ovice m Izhajajo 1. in 15. vsacega nieser-a. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsU) 8 kr. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Hlraiijo goveje živiue 8e opaža prav mnogokrat, /Jasli v siioniladtiili dneh. Posebno krav, katere delajo, mleko dajo, so noseÈe, se rada prime ta bolehavost. V zaiSetku te bolezni se opaža splošna oneniofilost, utrujenost in telesna suliota ; poznt-je se pridružijo tudi bolečine, okornost v udih, omahovanje pri boji in nekako pokanje v kostnili sklepih Pri najmaiijii nezgodi se jim zjomi kaka kost v rebrih, ledju ali kje drugje. Živalim se veí ne poljubi jesii, Tležejo ae in ako se jim kmalu ne pomaga, poginejo polagoma. Odkod ta medlost goveje živine? Na mnogih krajih se po zimi zaradi pomanjkanja trme poklada živini le pičla in ilaha hrana, zato jej jamejo kosti bolehati. To hira;ije pa provzroíé tudi ^ neke hrane, ki imajo preveě soli v sebi In kosti razjedajo. Najprej se ta bolezen spozna po tem, da žival dobi suh, tršast vrat; to je znamenje, da je bolezen tudi že v hrbtisèu. Zlasti WBrnfii. Kralj, bcriiCica in bogatali. Bilo je 1. 1805. Gospe na Dunajii so nabirale za rimskega papeža tako zvaní Petrov novŽič, in sicer pri glavnih vratih cerkve sv. Stefana osebno. Velika množica se je gnetla k imenitnim beraèicam. Cekini s krajcarji dunajskih uboačekov 80 se družili s srebrnjaki manjših posestnikov na krožnikih, katere so držale gospe v svojih rokah. Neki dunajski bogataš je mislil, sedaj-le je prilika, da pokažem svoje neverno mišljenje. Približal se je gospej, ki mu moli krožnik, skuža kolikor le mogoče jo ljubeznjivo pogledati, vzame pred vsemi velik papirnat denar, razvije ga mogočno a počasno in — pokloniviai se gospej, stopi ubogi prosjakiiiji, ki je beračila pri cerkvenih Tratih ter jej poda bankovec, glasno govoreč: „Vzemi, ljuba moja, to je za te. Raje dam ubož* cem, kakor pa papežu in njegovim kardinalom; njim ni treba mojega denarja, da bi se vozili v pozlačenih kočijah." BeraČica vzame nekako oera- oni kraji, kjer so travniki kisli in mahoviti, so posebno nevarni živini, da zholi. Bolezen se ozdravi 8 primerno hrano. Tako hirajoči Živini se sme pokladati krompir ali repa le v mali meri, bolj pa debelo zmleto žito ali stroČji sadeži. Pred vsem pa ao potrebni suhi in zračni hlevi in suha stelja. Ta bolezen traja dolgo časa, ako pa je že zastarana, se ne dá. več pregnati. Zlasti se kaže spomladi in se opazi na tem, da živina sknŠa les, kamenje ali zid lizati. Kakor hitro ae to opazi, treba je takoj iskati pomoči. Narod, kako si more vsak napraviti doma pristno „Katr.-Knajpovo siadno kavo." Katrajnerjeva Knajpova sladna kava se na-pravlja iz navadnega ječmena. Večji pisker napolnimo do dveh tretjin z ječmenom, ki amo ga poprej v čisti vodi oprali. Potem ga zalijemo do polovice z mlačno vodo, dobro premešamo in de-nemo na tak kraj, kjer je vedno toplo. Ječmen močena bankovec, vstane, gre k prosečej gospej, ki je bila vse videla in slišala, ter položi bankovec na krožnik, rekoč: „Za Petrov novčič." Bogataš brž sprevidi, kako se je osmešil, zato se brzo izgubi jeze peneČ se, da je svoj denar tako slabo obrnil. Pa tudi beraČica je bila kar zmešana radi tega, kar