega se bodo naučila. 100,000 mož je Japonska žrtvovala v Kita ju Tokyo, 3. febr. — Japonski vojni minnster Hata je danes poročal v parlamentu, da je dežela žrtvovala 10,000 častnikov in vojakov, da vzpostavi "nov red" na Kitajskem. Na kritiko, ki leti na japonsko armado, je minister odgovoril, da smatra japonska armada vojno v Kitaju kot sveto vojno in da se ta popolnoma razlikuje od napadalne vojne, kjer močnejši preži na slabe j šega. To smatrajo Japonci iz tega, ker da bo nastal v Orientu trajen mir, kakorhitro bo strta na Kitajskem vlada, ki vodi proti japonsko politiko. Močne politične stranke na Japonskem zahtevajo, da vlada takoj odpokliče svoje čete iz Kitaj a, da se tako ustvari podlaga za mirovna pogajanja. -rti- Kanada in U. S. bosta gradili dolgo cesto Washington, D. C. — Kakor se poroča, se je kanadska vlada izjavila, da je pripravljena pomagati graditi 2,000 milj dolgo cesto, ki bo vezala zapadno ameriško obal z Alasko. Cesta bo zgrajena v svrho obrambe za-padne obale. V kratkem bo podpisana uradna pogodba med obema državama za to gradnjo. Čeprav je Kanada zapletena v evropsko vojno, pa je vseeno pripravljena za grqjjnjo te ceste, ki bo vitalnega pomena tako za Zed. države kot Kanado. . -o-* ČILE NE MARA LOJALISTOV Santiago, ičiile. — Tujezemski minister čilenske republike je odklonil dovoljenje, da bi prišli J sem španski lojalistični begunci I iz Francije, ki so tam v konfina-; ciji, odkar se j« končala španska; civilna vojna. .-n- Slovenec imenovan blagajnikom pri Ligi stavbenikov Prvič, odkar obstoji močna in vplivna Liga rezidenčnih stavbenikov, je bil Slovenec izvoljen za alagajnika, to je slovenski stav-aenik Joseph Demshar, k čemer mu čestitamo. Naše ljudi opozarjamo, da v uradu te lige lahko vsak čas in brez vsakih stroškov dobe razne informacije glede zidave hiš, glede raznih stavbenikov, arhitektov in podobno. Urad se nahaja v Builders Exchange Bldg., 1737 Euclid Ave., 22. nadstropje. Smrtna kosa Danes zjutraj ob dVeh je preminila Mrs. Anna Požun, 15618 Holmes Ave., stara šele 23 let. Njeno dekliško ime je bilo Novo-sel. Pogreb ima v oskrbi A. Gr-dina in Sinovi. Podrobnosti poročamo jutri. - Naj imajo še pepel Neka žena v East Cleve-landu je ponoči našla svojega moža na tleh v kuhinji, kjer se je zvijal v bolečinah. Povedal je, da se je zastrupil. Naglo ga, je odpeljala v bolnišnico, kjer upajo, da bo ozdravel. Žena je potem našla doma pismo, ki ga ji je mo& napisal. Rekel, da gre s tega sveta, ker je ves denar zaigral. Prosil je ženo, naj njegovo truplo sežge, pepel naj pa pošlje znanemu igralskemu Thomas klubu, rekoč: "Ker so mi vzeli že vse, naj imajo pa še pepel." ruskTletalci razbijajo finska mesta in vasi BOMBE SO PADLE NA NEKO KAPELO IN UBILE DESET OSEB Helsinki, 3. febr. — V enem največjih zračnih napadov, odkar traja vojna, so ruski avijati-čarj; danes deževali bombe na finska mesta in vasi. Eskadron 78 letal je napadel eno samo mesto. Prvo poročilo današnjega zračnega napada trdi, da je bilo najmanj 50 oseb ubitih in nad 100 ranjenih v južnem delu Finske v raznih mestih. To je poleg večernega napada, ki ga je vpri-zorilo 78, ruskih letal na mesto Kuopio. To je mesto z 10,000 prebivalci v sredini Finske in leži ob železnici. Rusi so napadli mesto dvakrat, zjutraj in zvečer. V jutranjem bombardiranju je bilo ubitih 30 oseb, o večernem napadu pa še ni poročil o žrtvah. Nad mestom Kerava v bližini Helsinki je 20 finskih letal napadlo Ruse. Ljudje so prišli iz skrivališč, da so gledali na boj v najnianhftrdijo5.da so nemška letala potopila Jangleških ladij v enem samem dnevu. blaga. S temi napadi nameravajo Nemci ohromiti angleško trgovino, ki je vsa na morju.' Anglija dobi vse potrebščine po .morju in če ji to zabrani Nemčija s svojimi letali, je Anglija brez vsake moči. London, 3. febr. — Angleška letala so danes zbila na tla tri nemške aeroplane v najbolj živahnem dnevu zračnega bojevanja, kar jih je še bilo od začetka vojne. Dalje trdijo angleška poročila, da je bil pri tem en nemški bomber tako poškodovan, da najbrže ni prišel domov. Nemški napadi so bili izvajani na 400 milj dolgi črti vzdolž angleške obale. Angleška vlada ne omenja ničesar o nemških poročilih, da je bilo danes potopljenih 14 ladij. Zanimive vesti iz slovenskih naselbin Ely, Minn. — Mladi Lojze Ko-stelc, sin rojaka Jos. Kostelca, je 12. jan. izgubil nogo pri delu na skladiščnici rude pri šahtu Pionir B. Kostelec je bil motornik na vozovih za prevažanje železne rude in nesreča se je zgodila, ko sta dva rudniška vlaka trčila skupaj. Nahaja se v bolnišnici. — V zavodu sv. Ane v Duluthu je umrla Terezija šarabon, vdova po znanem salunarju, stara 68 let in doma od nekod na Dolenjskem. Na Elvju zapušča brata Petra Bežka in dve nečakinji, -r- V Gilbertu je pa 22. jan. umrla Mary Indihar, stara 67 let in doma od Dobrepolja na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1892 in sicer v Tower, zadnjih 30 let je pa živela tu. Zapušča moža, šest sinov in tri hčere ter 10 vnukov in vnukinj. — V Keewa-tinu je umrl John Draskovic, star 45 let, ki je tamkaj bival 10 let. Zapušča vdovo in pet otrok. — Dne 19. jan. je zgorela groce-rijska prodajalnica, katero je vodil John Grahek, poslopje je pa bilo last Markota Slogarja. škoda na poslopju znaša $5,000, na grocerijskem blagu pa do $4,000, toda zavarovalnina krije le del te škode. — V Keewatinu je ogenj izbruhnil v hiši rojaka Pavla Muharja zaradi preveč zakurjene peči. Gasilci so takoj pogasili ogenj, da,»i je bilo v istem času 33 pod ničlo. Joliet. — Pred dnevi je tu umrla Katarina Malerič, roj. Ko-čevar, v visoki starosti 86 let. Zapušča sina in tri hčere. — Nekaj dni kasneje je na ulici naglo umrl 40-letni Gregor Zora. Postalo mu je slabo, ko je šel na delo in zgrudil se je mrtev. Rojen je bil v Ameriki in tu zapušča mater, tri brate in dve sestri. — Dne 17. jan. je naglo umrla Mary Pire, stara 73 let in doma iz Dola pri Hrastniku. Zvečer je šla zdrava spat, o polnoči je pa že bila mrtva. Tu zapušča moža, v Iowi pa sina in štiri vnuke. _ Pred dnevi je v bolnišnici umrl George Požek v visoki starosti 85 let. Bil je star naseljenec, ki je dolgo let delal v tukajšnji jeklarni. — Dalje je umrl 15-letni fant Jos. Mušič, srednješolski študent. Pobrala ga je pljučnica v petih dneh. Zapušča starše, brate in sestre. — Anton Pire, ki je po nesreči z avtom povozil Jožeta Legana in povzročil njegovo smrt, se je te dni pogodil s sorodniki ponesrečenca za odškodnino v vsoti $1,150, katero bo plačal in s tem bo nesrečna 'zadeva poravnana. ' Iz Pennsylvanije. — Avella, | Pa. — Dne 22. jan. je tu naglo 1 preminul John Guzel, star 59 let 'in rojen v Poljanah nad Skofjo Loko, po domače Erjavčev. Za- Nobenega miru, dokler je Hitler na vladi, pravi angleški vojni minister ANGLIJA SE MORA BORITI DO KONCA, ZMAGATI ALI PA POGINITI London. — Vse možne sugestije, da bi se začelo z mirovnimi pogajanji med Anglijo in Nemčijo, je razblinil novi angleški vojni minister, Oliver