je bila storila, bežala je tudi, da se izogne oČem pričujočih, ki so jej hvalo dajali. Ko je reč zvedel grof Chambord (Šambor), je bil ganjen do solzâ. Brž je ukazal grofu de Monti, naj gre k siromakinji, da jej prinese 1000 frankov s prisrčnim čestitanjem Samborovim. „Nikdar nisem imel tako prijetnega naročila", tako je pripovedoval pozneje grof de Monti; po duhu je bila ta uboga žena paČ podobna grofa Samboru. Ćudila se je, da je kralj tako velikodušen, zakaj jo hvali radi take malenkosti, ki s« Ume samo po sebi. Zdelo se jej je, da bi se bila udeležila trdosrčnosti bogataševe, ako bi bila bankovec obdržala, ne da bi kaj posebnega mislila, je hotela popraviti krivico, katero je drzni bogataš storil gospej, ki je prosila za papeža. zaSne kmalu kliti, in kadar so kali okoli pol centimetra dolge, stresemo ječmen v suho ponev in po kruhovi peki v peii posuBÍmo. Posušeni ječmen se praži, kakor navadna bobova kava, in da se lepo sveti, posipljemo g-a, ko je opražeu, s sladkorjem, dobro premešamo in dokler je ie gorak, shranimo na suhem. Na tak način napravljeni ječmen je pristna Knajpova kava. ki ima v sebi rediliie snovi, nasproti pa bobova kava samo droïi. Posebno matere bi ne emele dajati svojim otrokom drug-e kave kakor tako narejeno, in s tem bi precej denarja na leto prihranile. Prihrani se pri kilo 50 kr. Ako hočeš, da ima kava duh (aroma) po pravi kavi, primešaj eno tretjino bobove kave. Res nespametno bi bilo, dajati 50 kr. za en kilo Knajpove kave, ko si vsak zamore doma zastonj napraviti enako dobro, da celo že boljšo kavo, krone pa, ki se na tak način prihranijo, obrnejo naj se za druge potrebne reči pri gospodarstvu. Pisatelj teh vrstic, ki je bral omenjeni navod v nekem Češkem gospodarskem listu, svetoval je nekterim, naj si napravijo na tak način doma kave, in res, vsi so se pohvalili, češ. da je izvrstna pijača in zdrava, holjáa kakor iz navadne kave in skorej zastonj. Kdor bere, naj poskusil V državnem zboru so stavili slovenski poslanci veČ jako umestnih predlogov v korist našemu narodu. Poslanec KI u n je predlagal, naj se ustanovi na graškem vseučilišču slovenska stolica dotlej, dokler ne dobe SIo- Nikdar bi ne bila sprejela take miloščine. Se nekako branila se je v svojej priprostosti sprejeti kraljevi dar, češ, da ne gre, da bi se taka reČ plačevala. Toda radi velike revščine, v katerej je živela, se je dala vendar-le preprositi, da je hvaležno pridržala knežev dar. Par dni pozneje je bil grof Sanilior pri nekej večernej veselici, pri kateri sla bila mdi dva jaito velika gospoda. Govorilo se je kakor povsod, tako tudi tu o dogodku, katerega smo ravno kar pripovedovali. Ona dva gospoda sta si dovolila nekaj slabih dovtipov, Čel, kako kraljevo plačilo je prejela radi svoje nesebičnosti. Grof je to slišal, obrnil se k njima ter dejal res kraljevo resno: „Pomilujem Vaji, gospođa, da tako slabo umeta, kako plemenito je ravnala siromašna žena. Jaz čestim in spoštujem ubogo bera-čico bolj, nego ko bi bila visoka gospa, in ko bi bil kralj, bi ji še drugače kraljevo pokazal svoje spoštovanje. " Rekši, je zapustil dvorano. Upamo, da ta ukor ni bil brez vspeha pri onih dveh imenitnih gospodih. venci svojega vseučilišča. Obširno je utemeljeval ta svoj predlog; med drugim je omenjal, da imajo že vsi drugi avstrijski narodi svoje stolice na tem ali onem vseučilišču, le Slovenci doslej niso še nič dosegli v tem pogledu, razven stolico za slovansko jezikoslovje v Gradcu. In vendar ustanovno pismo graškega V8eučili.5ča jasno priča, da je ustanovljeno za razne avstrijske narode in ne za Nemce. Slovenska stolica je potrebna toliko bolj, ker se sedaj med Slovenci navadno v slovenskem jeziku uradujfi, poučuje, obravnava itd. Naučni minister baron GauČ je odgovoril na ta predlog, da se že vrèé pogajanja za ustanovitev te stolice, in se mora poiskati ée zmožen mož, ki bo slovenski predaval. Poslanec Klun je govoril tudi o žalostnih in neznosnih Šolskih razmerah na Koroškem, Povedal je, kako silno nasprotuje poučevanju v slovenskem jeziku in koliko celó nemški učitelji trpé po svojih predstojnikih. Tirjal je slovenskih šol za slovenske otroke v Trstu, primerno šolsko poslopje v Gorici, ker je dosedanje popolnoma nerabno in nezdravo. Za Istro je zahteval veČ slovenskih, oziroma hrvaških šol. Poslanec Pfeifer je predlagal in utemeljeval resolucijo, naj bi se na vseučiliščih vršile skušnje vsakega polleta ali vsaj vsako leto sproti, in naj bi se dijaške ustanove izplačevale vsak mesec, ne pa v dalj.^^iih obrokih. S tem bi bilo ustrežeiio dijakom in njili slarišem, ker skušnja uČi, da vse-učiliečniki svoje skušnje le preradi lahkomiselno odlagajo in včasih celo popolno opusté ter tako zgresé svoj namen sebi v veliko Škodo. Poslanec Ferjančič je s tovariši stavil predlog, naj bi se vse sodne uloge reševale v tistem jeziku, v katerem so se vložile Toda za ta predlog ni bilo mogoče pridobiti niti jednega mladočeškega podpisa. S tem so Mladocehi pokazali, da jim ni veliko mar za narodni napredek Jugoslovanov; zato je tudi nespametno, da se nasi liberalci toliko za nje ogrevajo Umevamo pa to prijateljsko zvezo lahko, ker našim kakor unim je narodili krik le pesek v oČi, glavna skrb pa lastni žep. Kaj je novega po aTstri,jskom cesarstvu? Na Dunaju so se koncem preteklega in začetkom tekočega meseca vršile nove volitve v mestni zbor. ZvrŠile so se zopet sijajno za antisemitsko ali krščansko-socijalno stranko. Izmed 50.000 volilcev tretjega nazreda se jih je volitev udeležilo 42.000. Krščansko-socijalnih volilcev je bilo 33.556, liberalcev 9074, socijalnih demokratov pa nad 1000. Vseh 4G odbornikov tega razreda pripada zopet k isti stranki kakor pri zadnji Tolitvi, le da je njih stranka sedaj se nekoliko bolj sijajno zmagala, liberalna pa ěe bolj pog'orela. V drugem razredu, t katerem volijo najveè uradniki, je izvoljenih 32 antisemitov in 14 liberalcev; tako razmerje je bilo tudi zadnjič. V prvem razredu pa je izvoljenih 18 anlisemitov in 28 liberalcev. Vsega vkupe je sedaj izvoljenih v dunajski mestni zbor 96 kr&iansko-socijalnih moŽ in le 42 liberalcev. Dunaj je zopet sijajno pokazal, da nikakor ne mara veČ nositi židovsko-liberalnega jarma in delati tlako židovski mori. Čeprav so židje in drugi liberalci kar sipali dí-iiar med vo lilce, da bi jih zá se pridobili, vendar vse vkupe ni ni^j pomagalo. Kréčanski socijalisti so srdaj 4 odbornike celo vee pridobili nego