Stanley v svojem prvem javnem govoru, odkar je prevzel vojno ministrstvo za Hore-Bel i s h a. Stanlej je rekel, da ima Anglija samo en cilj in to je, da dobi to vojno. Obenem ima Anglija samo en mirovni ciJj in ta je mir, ki bo trajen. Svet ne more iti naprej, je rekel Stanley, napol v sužnosti, napol svoboden in Anglija si je izbrala svobodno pot, "Mi se borimo za svojo svobodo," j.e poudarjal minister. "Vojna ni kot žogometna igra, ki lahko neha kadarkoli. Mi moramo iti naprej do zmage, ali pa do poraza. Milijoni so priča in to vseh plemen in jezikov, da dokler je Hitler na vladi in dokler se mu Nemčija pusti vladati, ne bo mi- ru in ne varnosti v Evropi ali na svetu sploh. "Mi ne želimo uničiti Nemčije. Mi jim ne .zavidamo nje napredka. Mi jim ne želimo sužnosti, kakor so jb oni dali milijonom v Evropi. Mi hočemo, da bodo srečni člani mirne in srečne Evroje. Toda nikdar več ne bo ta ali pa kak drug njemu enak vodja imel oblast, da bo spravil svet v mizerijo in trpljenje, kakor smo ga doživeli že dvakrat v našem življenju. "Z obema rokama bi zagrabili varen in časten mir. Toda kakšen mir in kakšno varnost naj pričakujemo od takih oblastnikov. Zmaga bo prišla samo z vztrajnostjo, žrtvami in pogumom. Vse, kar imamo, bo položeno na tehtnico. Zato si utrdimo svoja srca in korakaj mo po trdi poti, dokler ne dosežemo našega cilja — zmago in potem mir." :.,„•.■■: zraku. Rusi so najprej vrgli vse bombe, potem so se branili pa z strojnicami proti Fincem. Finci so zbili eno rusko letalo na tla, ostala so pa pobegnila. V mestu Sienajoki so bili ljudje zbrani v mali kapeli, ko so prigrmeli ruski avijatičatji. Bombe so razbile kapelo in deset oseb je bilo pri tem ubitih. Iz fronte pri Mannerheim liniji se pa poroča o neprestanem topniškem ognju od ruske kot od finske strani. Topovski ogenj se je razvnel vzdolž vse Mannerheim linije. Finsko poveljstvo poroča, da niso Rusi zavzeli niti pedi zemlje. -o--- V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnišnico Edvard Perušek iz 14814 Hale Ave. Iz Womans bolnišnice je bila pa pripeljana Mrs. Kathe-rine Srsa, 775 E. 222nd St. Kako živi nemški diktator Hitler NOVA IZNAJDBA ZA PONESREČENCE NA MORJU Stockholm, švedska. —- Inže-| nir Moerner je izumil neke vrste I obleko iz gumija, ki bi jo oble-jkli ljudje na ladji, kadar bi se j ladja ponesrečila. Obleka je narejena tako, da se jo naglo oble-če in ki pokrije vse telo. Je zelo j gorka in drži človeka na vodni površini. Inženir je obleko sam poskusil pred mnogimi gledalci, j Kadil je cigareto in komodno le-Ižal v ledenomrzli vodi. Ko so ga potegnili na suho je bilo njegovo telo gorko in čisto suho. WILSON JE NAPOTI NEMCEM Praga. — Wilsonov kolodvor v Pragi, ki so mu dali ime v počast velikega ameriškega predsednika Wocdrow Wilsona, so Nemci prekrstili v Praški centralni kolodvor. --o—:- Nov grob V petek večer je preminil v Mestni bolnišnici rojak Anton Urbančič, samec, star 73 let. Doma je bil iz vasi Zafara pri žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 51 leti. Tukaj zapušča dve sestri, Elizabeth Sirk. stanujoča na 949 E. 207th St. in Uršulo Blatnik. V stari domovini pa zapušča enega brata in sestro. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Skupna društva sv. Vida Skupna društva fare sv. Vida so izvolila za letos sledeči odbor: Predsednik Louis Erste, podpredsednik Mike Klemenčič, taj-' nica Mary Otoničar, zapisnikari-■ ca Julija Brezovar, blagajničar-, ka Margaret Tomažin; nadzor-• niki: Anthony J. "Fortuna, Lawrence Bandi, Louis Kraje. Berlin. — Odkar je Nemčija v vojni, je Hitler skoro vedno v svoji palači v Wilhelmstrasse. Po cele ure je sam, sedeč pri pisalni mizi ali pa se sprehaja po sobi kot preganjana zver. Zelo je shujšal in bolj nervozen je, toda še vedno zdrav. P0 15 do 16 ur dela na dan. Odkar je zavzel Poljsko je bil samo dvakrat iz Berlina. Prvič je bil v Monakovem, kjer se je pripetila znana razstrelba, drugič pa, ko je o božiču obiskal za- padno fronto. V svojem uradu je kot jetnik, tam dela, je in spi. Njegova hrana obstoji iz same zelenjave, rib, prepečenca in sadja. Njegova edina pijača je pivo, ki ima en odstotek alkohola, ki ga nalašč zanj varijo. Feldmaršal Goering je edini, ki ga vidi vsak dan. Večkrat ga obišče general von Brauschitsch, vrhovni poveljnik nemške armade in nekaj drugih- K tem jutranjim posvetovanjem prihajajo zadnje čase tudi industrijalci, ka^- znači, da se je začel Hitler zanimati za ekonomsko stran pušča ženo, tri sinove in pet hčera, v Pittsburghu brata Antona, v La Sallu, 111., sestro Mary Bizjak, v starem kraju pa sestro Jo-hano. — Dalje je umrla Katarina Bogataj, roj. Furtuna, stara 52 let in doma iz Trate-Gorenja {vas. Zapušča moža in dve hčeri. — Pred dnevi je v Pittsburghu umrl Peter Klobučar, star 54 let in doma iz Dragatuša pri črnom-Uju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 38 let in zapušča družino. Arma ,Kans. — V sosednjem Franklinu je 27. januarja umrl Anton Košir, star 73 let in doma iz Nove gore od Sv. Križa pri Litiji. Bolehal je dve leti. in pol na srčni hibi. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo in tri sinove. — V Chicopeeju je pred dnevi umrl Marko špajzar, j star 74 let. živel je tam čez 40 [let in zapušča ženo in odrasle otroke. — V Frontenacu je umr-jla Mary Kotzman, stara 82 let. j Tamkaj je bivala 52 let in zapušča odrasle otroke. j Nanticoke, Pa. — Dne 25. ja-jnuarja je tu umrla Mary Haupt-man, roj. Knapič, stara 43 let in rojena v Ameriki. Zapušča moža in hčer omoženo Bnezkowski, v Scrantonu, Pa., pa sestro Minnie Končnik. Chicago. — Rojak Jos. Knaus Se je pred dnevi nevarno pobil pri delu v tovarni Standard Car Co. v W. Pullmanu. Štiri dni je bil v nezavesti. Nahaja se v bolnišnici. Kirkland Lake, Ont., Kanada. _pred dnevi je bil tu obsojen v j šestmesečni zapor Pavel Link, ki 1 je rekel, da je Jugoslovan in ni ,'kanadski državljan. Aretiran je J bil na obtožbo, da je prekršil ka-Jnadsko obrambno postavo in pri-i'če so izpovedale, da je govoril i proti vojni in je rekel, da bo v i slučaju, če ga pošljejo na fronto, i dezertiral k Nemcem, kajti po i njegovem mnenju je Hitler veli-- ko boljši kot Chamberlain in da i je najbolje, da Nemci in Rusi zavladajo po vsem svetu. Nemčije. Prej se je zanimal za politične in vojaške probleme. Hitler navadno obeduje sam. Jed obstoji iz ene same "rihte. ' Potem se vrne k delu do sedmih 'zvečer. Zatem zavžije skromno večerjo in potem prebira do polnoči razna poročila iz raznih mi-' riisterstev, gleda filmske slike s 'fronte in daje navodila svojim pod vodjem. Dan konča v svoji privatni sobi kanclerske palač* in še tam piše razne zapiske, Ki 'potem postanejo zakoni za nemški narod. (Zavidanja vrednote j življenje ravno ni; op. ured.). Juro Strk umrl V soboto večer ob desetih je Preminil Juro Strk stanujoč na 3852 St. Clair Ave. star 83 let. Rojen je bil v selu Vidoseva, ko-tor Glina. Zapušča ženo Katarino. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Pokojni je bil član društva sv. Josipa št. 99 HBZ. Iz bolnišnice Mrs. Mary Glavich, 1531 E. '°th gt. se je vrnjia jz bolnišnice in jo prijateljice lahko obiščejo na domu. glaske antante so zaključili zborovanje. Por med Romunsko, Ogrsko in Bolgarijo se I , \P0|,avnal mirnim potom. Zveza balkanskih 2av ostane v veljavi še šest let. |SeSk^aS,aVija' 4" jan" ^nskiv! ^ lanjih "Ministrov fcvane k nZaV> ki 80 članice v J'* ballboto zaključil zbanketom) m a n i 're'd)1 jugoslovanski ^r-liLfn:Lster Aleksander tem drk^ič v počast dele- I Vključil °vŠnGm Se je SeSta" 1 Vikinških T"™'1' da je rtfovJT držav nevtralne S iSn°St Na banketu fvati 'za S° priPravliene so- .^alncxsti S^ST mirU in I je urad Balkanu- BolSa" SahtevT50 ljubila, da ne fpitev Doh, Romunske od-1 evi"OnsW dokler b0 tra- fvil, da S S1Ster Gafencuje ata Ogri °do zahteve, ki jih Nunsko ' .ln Bolgarija na 'av«alo J 0zemlja, lahko * niIn potom in v za- fZ mesečnika <«7 . - gIa8ila i da je novo P^nema- f:dila ZaCa v §Ce' ki gaje * njen WdiVencija SŽZ> bil° rnoč J' v začet" dva meseci k°renine- Sa" za mi«.!. Je vršila kam->bru in \nsk' oddelek, v ' PrLuCembru' Pa j'8 n°vi oddelek 300 članic v T? za*eti 0 kaže na jako ;obstoj_ ek m zatrjuje nje- A finski , 1 oddelek pri SŽZ #kaletal«, Danes so S napad ;;;jPf napravila si-ffju in oh rj , dje v Severnem ffe, C|aangle§ki obali. Nem-ttianj l4 Pri tem potopili pobila - Tri nemška > Pona skupaj Jf*' trdi, °d teh trgovskih, f e°W0£ da 80 bile vse te : uh ladij ,6 ah sPremljane od ^ napad' Kar je dovolj Vzro- s£F 14 0 Nemci-Po- C 1 na dn kl 80 'lih Nemci Tdih. so ^°rja v današnjih lPoškodo ,Pa Še mn°go mo- lt6*^k8kW trdij0" ŽP1 oziroi mci vrniti An" Ho, kj roma zaveznikom blo- Izvoz nanienjena ustaviti 111 dovoz nemškega >našil u ta eZal SVOjo ženo' ji ter jo nato nesel na r ^ iori T11 hČ6rki> ZaŽ*al l^la 8k°nl fmomor. žena je t 4 od 0lT kak0 je h°dil >1 hiSo d S°be do sobe in za-Vhe, ' nato je pa slišala tri 4»bro 7 bolnišnici >a^ja Frank Oklčki ! ^estni bolnišnici. 4*®wski oddelek sžz uspeva AMERIŠKA *■.«»««»» ..... ««»»»»«■».««.' | BESEDA IZ M10DA Armada grobokopov Iz finskega bojišča prihajajo fotografije, kjer vidimo ležati v snegu trupla padlih vojakov, pomešana med trupli konj. Nekatera leže vrhu snega,, druge se pa samo vidi ali sluti pod nakupičeno snežno odejo. Tam zdaj mirno spijo pod sneženo odejo in veter, ki vije skozi vrhove dreves, jim poje smrtno uspavanko. Dotrpeli so, padli so —sami ne vedo čemu in komu v korist. Morda so vedeli in morda so preklinjali svoje valpte, ki so jih nagnali pred žrela topov, še v zadnjih stresljajih, ko je njih srčna kri rdečila beli sneg. Za trenutek se je sneg malo stajal pod težo gorkega telesa, potem je pa telo otrdelo in novaf"plast snega je pokrila padla trupla, kot bi imel sneg usmiljenje s temi reveži, pa jih, je lepo, odel in nasul novih snežink. . . Tako počivajo tihi in zapuščeni, daleč proč od svoje domovine, od svojih družin in čakajo pomladi. In kaj bo tedaj? Ali se svet kaj vpraša, kaj bo po finskih gozdovih in moč-varah spomladi, ko se bo stajal sneg in bodo ta trupla padlih vojakov ležala tam na prostem nepokopana? Zdaj je razumljivo, da padlih ne morejo pokopavati, vsaj vseh ne. Morda ni časa, ker ni stalne fronte in s,e samo patrulje preganjajo po gozdovih, se streljajo in umikajo, pa zopet drugje napadajo. Mrtvi pa ostanejo na mestu, večkrat tudi ranjenci, ki jih ne morejo vzeti s seboj, da v par urah zmrznejo. Ta trupla bodo na spomlad izpostavljena soncu in zače-Ja bodo razpadati. In kaj tedaj? Kdo bo mogel poiskati vse padle po gozdovih in kotlinah, za skalami in štori, kamor so se morda ranjeni zavlekli in tam zmrznili. Žalostno je to vprašanje, toda je popolnoma enostavno: kaj bo tedaj na Finskem? Velika nevarnost bo, da se razpa-se kuga, ki se prav lahko potem od tam razširi po vsej Evropi in še čez morje. To bo spomladi problem, ki ga bodo morale rešiti vse evropske države, ne samo Finska, ki bi sama tudi ne mogla biti vsem kos. Treba bo poslati na Finsko celo armado grobokopov, ki bodo opravili to žalostno, pa potrebno delo. Ta misel se nam je porodila, ko smo oni dan brali, da se v Moskvi že sedaj smejejo in si manejo roke češ, kako si bodo spomladi Finci tiščali nosove, ko se bo sonce uprlo v trupla padlih vojakov in v konjske mrhovine. Well, ne verjamemo, če je tukaj kak smeh na mestu. V Moskvi bi morali vedeti, da zapiha veter včasih tudi od severa proti jugu in morda si bodo tudi v Moskvi tiščali nosove. Mrzel val Mrzel val, ki je stresel zadnji mesec vse Zed. države prav doli do Floride, napravil milijone dolarjev škode na sadju in zelenjavi v južnih državah, zakrivil 400 osebam smrt, je bil nekaj nenavadnega, česar nismo navajeni in še nismo doživeli. Smrt in razdejanje je šlo po široki poti od Texasa do Vir-ginije. Nad deset tisoče podeželskih družin je bilo izoliranih od bližnjih mest, zlasti v hribih Georgije, Alabame in Kentucky. Rdeči križ in relifne agencije so nosile živila in kurivo prizadetim družinam. Posebno je mrzel val zadel Florido. Prvič v 23 letih je bil zapadel sneg v Palatki, 50 milj južno od Jacksonville. Oranže, kar jih ni bilo še obranih, so zmrznile na drevju. Ponekod so farmarji najeli aeroplane, da so poletavali nad nasadi ter mešali zrak, da se ni vsedla slana. V Sioux Falls, S. D. se pripoveduje o veselem dogodku. Prijeli so nekega uzmoviča in so mu hoteli vzeti odtise prstov. Toda bil je tak mraz, da mu policija ni pustila sleči rokavic. Kaj je povzročilo ta nenavadni mrzli val v Zed. državah ? Vladni meteorologist v Washingtonu ima za to uradno definicijo: Ko so se začele premikati mase mrzlega zraka iz skrajnega severa proti jugu koncem decembra, so naletele na nenavadne plasti visokega in nizkega pritiska. Ta zrak se ni premikal preko velikih jezer (kot je to navadno) proti Atlantiku in preko njega, ampak je nadaljeval pot proti jugu in se vsedel nad ozemlje Zed. držav vse od Skalnatega gorovja do obrežja Atlantika. Posledica je bil mrzli val, ki smo ga občutili zadnji mesec in o katerem bomo morda pripovedovali svojim vnukom, ki ne bodo verjeli, da more biti tak mraz. Oklevanje zaveznikov Kot je videti, so se zavezniki namenili, da si bodo v vojni z Nemčijo vzeli čas, ki jim bo pomagal spraviti Nemčijo na kolena. Nekateri vojaški strokovnjaki trdijo, da to ni prava taktika in da se bo to nad Anglijo in Francijo maščevalo. S tem, da zavezniki lepo ždijo in čakajo, dajejo Nemčiji lepo priliko," da se še bolj pripravi. S tem čakanjem si bo lahko dobila Nemčija v Poljski nove zaloge živeža. S tem čakanjem si bo pridobila Nemčija na času, da bo poslala v Rusijo svoje izvedence, ki bodo spravili v red rusko industrijo in poljedelstvo. Nemčija bo poslala v Rusijo svoje izvežbane častnike, ki bodo reorganizirali rusko armado v prvovrstno silo. Da je nekaj na tem resnice, kaže dejstvo, da Nemci spravljajo v red poljske železnice in tovarne in nedavno je Rusija dovolila Nemčiji, da spravi v obrat