xadujiř, liberalci pa jih zgubili, Te volitve so hud udarec za Badenija, ki se hoČe èe vedno opirati le na Židovsko liberalno stranko. Po veliki noři se novoizvoljeni odborniki snidejo k volitvî župana. Bodo-li zopet izvolili Luegerja alt koga dru/.ega, ni áe znano. Naj bo duiiajako mesto vzgled vsem drugim mestom, kako se treba vojskovati zoper liberalizem, naj se le-ta skriva pod to ali drugo krinko. Na Ogerskem se vrSe velikanske priprave na tisořletnico niahrske naselitve v teh krajih. A smolo imajo, ker uprav v teh èasih prihajajo na dan vsakovrstna poneverjeiija in goljufije. Strašno preglavico delajo MaŽarjem tudi civilne matrike, katere so napravile že toliko hrupa in požrle ogromno denarja, kar bi se vse laliko prihranilo. Mťd ljudstvom vlada velika nevolja, ker se mu nakladajo vedno večje in prav nepotrebne sitnosti. Od vlade nastavljeni voditelji civilnih matrik se kar lolpoma odpovedujejo tej službi, ker spoznavajo, da pri najboljši volji ne morejo ustrezati vsem zahtevam. Kakána zmeda vlada v tem oziru, priža to, da so celo že nekaj goved vpisali med otroke v civilne matrike. Ni čuda, da se je minister ielo nevoljno izrazil o njib vodstvu. Kaj jo iioTCga po širokom svetu? Lahi so bili 1. marca v Abesiniji silno tepeni. Soanci so vso njih vojsko deloma pobili, deloma vzeli, le malo jih je zdravih uělo. Padlo jih je okoli 5000, drugi pravijo celo, da 30.000, par tisoč pa jih je vjetib. Zgubili so tudi 53 kanonov. 5 tem so ee Lahi osramotili in osmeŽili pred celim svetom, in njih vlada zgubila ves ugled, kolikor ga. je sploh ěe imela. Čemu neki so sli nepokoj delat v Afriko? Gnala jih je doli samo ošabnost in vladohlepnost, da bi si po vzgledu drugih držav na tuji zemlji kaj prisvojili. A kaj hočejo reveži, ko niti doma ne znajo prav nič gospodariti. Doslej je ta vojska stala že 50 milijonov lir, sedaj pa tahtevajo Če celih 150 milijonov lir. Kje jih bodo vzeli, ko je dežela do skrajnosti že izžeta. Papežu tudi ne morejo niČ veČ vzeti, ker so mu že vse pobrali. Tisoče vojakov so že poslali kot žrtve v áoansko vojsko, celo duhovnike so med vojake vtaknili, a vse to niČ ne pomaga. Sedaj se ljudstvo očitno upira, da bi se ^e nadalje pošiljali vojaki v nenasitljivo afriško žrelo. Na Siciliji, v Neapolju, Milanu in drugod je že priàlo do iz* gredov. Vsied tolikega poraza laske vojske je odstopil ministerski predsednik, zloglasni Ori spi, da se je s tem odtegnil vsaki odgovornosti pred zbornico. Držal se je ministerakega stola kakor kl(>p kože. Ljudstvo se bo vsaj nekoliko oddahnilo; lahko se tolaži, da v vsej hudi nesreči je vendar to sreila, da se je ta neznosna in neizprosna mora odvalila. Zatiral je namreč ljudstvo kakor kak trinog, duševne in gmotne in telesne moČi pod-loinikov je napenjal do skrajnosti, pospeševal je sprijenost na vse načine, branil in zagovarjal je vsemogoče goljufe in druge hudodelntke, ker je sam do dna izprijen. Tisoče je pahnil v nesrečo, zaprl v ječe, ali jih žrtvoval v Afriki. V vseh svojih dejanjih je kazal peklensko sovraátvo do papeža in razširjal na vso moČ brezverstvo in nenravnost. V stiski je zlorabil vselej božje ime, da se je s tem hinavsko reèil iz zagate. Kaj veli dolžnost, kaj vest, mu