gališke oljne vrelce. Baraga — naš svetilnik živimo v času, ko mu je vtisnjen pečat materijalizma. V človeku se je uveljavil živalski čut samoljubja. Saj se kot vrhunec napredka razglaša, da je najvišja vrednost življenja — uživanje zemskih. dobrin! Namen in cilj človeških borb in trpljenja je istoveten z živaljo. Ta duh je prepojil miselnost ljudi, da z nenasitno pohlepnostjo hočejo imeti vse kar je lagodno, da si življenje tako osla-de kakor zahtevajo strasti. Beseda — zatajuj se — ne pomeni sodobnemu človeku ničesar, čemu, saj jutri je lahko že vsega konec. življenje pa je usmerjeno samo v to stran in najvišja vrednota življenja je, da ima vsega v izobilju kar mu poželi srce. V tem mraku, pa kljub poplavi materijalizma, žive še ljudje, ki na široko odpirajo oči in srepo zro v noč, da bi našli luč, jo izsledili, ki bi dala smisel, namen in vrednost življenja. Da bi se ozrli ob vzoru, ki je v svet izžareval toplo zatajevanje in kazal na resnično vrednost življenja. Ne bo odveč, če se ponovno in ponovno ozremo v svečli lik zadnjega stoletja — ob škofu Baragi. Je žalostno pa resnično, da se mi vse premalo zanimamo zanj. To leto pa hočemo, da bomo njegovo podobo postavili malo bližje pred naše duševne oči. Za danes pa naj prvo ponatisnemo članek, ki ga je priobčil znani P. Hugo Bren OFM v decemberski številki Katoliških misij onov lanskega leta. "Kaj mi protestant piše ob Baragu?" Pri svojem stikanju po ameriških knjižnicah in arhivih za novim gradivom o našem Baragu, sem, bil opozorjen na nekega njegovega protestantovskega oboževatelja, ki da nekaj novega piše sedaj o njem. To je Mr. James K. Jameson, michiganski državni poslanec za okraj Ontonagon, kjer je Baraga misijonarji. Dotični, ki me je opozaril nanj, je pristavil, da bi ga gotovo veselilo, če mu piše kak Baragov rojak, da izmenja svoja dognanja o nem j. Kajpada sem to storil z veseljem in mu dal na razpolago vse svoje vire, če jih more kaj uporabiti pri svojem delu. Takoj sem dobil prijazen od- govor s pojasnilom kaj novega on pripravlja o Baragu. Ne misli na kak nov življenjepis, ker tega ameriška javnost ne potrebuje, pač pa ima v načrtu, oziroma v delu nekako zgodovinsko povest, katere glavni junak bo Baraga. Amerikancem katerekoli vere ali brez vere, bi ga rad na njim najbolj prikladen način predstavil "kot svetega moža, ki je v divjih krajih prenašal nedopovedljive žrtve s tako velikodušnostjo in nesebično požrtvovalnostjo, da ga vse to visoko dviga nad navadne zemljane." ( Pravi da prebira njegove indijanske pridige v izvirniku in čim bolj se poglablja vanje, tem očitnejše mu je, da je bil Bog "vodilo in merilo vsake njegove misli in vsakega njegovega dejanja." S povestjo, katere junak bo ta duhovna veličina, upa oboga-teti duhovnost bralcev sicer bi povest itak smatral za pogreše-no. Svoje pismo zaključuje: "Kot njegov rojak ste lahko ponosni nanj, noben narod ne more roditi plemenitejšega moža." Ko mi je vrnil nekaj gradiva, za katerega se mi je bil priporočil, je v priloženem pismu zopet dal duška svojemu navdušenju za Baraga. Marsikaterega Baragovega rojjaka je lahko t}ram, če primerja svoje navdušenje zanj z navdušenjem tega protestanta in Angleža. On sam pravi: "Naravnost čudil sem se, kako njegovi lastni rojaki malo j poznajo tega isvojega velikega i moža." Dalje pravi, da so ga i Slovenci "bakrenega okrožja" ob | priliki neke javne veselice (pik-jnika) na Calumetu povabili, naj jim pride predavat o Baragi. Z veseljem-se je odzval, ker je že v Grand Rapids v katoliških in drugih dvoranah že ponovno in ponovno proslavljal Baraga. Pravi, da so ga sicer rojaki na Calumetu z velikim zanimanjem poslušali, a-je bil razočaran, ker so tako malo vedeli o njem. Po njegovem mnenju, Baraga v svoji veličini ni zaostajal za [slovitim, vsakemu Amerikancu j dobro znanim jezuitom P. Mar-jquettom misijonarjem in razis-ikovalcem. Če je Baraga glede | javnega slovesa daleč za njim je ! pripisovati to bolj zunanjim ] vzrokom. P. Marquette je bil ' obenem z LaSallom odkritelj Mississippia. Umrl je še mlad, \ nekako dramatičnih okolnostih kot žrtev svojega raziskovalske-ga poklica sredi samih indijanskih spremljevalcev. Ti so gs mrtvega s čolnom pripeljali \ njegov misijon k sv. Ignaciju \ Michigan. Ta romantika njegovega življenja in smrti ga je potisnila v ospredje daleč pred Baragom. "Tada tudi Baragova veličti-na," pravi dobesedno "kot duhovnika in kot zgodovinske osebe v krajih ob velikih jezerih mora biti odkrita in narodu pre-dočena. Kar se mene tiče, bom Baraga vedno preučaval, ker me ničesar bolj ne zanima kot on. Prepričan sem, da boste tudi vi in vaši kolegi v Lemontu bogato nagrajeni za svoj trud, ki ga posvečate raziskavanju njegovega življenja." To pismo mi je pisal tedaj, ko je bilo v časopisju razglašeno, da bo v prenovljeni marquett-ski stolnici nova škofovska krip-ta s častnim mestom za Baragove telesne ostanke, kamor jih bodo prenesli ob blagoslovitvi stolnice. Z ozirom na to časopisno poročilo me vprašuje, če mi bo mogoče udeležiti se prenosa Baragovih telesnih ostankov, k temu dostavlja: "Ko bi bila za to priliko meni dana priložnost dobiti naptemnejši kotiček v stolnici, bi to smatral za nepozaben doživljaj." Pa mu ni bila dana ne njemu in ne meni, kajti slavnost seje vršila 28. septembra 1937 in precej na tihem. Ta tujec po krvi in veri je le en nov oboževatelj našega Baraga iz takih krogov, kajti podobne laskave .izjave smo culi že iz ust več drugih protestantovskih in brezverskih ameriških zgodovinarjev. Naj nam bo ta izjava • najizrazitejša med njimi v izpraševanju vesti, ker se premalo zanimamo za tega našega velikega moža in prav tako malo trudimo, da bi spravili kot narodnega velikana na svečnik, kot svetnika na oltar. Saj vendar nimamo takih velemož kot je bil on in za katerega nas tujci po pravici zavidajo na pretek. Matt Tekavec. — Smrtna železniška nesreča pri Celju. Na železniškem mo-i stu čez Savinjo v Tremerjih pri ' Celju je povozil tovorni vlak 72-j letnega tesarja Mihaela Zavška. Lokomotiva je staremu možu ': odrezala obe nogi in dvakrat presekala lobanjo. Bil je na mestu mrtev. THE ST. CHRISTINE CADETS OF BRANCH NO 32 SŽZ, EUCLID, OHIO Še ena za predpust Dasiravno je že skoro predpu-sta konec, pa bom vseeno še eno zapisal o fantih kakor sem zadnjič obljubil. Tudi to sem slišal od gospoda župnika v stari domovini, ko je razlagal dolžnosti in lastnosti, ki so potrebne vsakemu zakonskemu možu. Med drugimi potrebnimi lastnostni tudi to, da je v resnici — mož in ne nebogljiva trapa, kot jih je več med nami.- Slišal sem to-le zgodbico. Nek mlad fant se je hotel poročiti. Imel pa je to slabost, da v zgornjih prostorih, kjer se zbirajo možgani ni bilo vse tako kot bi moralo biti pri pravem in odločnem kmečkem fantu. Domišljal si je, da bi morala biti njegova bodoča žena močna, koraj-žna in razsodna. Pa gre res snubit neko tako pogumno dekle. Ko ji razodene svojo ljubezen in ji pove kako jo ima rad mu pravi: "Ja, jaz bi te že vzela, a ne vem, če boš ti kaj prida mož." "O prav dober mož bom," ji pravi. "Ali me boš rad ubogal?, mi boš nanosil drv v kuhinjo, znaš vodo nositi, boš kdaj namesto mene svinje nakrmil, znaš krave molzti, ali me boš vse ubogal?" on pa na vse lepo odgovarja: "Ubogal te bom, drv ti bom nanosil, vodo znam nositi, svinje bom mesto tebe krmil, krave znam molzti. Vse, vse te bom ubogal, kar mi boš zapovedala — "Torej hočeš biti moj pastir ali mali hlapec, kajti pastirji in mali hlapci morajo vse ubogati svojega gospodarja. Jaz pa takega moža ne maram. Moj mož bo moral biti tak, da ga bom jaz ubogala. Mož mora biti tak, da se ga žena boji, ga ljubi in ga spoštuje. Ti le pojdi k dekletom svoje vrste, jaz bom pa raje ča kala, da. pride fant, ki bo res fant in da bo tudi v zakonu mož ne samo po sv. zakramentu, da bo v resnici tudi mož na pravem mestu." Tako je odšel naš ženin s košarico. Torej fantje, dokler ste fantje bodite dobri, pametni in pogumni, kadar stopite v zakon, bodite res pravi krščanski mož- Tako nam je govoril naš gospod župnik in še več koristnih naukov smo šlišali. Nekatere sem si zapomnil in nekatere pa sem tudi pozabil. Mož je gospodar, a naj se tudi izkaže, da je vreden imena — gospodar. Upam, da ne bo nobene zamere ne pri fantih in ne pri dekletih, kdor pa bo zameril, pa naj, da sem to napisal to ni moja krivda, ampak je krivda tistega, ki je to povedal. Pozdravljeni, J. Resnik. Vpliv podnebja na veško življenje Ni samo telesno, tem** duševno življenje človeka sičem odvisno od podnebij terem človek živi. So posebno občutljivi za izpremembe. Ameriški rj valeč Huntington se j® jj bavil z vplivom podnebja^ vekovo telo. Huntington | enem zemljevidu narisi J z zelo izpremenljivim jem, na drugem zemlje*1! kraje, kjer je človeštvo j storilo na področju k^j prosvete. Potem je o\»K vida primerjal in ugotovi storilo človeštvo mnoga ^ , la tam, kjer je bilo poone| lo izpremenljivo. Huntington razlaga ta vi pojav tako, da vpHvajf meni j i vo podnebje na | prav s svojimi izpremen1^, lo vzpodbudno in da & . k večji delavnosti. PreV{ Dobrega Jeana Baptista nismo po tej pustolovščini več ko pol meseca videli, dokler pač onih pet in dvajset dolarjev ni zapravil. Ta čas se ni lotil nobenega dela in je bil nobel gospod. Potem pa je spet prišel. S hudomušnim mežikanjem me je pozdravil. In še dandanes je ponos vsega pristanišča. (J. M. Verter.) iz domovine —Razbojnik Hace na Dolenjskem. Zloglasni razbojnik Hace se spretno skriva po dolenjskih gozdovih, zlasti med goro Plešiv-cem, vasjo Cerovcem in Radnjo vasjo pod Trebeljnem. Gozd je poln skrivališč. Hace ima v tem kraju dve ljubici, ki jima donaša razne ukradene predmete, za kar ga oskrbujeta z živili v njegovem skrivališču. Včasih pride Hace tudi k njima na dom. Umevno * je, da ga dekleti obveščata tudi o njegovih nevarnih preganjalcih. Obe dekleti, ki imata stike s Hacetom, sta bili tudi že javno ožigosani s prižnice v cerkvi na Trebeljnem. Ker je zdaj znano, kje se Hace zadržuje, mu ne bo težavno priti do živega. — Požar v litijski predilnici. Te dni je začelo goreti v litijski predilnici. Na kraj požara so prišli litijski gasilci z motorko in ogenj pogasili. —Obsodba Albina Košaka in Josipa Pečovnika. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala 29-letni v Migojnice pri Grižah pristojni pekovski pomočnik Albin Košak in 28 letni, v Št. Janž na Vinski gori pristojni delavec Josip Pečovnik zaradi številnih vlomov in tatvin. Košak je bil obsojen na pet let. Pečovnik pa na šest let robije. Oba bosta po prestani kazni oddana za tri leta v prisilno delavnico, nato pa bosta še eno leto pod zaščitnim nad-zc/rstvom. Košak in Pečovnik sta nevarna prijatelja tuje lastnine. PODPIRAJTE0 SLOVENSKE TRGOVCE__ MAH OGLAŠT^ Delavca na farmah se išče, mora znati molziti krave. Za podrobnosti vprašajte na 2913 E. 57th St. blizu Francis Ave.__132.) Lepo stanovanje se da v najem, 5 sob, je parna gorkota, vse udobnosti, na 1215 Addison Rd. Odda se dobri dru-žžni za $28.00. _ Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9671 Pripeljemo na dom. V SE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov : 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje (Feb. 1. 5. 8.) že. To je bil najboljši potapljač vsega otoka; bilo mu je kakih dva in dvajset let in nam je v pristaniškem delu marsikdaj izborilo služil. Niti na mar pa mu ni prišlo, da bi se bi vdinjal za delavca. Videti ga je bilo le tedaj, če se je pojavil kak parnik. Tedaj je šinilo njegovo črno telo v vodo in je izginilo. Čez čas se je tik parnika prikazal na površju in je prosjačil popotnike novcev, ki so mu jih metali v vodo. Bliskovito se je njegova kodrasta glava potopila za novcem, dokler se ni sopeč in prskajoč spet pojavil, držeč najdeni novec zmagoslavno v roki. A danes mu je bilo nekaj izrednega namenjeno. Parnik je pristal, potniki so hiteli na suho, tedaj je zakričal vreščeč ženski glas. Tekel sem tjakaj, neka Američanka je stokaj e ihtela po svoji torbici, ki ji je bila v gneči zdrknila v morje. Tolažil sem jo, češ da stvar ni tako huda, da imamo tukaj Jeana Baptista in da torej torbica še ni izgubljena. Ostre poteze Američanke je razjasnil žarek upanja. Dobro bi bilo, sem dejal, če bi črncu'obljubila nagrado. Seveda; v torbici da je 25 dolarjev, torej mu rada podari 2 dolarja. Pomignil sem Jeanu Baptistu, ki se je blaženo zarezal. Cela dva dolarja! To je bilo že premoženje zanj! Z elegantnim vzponom se je zavihtel čez ograjo in že je izginil v vršenju belih pen in škropečih valov. Voda je delala kolobarje, valovi so se polegli, majhni mehurji so se dvigali. Prešla je neskončno dolga minuta; in še ena. Oči ameriške gospe so bile bolj in bolj strahu polne. Slednjič se je prskaje pojavil črnec — toda — sam mojim očem nisem verjel — praznih rok! Z dolgimi zamahi je priveslal k pomolu, stopil iz vode, se delal nesrečnega in je izžlobudral v strašni angleščini: Torbce ni in ni mogoče najti! Zdelo se je, da bo suha gospa kar okamenela. Slednjič so se ji razprle ko nož ostre ustnice: tri dolarje da mu podari, ce ji prinese torbico. Jean Baptiste je stal ko mokra kokoš, voda mu je curljala po črnem telesu. Obupno je skomizgnil z rameni. Prigovarjal sem mu. Skoraj da sem bil tudi jaz osramočen. Jean Baptiste, zaradi mene! Dobro, še enkrat bo poskusil. Povzpel se je čez ograjo, skočil z glavo naprej, izginil v temini globin. A ikoj je bil spet zunaj. Nič! Počasi se je splazil kvišku m začel stokati. Stal sem bolj na strani. Čudno, sem si dejal, od-klej pa zna tako vzdihovati? In tako mahati z rokami in oči zavijati? Poklical sem ga k sebi. Tedaj sem v njegovih obupno žalostnih očeh zapazil zvito iskrico in sem ga potegnil na stran. "Jean Baptiste! Baraba!" sem ga nahrulil. "Ali te ni nič sram?» _ Nikakor, Jeana Baptista ni bilo nič sram, niti malo ga ni bilo sram. "Našel si torbico, dobro vem, falot ti, grdi!" — Seveda jo je bil našel. Toda — v njej je tisoč dolarjev! Pet in