je bilo neznano, in po tem načelu je zatiral cerkev, kjer jo je mogel. Ko so mu poslanci v zbornici očitali celo vrsto hudobij, je vse to utajil in brez sramu naprej vodil vlado. Najbolj žalostno pa je to, da mu vse vkupe ni prav nič Škodovalo. — Vse kaže tako, da je laško zemljo doletela usoda zgubljenega sina. Bog tepe in pokori deželo, ki se je tako nehyaležno pregrešila nad svojimi največjimi dobrotniki, rimskimi papeži. Napuh je Italijo po krivici združil, napuh jo bo pa spet raztrgal. Kakor se kaže, moral bo laiki kralj kmalu priznati papeža v imenu svojega krivičnega očeta Viktorja Emanuela: „Oče, grešil sem zoper nebo in zoper tebe ..." Ruski car bo meseca maja v Moskvi slovesno kronan, Vrěe se velikanske priprave. Kronanja se bo udeležil tudi papežev zastopnik z ruskimi katoliškimi Škofi, ki so k slavností povabljeni Le žal, da se v Rusiji Se vedno ponavlja strastno preganjanje katoličanov, katerih mnogi po nedolžnem kot mučenci za svojo vero zdihujejo v ječah ali pa v pregnanstvu v daljni Sibiriji. Car bi se najlepše oslavil, ko bi povodom svojega kronanja naredil konec vsem tem krivicam. Pravijo, da on sam ima najhlažje namene, a njegovi dyorjani in svetovalci ga napačno poučujejo o razmerah. Kdaj bo T tem velikanskem cesarstvu zmagala prava krščanska sloboda in prosveta? Angleži bijejo zopet hud boj z Irci, katera želé vkoyati zopet v stare verige. Čeprav imigo Že ogromno vojsko, vendar bodo vojne moči na moiju jje pomnožili. V Belgi]i je odstopil œinisterski predsednik de Burlet, izvrsten dr/avnik. Liberalci mu tiiso dali pokoja, ker je vpeljal nov verako íolski xakoti íd s tem dal cerkvi tisto oblast, katera jej e;re po pravici, da more vspeino víg-ojeyati mladino. — Pod vodstvom belgijskih škofov so se po celem kraljestvu sestavili odbori, ki po navodil« pape-ževf'm delujejo vsi za praktično izvršitev krščansko socijaldťga proffrania. To bî biio tudi pri nas zelo koristno. Francoski predsednik republike je hodil te dni okoli po deželi. Nekaj poselun-ga je to, da so ga nil raznih krajih framiisoiii kot odposlanci teg'a društva pozdravljali kot sobraia. In vendar je framasoiiitvo po sedanjih francoskih postavali áe vedno prepovedano. Kako žalostni so taki pojavi ! Piše se uain: Iz Novega mesta 11. marca. — Zadnjo nedeljo 8. t. m. je napravila po prizadevanju nekaterih naših gospej citiiluica predstavo v korist novomeški dijaški kuhinji. Obnesla se je predstava v vseh tofkab prav dobro, gledé na dobri namen pa zoper pričakovanje ugodno. Prva točka je bila tambui'anje. V dveh komadih so gospodje tamburaši pokazali, koliko «e dá doseči v primeroma kratkem času, ako se kakove reči popri-memo z ljubeznijo in vstrajuoatjo. Občna pohvala, ki jim je donela, je bila gotovo zaslužena. Y igri „Berite Novice" sta se i-es odlikovali igralki kakor tudi gg. igralca, dři jtni moramo le čestitati. Ni čudno, da je bilo mnogofitevilno občinstvo tako zadovoljno. Kedo pa tudi ne bi ploskal gospici P., kt je igrvila tako pi'ejiroslo, natoruo, g. E. ki je res pokazal, da bolje ne bi bilo mogoče starega uradnika iz stare šole in goapó Sch. skrbne tetkt^? Po igri je bila tombola. Ne vem, so li vlekli prelepi in mnogoštevilni dobitki, ali plemeniti namen — podpirati dijake — najbrž oboje, da se, je vdfle-žilo tombole toliko občinstva? Da, iskali in iskali smo prostorov, nosili mize ter stole od vseh strani, pa je se moralo oditi nekaj ljudi, ker niso imeli kamo deti kart. Da je bil vspeb — dohodek - j;iko iigoden, je po tem umljivo samo po sebi. Bil je if-.s mnogn veči, nego bi se bilo moglo pričakovati. Novomeáčani so pokazali, da niso nebrižni za ubog« dijake. Vmo 1iv«1o zaslužijo v tem! Dijaški kuliinji bode pa lepi dohodek tudi prišel kaj prav; kajti 47 mladih ljudi nasiti opoldne 11 p a zvečer ni igrača Iz iuiemberka. — Zadnje dni letoSnjega pred-pusta je bila naša velika fara zopet tako srečna, da je obhajala ponavljanje sv. misijona, katerega so vodili ljubljanski lazaristi Ô. gg. U, Nežmah, V. Krivec in J. Na vinše k. Nasa velika cei'kev je bila med vsakim govorom polna do zadnjega kotička, ker ljudje 80 prihajali v obilnem številu tudi iz sosednjih faiâ. Spovedovalo je skoro vse dni po 12 ali 13 spovednikov, ki HO imeli vsi premnogo opraviti, ker okoli vseh 90 se ljudje ailno drenali. Kakor smo vsi z veseljem pričakovali teh srečuih dni, tako smo še z mnogo večjim veseljem govore poslušali. Marsikatera grenka Bolza kesanja^se je pretočila. Bog daj, da bi se le v sklepih, katere smo tukaj storili, ohranili za vselej. Obhajanih je bilo čez 4000 ljudi. Zadnje dni so se sv. misijona udeležili zlasti sosednji farani. Bog obilno poplačaj našemu ljubemu gospođu dekanu to dobroto, katero so nam zopet naredili, in nam jih še dolgo ohrani zdrave in krejike. Nam pa daj moč, da se bomo vredne ukazovali za vse dušne in telesne milosti, katere nam neprestano delél Ez AdleSič. — Dné 23. febravarja dospel je k nam potovalni učitelj gospod GombaČ, Prenočil je dvakrat v grajščiiii „Freithurn", kjer ga je ondotni logar g. Rauch jako prijazno sprejel in pogostil, V nedeljo 23 februvarja ob 9. uri je pričel v šolski sobi predavati In po službi božji je zopet nadaljeval do Val- u™' Po obedu, h kateremu ga je naš, za kmetijstvo vneti gosp. župnik povabil, odpotoval je gosp. učitelj na Preloko, od koder se je že pozno zvt-'ćer vrnil. Gosp. učitelj je govoril zelo umljivo in poslušalce k delu spodbujal, a tudi z živimi besedami naslikal bedo in nemarnost, katero je tukaj videl. Povedal je odkritosrčno, da ako se že letos ne poprimejo dela, bodo popolnega propada sami krivi in da jim potem nt več za pomagati Obljubil je marljivim podporo in brezobrestno posojilo, katerega se pa naši kmetje nič kaj ne veselé, kajti g. učitelj je omenil, da se posojilo vknjiži. Da se kmetje za nove nasade zanimajo, je razvidno iz tega, ker je bila prostorna šolska soba pre-n&tlačena, ker so posebno mladi gospodarji jako pazljivo poslušali in gledali, ko jim je g. učitelj dejansko kazal, kako se cepi na podlago ameriških trt Na áidskem vrtu je bilo kakih 2000 ključev ameriških trt, za katere se prej še nihče zmenil ni, a zdaj so se kar spopadli za nje in oddalo bi se jih bilo še desetkrat toliko, ko bi bili na razpolago. Bog blagoslovi pričeto delo! iu Ti, sv. Urban, skrbno Čuvaj nad našimi mladimi nasadi, da jih zopet kaka nezgoda ne zadene! Vi pa, dragi kmetovalci, kadar Vam zopet obrodi