dvajset dolarjev, če bi mu ženska plačala, poltem bi . • • j Falot je bil, tale Jean Baptiste, | a sicer dobra in zvesta <3uša. Saj, kaj bi mu bil pa kdo mogel, če bi bil torbico sploh utajil in jo vzel? Zatorej sem ameriški gospe na dolgo in široko razkladal nevarni poklic potapljača, pri čemer nisem ' pozabil omeniti morskih somov, morskih pošasti in sem slednjič tudi djal, da je to neskončni napor, če se bo moral v tretjič potopiti. Da je mogoče, da se mu vnamejo pljuča itd., sem plaho pripomnil. Vendarle je i črnec voljan še v tretjič poskusiti srečo, če mu da nagrado pet in dvajset dolarjev . . . Strašno se je razburila, lomila roke, od-skočila od mene. Jean Baptiste in niti trenil z očesom in je počasi in leno odkorakal proti kan- tmBrez sape je strmela stara woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. OKTOBER 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. -o- To je bilo na Haitiju Za nekaj tednov sem stopil v službo pristaniškega urada v Haitiju. Bilo je v septembru. Sonce je pripekalo s steklenoprozornega-neba. Morje se skoraj ni zganilo, bilo je temnomodro; blesteče se beli zidovi pristaniških stavb so kar bodli v oči in so izžarevali neznosno vročino. Daljne gore so se trdo in ostro odražale v temnem zelenju svojih gostih gozdov od pekočega neba. če si na te gozdove gledal s pristanišča, so se ti zazdeli mrki in mrtvi. In vendar je v njih klilo, plalo in se vojskovalo strahotno, divje življenje tropskega pragozda; ondi je frfotalo na tisoče in tisoče pisanih ptičev in metuljev; ondi je kričalo in vreščalo nešteto papig; tam so sanjale lene, speče kače steklenih oči; ondi so valovile iz omotično žarečih cvetov množice razburljivih in težkih dišav; tam so klila kvišku stebla izrednih rastlin*ali se je kako trhlo, orjaško drevo zrušilo vase, da je nato v vročem, soparnem vzdušju večnega polmraka počasi trohnelo in postalo že čez nekaj dni grozotno plodi-šče novega življenja, ki je iz njega strastno poganjalo v življenje: smrt in vstajenje, zmaga in pogin, večni povratek istega. Pod senčnatim zidom so ležali na obrežju naši črni pristaniški delavci. Njih do malega gola telesa so se blestela v prekrasni rjavkasto-črni barvi, ki se je z nje iskrečo odražala belina njih zob. Spali so. Spali so z užitkom in z naravnost živalsko strastjo; komaj kdaj so se zganili, dokler se ni slednjič popoldne prikazal na obzorju redni parnik družbe Hapag, ki je priplul iz Njujorka. Tedaj so se nejevoljni zbudili, mrmrali so nekaj časa kisle volje in drug za drugim izginili v kantino, da so se okrepčali za delo, ki ni bilo drugega ko kriča- ■ nje. Iznenada se je pojavil tudi Jean Baptiste, pomežiknil je in ■ pozdravil in lenobno pridrsal bli- 5.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, Maple Heights. 5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom. 5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road. 18.—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples. JUNIJ 2.—Društvo sv. Križa št. 14 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi. 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. JULIJ 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin- FEBRUAR 6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 10.—-A m igo s Club ples v Twilight Ballroom. 25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND. MAREC 30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom. 31.—Pevski zbor Zvon priredi spomladanski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi spomladanski koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. APRIL 6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 6.—Klub Slovenskih vdov plesno veselico v Knausovi dvorani. 6.—Skupna društva Zapad-ne slovanske zveze prireditev v SDD na Waterloo Rd. 7.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 7.—Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ obhaja 15-letnico obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 13.—Društvo Presv. Imena ml., (Holy Name Juniors), fare Marije Vnebovzete priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND. MAJ 4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 4.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana). . čjo pošiljatev zlata iz kalifornijskih rudnikov v vzhodne države-Pred ločitvijo sva se z Winne-touom domenila, da se bova se-šla na Gravel preriji, zapadrio od Missourija. Nameraval je o-biskati svojega starega prijatelja Old Firehanda, ki se je mudil v tistih krajih na lovu. Spotoma sem obiskal petrolejske vrelce v New Venangu, da se v ta-mošnjem štoru oskrbim z muni-cijo in živili. In tam sem prvikrat srečal Harry j a. Tudi Harryja smem prištevati k junakom divjega zapada. Tudi on je bil čisto svojevrsten značaj, —• čeprav je bil še skoraj otrok, komaj štirinajst let je i-mel. Ponosen, samozavesten je bil, dozorelih nazorov, pogumen do drznosti, rojen westman, vkljub svojim mladim letom izurjen v vseh ročnostih, ki jih zahteva življenje na zapadu, dober jezdec, izvrsten strelec, z vsakim scoutom in lovcem se je lahko kosal. Silno me je zanimal, zaman sem tistikrat ugibal, odkod ima deček te svoje izrazito westman-ske lastnosti. Na vzhodu si jih gotovo ni pridobil, sem sodil. Vzljubil sem mladega Harryja in ko se je vnel petrolej ski vrelec, sem tvegal življenje, da sem ga rešil iz plamenov. Na Gravel preriji sem našel Winnetoua. Izsledila sva krdelo Indijancev rodu Ponka, ki so nameravali napad na Pacific eks-pres. Preprečila sva napad in pri tem naletela na Old Firehanda, Winnetouovega prijatelja. Povabil naju je v svoj "lovski grad," skalnato kotlino v gorah ob reki Mankizila, kjer je taboril s svojimi lovci-kožuharji in kjer je imel tudi skladišča kožu-hovine. In tam sem nenadoma spet našel Harryja. Bolj uganil ko zvedel sem, da je Old Firehand Har-ryjev oče, Harfryjeva mati pa da je bila Ribanna, mlada Indi-janka rodu Asinebc«in, "roža Quincourta." Odslej seve mi mladi Harry ni bil več uganka. Kar presenetilo pa me je, ko sem iz slučajnih opazk uganil, da je tudi Winnetou ljubil lepo Riban-no. Rad bi bil kaj več zvedel o mladi Winnetouovi ljubezni in o njegovem razmerju do Old Firehanda in do Harryja, pa nisem si upal nadlegovati prijatelja, rajši sem potrpel. In usodni dogodki so mi sami j odgrnili zaveso do Winnetouo- i vegain Old Firehandovega ro- i mana. Na naših lovskih pohodih v o-kolico "gradu" smo nepričakovano naleteli na Ponke, na tiste, ki smo jih prepodili, ko so nameravali napasti vlak. Vodil jih je "beli poglavar" Parrano, be-lokožec in pustolovec, nasilen, divjaški človek. Tim Finnety sta ga imenovala Winnetou in Old Firehand, ki sta ga, se mi je zdelo, zelo dobro poznala. Kruto sta ga sovražila in Winnetou ga je celo skalpiral. Njegova hipna krvoločnost me je kar osupnila. Moj Winnetou je bil miroljuben človek, ni hlepel po krvi in odkar sem ga poznal, še nikdar ni vzel skalpa premaganemu sovražniku. Zaslutil sem, da ima težke račune z "belim poglavarjem" Tim Finnetyjem. In spet sem čakal, da mi bo slučaj razodel prijateljevo skrivnost. Jasno nam je bilo, po kaj je Parrano prišel s svojimi Ponka-|mi za nami. Da se namreč ho-[če maščevati za ponesrečeni na-Pad na vlak in napasti lovsko naselbino. Naš položaj ni bil ravno zavidanja vreden. Skalnata kotlina, "lovski grad," je bila sicer skoraj nedostopna in prepričan sem bil, da Ponke ne vejo za njo. Utegnilo pa se je le zgodi- u- da bi jo zavohali, in bilo bi po nas. (Dalje prihodnjič.) uoite incujance, žarai} sled°ve in spet poklicali :ta. ltF° Pa bomo našega ujetni-, javili domov?" je vprašal I firehand. pjsli ga bomo," sem svetoval. 4bomo imeli težave z njim, , zave!" ltf"-JKai še!" je ugova-:< "Mene že mnogo let jI,11 mhče nesel, čeprav sem močno ranjen. In tale iefj,take nežnosti vobče ne #0 pa mislite?" imejte, C zal 8pednje m0Čnih de-i ter ^ --za. W" m zaslužil." if NETOUOV ROMAN 4 . i. vil. Ribanna, in izo- 'lo b Ji * 8VOje ^te, Iju-vfiv- 4 čudaki, po '3Ja Vsak je C kTsi d;zrtja> fpričal da kclar Pa sem "•na dn; 80 ti junaki za-UU dus* pošteni in do- te Zvmm po di- funakov^ srečal mnogo J> drUeL Posebnežev, z * S6m seznanil 1 jn pisal' Spet ° drugih Pa J« bil na . Posebnež in ^lovc-nP:mie^taritrap-m -ZUhar - Sam K hnl T* in zapada 'f^d IW 8ede je bil ^vjega * * favi deseti ■ In naislav NaJzani- " a I)a ^a bil n?a junaka Zrc Old p> brez dvoma J prijatelj in k hand in ™>J ifetou,3 ^mbrat Winnetou. *ebe' kakor f že toliko ?? Firehandu Po cla sem ga T1 iC 86 Preden sem z*4LSem ^ torej, sta ta dv?a Pa nisem ve-V SV°j rom UHaka dožive- 7ak0> kakor11. t« > «lovstv7^>/abi naše fe*ar skrival i,1netou ™ < Za Vse moje ;,tUdi sam ^ P mi ni h vnosti, ni-e hkoč ^Sed*e omenil, finsko deileti Uubil m'a" T lj^ nekVajebila 1 nas, no^v. akor Pravi-^no dalo na' da j« dekle lbil njen dru^emu in *j4ov n VOlJenec - beli fll0"^ P^atelj. Ko sem JM .k dei "^ov molk rah-"|v 8r a1, da prebiva lju-4 sluX Pa na jeziku— 1 lrtW 111 netouove in jeftedaj °0Ve Uubezni. ^ ^ain!"^ Sem ^zumel 1 T*0 otožn posebnošel v^Tin spremlje-»m pušVo -Loius inzve- T' »a obiskal in mu franco w. em za njim na 4*da LT* da bo na lovu. šel za njim. ri njem t-1 °stal nekaj ča- ^l^asn«: TlStikrat mi je po-^fmUstaT Vranca' čistokrv-i i v >' najskrbneje šo-fu je J^anski dresuri. I-/W^ o Swallow, lastovka. Kav Spreml.ial Winne- JCJT0inNijoram'pa I prev njejfpvi lastni f | ljudeh J UŽbo scouta pri ' kl so spremljali ve- Zaupanje winnetou Po nemikem Uvlralk« K. Maj* ______________________________ _________________________ 1940 FEB. 1940 mjHmi® IMffliijI® IfflSMiliMTi 18 19 2i2jŽ2i23lj ^H^MggL i; j ne bo sodno obvezan^) in bo tako minila resi« stavno vsa nevarno^; vrnil zopet občini n*r Dalje prihod® "Aha," je rekel pogrebnik; li- voril upravnik. "Ampak, kaj pa' ce mu je zaživelo, ko je pregleda- potem? Kaj pa ta nehvaležnost val listič. "Naročilo za krsto, teh puntarjev, sir? Kdo bi ver-e?" jel: mož je poslal nazaj pošto, "Za krsto prvič, in drugič — da tisto zdravilo ni za bolezen za pogreb od občine," je odvrnil njegove žene in da ga ne bo pi-gospod Bumble in si zapenjal us- la — pravi, da ga ne bo pila, sir! njeno beležnico, ki je bila, kakor Dobro, močno, zdravo zdravilo, on sam, precej rejena. dva irska dninarja sta ga pila "Bayton," je spregovoril po- in strašno jima je odleglo, in en grebnik in je pogledal od lista oglar, komaj osem dni je tega — na gospoda Bumbla, "nikoli prej in on pošlje pošto, da ga ne bo še nisem slišal tega imena." pila, sir!" Bumble je zmajal z glavo in Ko je stopila surovost teh lju-odgovoril: "Samoglavci, gospod d i gospodu Bumblu prav živo; Sowerberry, hudi samoglavci. In pred oči, je udaril trdo s palico povrhu, bi dejal, še prevzetni, ob prodajalno mizo in sveta je-; sir." za mu je pognala kri v obraz. "Prevzetni, e!" je vzkliknil "Da," je rekel pogrebnik,j porogljivo gospod Sowerberry. jaz nisem nikoli —." "Bežite, to je pa od sile." "Nikoli niste, sir," je usekal "O, priskutno," je odgovoril birič, "ne, in nobeden ni nikoli! birič. "Infaminozno, gospod So- No — mrtva je in pokopati jo werberry!" moramo; to vam je naslov, čim "Tako je!" je potrdil pogreb- prej opravite, tem bolje!" j nik. Po teh besedah je posadil go- "šele predsinočnjim smo sli- spod Bumble v vročici uradnega j šali o tej družini," je rekel bi- razburjenja trirog narobe nal rič, "in prav nič ne bi bili izvede- glavo ter odhitel iz delavnice, li o njih; ampak neka ženska, ki "Glej, Oliver, kako se je raz-stanuje v tisti hiši, je prišla k logotil, še zate je pozabil vpra-občinski komisiji s prošnjo, naj šati," je rekel gospod Sowerber-pošljejo ranocelnika k neki že- ry ter gledal za biričem, ki je ni, ki da je hudo bolna. Ta pa korakal široko po cesti navzdol, je bil odšel kosit; njegov učenec "Je, sir," je odgovoril Oliver, pa, ta prebrisana glava, ne bo- ki se je med pogovorom skrbno di len, jim pošlje nekakšno zdra- potajil, kajti od glave do nog se vilo v steklenici, kjer je bila je stresel, če se je le spomnil prej maža za čevlje." Bumblovega glasu. In vendar "A, to je ročnost, to," je rekel se mu ni bilo bati, da bo moral pogrebnik. trepetati pred pogledom gospo- "Ročnost, kajpada!" je odgo- da Bumbla; kajti prerokovanje gospoda z belim telovnikom je tega uradnika globoko prevzelo, zato je mislil, da je sedaj, ko je vzel pogrebnik Olivera na poslui-šnjo, bolje, če se tega predmeta ogiblje do tistega časa, dokler tero je lahko tudi najnižji prezirljivo s prstom kazal, in sedaj je vračal z obrestmi. Krasna snov za premišljevanje! To nam kaže, kako plemenita je včasih človeška narava in kako enakomerno se razvijajo iste ljubeznive lastnosti v najfinejšem lordu in v najbolj umazanem gojencu iz oskrbovalnice. Oliver je bil tri tedne ali mesec dni pri pogrebniku. Pa sta večerjala gospod Sowerberry z ženo — delavnica je bila zaprta — v zadnji sobici. Gospod Sowerberry je večkrat zelo spoštljivo pogledal ženo, nato pa spregovoril : "Ljuba moja —." Imel je več n?i jeziku, a ker je pogledala žena posebno zlovoljno, je prenehal. "No," se je zadrla gospa So-werberryjeva. "Nič, draga moja, nič," je rekel gospod Sowerberry. "Uh, ti vol!" je rekla gospa Sowerberryjeva. "Prav nič vol, draga moja," je rekel gospod Sowerberry pohlevno. "Mislil sem, da ne ma-raš poslušati, ljuba moja. Samo hotel sem reči —." "O, nikar mi ne pravi, kaj si hotel reči," mu je segla v besedo žena. "Jaz nisem na svetu nič; kar nič me ne vprašuj za svet, prosim. Ne bom rinila v tvoje skrivnosti." Pri teh besedah se je gospa Sowerberryjeva histerično zasmejala in to je obetalo hude posledice. "Ampak, ljuba moja," je rekel gospod Sowerberry, "za svet sem te hotel vprašati." "Nak, nak, mene nikar ne vprašuj," se je prenevedala gospa Sowerberryjeva, "le vpra-* laj koga drugega." Tu je izbruhnila zopet v histeričen smeh, in to je gospoda Sowerberi'yja ja-ko prestrašilo. Zelo običajna in dobro potrjena metoda, kako treba ravnati v zakonu, in često zelo uspešna. Res je privedla gospoda Sowerbgftyja takoj do tega, da je prosil kakor za posebno milost dovoljenja, da sme povedati to, kar bi bila gospa Sowerberryjeva nad vse rada slišala. Po kratkem prepiru, ki ni trajal več nego tri četrti ure, je prejel prav milostno dovoljenje. "Za mladega Twista mislim, ljuba moja," je rekel Sowerberry. "Prav čeden fant, ljuba mo- ------------ 1 Boksarja Joe Louis, levo in Arturo GodoV, "ji bosta udarila na 9. februarja v New Yorku. _J* PREDPUSTNI PLE! priredi MERRY MAKERS CLUIi na pustni torelc 6. t. m. V AUDITORIJU SLOVENSKEGA NAR. K tej plesni veselici se prav vljudno vabi v in mlade, da se skupno prav prijetno pozaba^ zadnji dan predpusta. Igral bo za vse dobro znani Frankie Yankovich 1 Vstopnina bo le 30 centov Torej pridite Vas vljudno vabijo MERRY MAKERS * TEKOČE OBRESTI PO 3% n st. clair savings & loan c 6235 ST. CLAIR AVENUE f "Kako ne, jesti ima dovolj," je pripomnila žena. "Nekaj zamišljenega ima na obrzu, ljuba moja," je povzel gospod Sowerberry, "da vleče oči nase. Iz njega bi bil kaj čeden sprevodnik, ljuba moja." Gospa Sowerberryjeva je vzdignila oči z izrazom znatnega začudenja." Gospod Sowerberry je to zapazil in je nadaljeval, preden je mogla ljuba gospa kaj pripomniti : "Ne mislim pravega sprevodnika za odrasle ljudi, ljuba moja, ampak samo za otroke. To bi bilo nekaj čisto ncvega, imeti sprevodnika primerne visokosti, ljuba moja. Lahko se zane-seš na to, lepota ga bo pogledati." JSa iiaujanski ladji Rex'so se odpeljali domov v Nemčijo iz New Yorka ti fantiči, ki so bili na potopljeni nemški ladji Columbus. Ti so vsi mladoletni, zato jim je ameriška vlada dovolila, da so odšli domov. Drugi, kakih 500., so se morali podati pa preko Pacifika na Japonsko, Rusijo ali kamor že. Gospo Sowerberryjevo, ki je imela v pogrebnih stvareh obilo okusa, je novost te ideje zelo presenetila; a če bi bila to ob tej priliki povedala, bi bila že znižala svojo veljavo, zato je samo zelo pikro vprašala, kako da tako jasna misel ni možu že prej prešinila možganov. To si je razlagal gospod Sowerberry čisto pravilno za odobrenje svojega predloga. Zato je bilo kar nahitro ukrenjeno, da treba Olivera takoj uvesti v skrivnosti tega poklica in da mora v ta namen s svojim gospodarjem o prvi priložnosti, ko ga bodo klicali v službo. Priložnosti ni bilo treba dolgo čakati. Drugo jutro pol ure po zajrtku je prišel v delavnico gospod Bumble. Prislonil je palico ob prodajalno mizo, potegnil iz žepa. veliko usnjeno beležnico, izbral iz nje listič papirja in ga izročil Sowerberryju. Ohranite ta kupon, Je vreden 25^ Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točn<> ob pol devetih zvečer. Mrs. Dewey iz Owosso, Mich, mati newyoHkega državnega pravdnika, je obiskala glavni stan svojega sina, ki kandidira za predsedniško nominacijo na republikanski listi. Mrs. Dewey pravi, da bi bil njen sin dober predsednik. Ne samo na celini, tudi na morju je bil te dni hud mraz. Slika kaže ribiško ladjo, ki je prišla z ribolova) v pristanišče v Boston. Ohranite ta kupon, Je vreden 25^ bne mikavnosti za nameček še rdeč nos in rumene hlače. Oliver je snel oboknice ter jih začel znašati na majhno dvorišče kraj hiše, kamor so jih spravljali čez dan; ko se je opotekal pod pezo prve, je razbil šipo; Noe ga je potolažil z zatrdilom, da "jih bo že dobil;'* nato pa mu je milostno pomagal. Brž nato je prišel gospod Sowerberry, kmalu za njim gospa Sowerberryjeva. Oliver jih je res "dobil", izpolnil s tem Noetovo prerokovanje, potem pa je šel za tem mladim gospodom doli zajtrko-vat. "Sem k ognju pojdi, Noe," je rekla čarlota.j "Shranila sem ti slasten košček slanine od gospo-darjeveva zajtrka. Oliver, zapri vrata za gospodom Noetom pa vzemi tiste kosce, ki sem ti jih dela na pokrov tamle. Tu imaš čaj; tja na tisti zaboj si ga nesi, tam ga pij, pa hiti, ker boš moral paziti na štacuno. Slišiš?" "Slišiš, Ubcžnica?" je rekel Noe Claypole. "Bog se usmili, Noe," je rekla čarlota, "kako si čuden! Zakaj ne daš fantu mira?" "Mira!" je rkel Noe. "E, vsi ga puste pri miru, kar se tega tiče. Ne oče ne mati se ne bosta nikoli z njim trgala; vsej njegovi žlahti je kaj malo mar, kakšna pota hodi. A, čarlota? He, he, he!" "O, kako si avšast," je rekla čarlota in se razsmejala od srca, Noe pa ji je prilagal; potem sta se ozirala oba prezirljivo na Olivera Twista, na revčka, ki je sedel na zaboju v najmfzlejšem kotu izbe, drgetal in, jedel ostanke, ki so bili shranjeni nalašč zanj. Noe je bil gojenec v oskrbo-vališču, ne sirota iz ubožnice. On ni bil otrok kar tako, zakaj mogel je zasledovati svoj rodovnik tja do svojih staršv, ki so prebivali tik zraven; mati je bi-(la perica, oče pijanec, vojak, odpuščen iz službe z leseno nogo in poltretjim penijem oskrbnine na dan in z nekakimi nebodijihtre-ba kilami. Trgovski vajenci v soseščini so že več časa obkladali Noeta po cestah s sramotilnimi pridevki, kakor "Irhovina," "Oskrba'' in take reči, in Noe je prenašal vse brezi ugovora. Sedaj pa mu je prignala usoda nasproti siroto brez imena, za ka- "Saj si ti novi fant, ne?" je rekel glas skozi luknjo od ključa. "Koliko let imaš?" je vprašal glas. "Deset, sir," je odvrnil Oliver. "Potle te bom pa nabunkal, ko pridem- noter," je rekel glas; "boš že videl, ali te ne bom, veš, ti Ubožnica!" In po tej prijazni obljubi je glas zažvižgal. Premnogokrat se je vršilo nad Oliverom opravilo, na katero je merila tista tako izrazita beseda; zato ni Oliver niti količkaj podvomil, da ne bo lastnik tega glasu, pa bodi kdorkoli, dane obljube prav vestno izpolnil. S tresočo roko je potegnil zatik in odprl dver. Hip ali dva se je Oliver oziral po cesti navzgor, po cesti navzdol, tja preko pota, prepričan, da je stopil neznanec, ki ga je bil nagovoril skozi ključavnico; malo na izprehod, da bi se ogrel; zakaj nikogar ni bilo videti, edino dolg deček iz oskrbniščnice je sedel na stebru pred hišo; i-mel je kos kruha s presnim maslom, razkosaval ga je s pipcem — po meri ust, in jedel z veliko spretnostjo. "Prosim, ne zameri," je rekel naposled Oliver, ko je videl, da ni drugega prihodnika na spregled, "ali si ti trkal?" "Jaz sem suval," je odgovoril gojenec iz oskrbovališča. "Ali bi rad krsto?" je nedolžno vprašal Oliver. Na to je gojenec iz oskrbovališča strašno pisano pogledal in rekel, da ne bo nikoli dolgo, pa bo treba krste Oliveru, če bo zbijal s svojimi predstojniki take šale. "Menda ne veš, kdo sem jaz, kaj, ti Ubožnica?" je nadaljeval gojenec in se spustil medtem dostojanstveno s stebra. "Ne vem," je odgovoril Oliver. "Jaz sem Mister Noe Clay-pole," je rekel gojenec, "i» ti mi boš pokoren. Boš snel oboknice, lenoba nemarna ti!" Pri tem je dal Mr. Claypole Oliveru brco ter stopil v delavnico z moškim obrazom, kar je podprlo njegov ugled. Na vsak način se je težko postaviti debe-loglavnemu fantu z drobnimi o-čmi, kilave rasti in težkih kreteni: nosebno. ako imajo te ose- HRANILNE VLO1 AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši Oliver Twist C. Dlckens-O. Župančič