trta, spravite v denar vinsko kaplico in obrnite novce, katere pri nas tako [mgresamo, v domačo potrebo, — drugafe bi bilo pametnejši, krompir in druge poljske pridelke saditi, kajti živež je potreben, — „pit" pa se dobi o največji suši v bližnji — Kolpi. Iz Loke pri Črnomlji, dné 27. februvarja. — Kdor je čital v „Narodu" od 20. febr. 1896, dopis „Z Dolenjskega", ta vidi, kako grdo napada dopisnik cdo občino Loko in tudi posamezne osebe. V.saj skrival naj bi se ne dopisnik; če je resničen, naj se podpise s polnim imenom, cia ga bomo poznali. Sploh mu pa svetujemo, naj se peča bolj sè svojimi stvarmi. Sedaj pa k stvari. Kar se tiče agitacije gospođa kaplana J. Pri-stov-a, moramo reči, da tega posla se ne drži nobeden bolj, kakor gospod dopisnik sam in njegovi pristaši. Gospod Bo L te, bivši župan v Loki, ni bil nikoli občanom po volji. Dopisnik pravi, da je gosp. Boh te-ta napadlo več kmetov na trgu v Črnomlju; to je grda laž. Bežati mu ni bilo sila nikoli pred nami, ker mi idsmo tako surovi, kakor nas sodi g. Bohte sam po sebi. Tudi nismo še tako daleč prišli da bi si dfili od koga plačati liter vina zato, da bi volili proti svojemu prepričanju; mi volimo po svojem prepričanju. Da pa g. Bohte ni ravno tako izobražen, kaže to, kako surovo se obnaša proti onim, koji aiso njegovi pristaši. Jaz Matija Jože Skubic sem imel bika, kterega je obftlaa rabila za pleme. Bik je bil do ćasa volitev v državni zbor dobro rejen in v popolnoma dobrem stanu. Ko pa je prišel čas imenovanih volitev, in ko sem hotel voliti jaz po svojem prepričanju, bil je cel mestni odbor proti meni. Očitalo se mi je, da zanemarjam bika in da ne bo oatal pri meni. Bika 80 mi dali odrejati mestni očetje, pa žalostno to imenovanje, saj ne morejo reči, da so domačini, saj so večinoma tujci, pa vendar jih kot take spošLnjetno, četudi oni nas zametajo. Jaz Matija Jože Skubic izpričal sem pod prisego, da nisem dobil nobene odškodnine za vzetega bika, niti vinarja ne, se manj pa 100 goldinarjev od gosp, kaplana, kakor ga sumniči dopisnik. Imenovani gospod ni nikoli agitiral proti temu, da bi se sprejel gosp. Vesel v Loki za Ćiistnega občana. Ker pa je to storil bivši lodki Župan po svoji volji brez nas, to nam ni bilo prav. Mi nismo g. Bohteta nikoli javno na trgu napali. Bilo je 15. apriia 1895. Odborniki in svetovalci zahtevali smo občinski pečat od župana, ker on ni hotel priti v pisarno, Poslal nam je ključe po občinskem slugi, naj si vzamemo pečat; vzeli smo ga, in sicer pravi občinski pečat, ne pa starega, kakor trdi dopisnik. kaplan Pristov ni pri naâih volitvah ljudstva ščuval in puntal. Kdo da dela razpor med ljudstvom, to je znana stvar. Mi volilci nismo bili nikoli razburjeni proti g. ka,planu PrisLovu, ker nimamo zato povoda. Tudi ni bil v Loki napaden g. Pristov. Kako da laže isti dopisnik, razvidno je iz tega, ko pravi, da je omenjeni gospod komaj ušel, pred Ča-granoni in Zupančičem pri g. Mihi Kolbeznu skozi zadnja vrata, a hiša ima pa samo ena edina vrata. Po končanih volitvah v Loki nismo bili pri g. Fr. Jermanu v krčmi, še manj pa je kdo očital g. Pristovu, Češ, da je on kriv, da je bil izid volitev drugačen, nego se je mislilo. Nadalje pravi dopisnik, da sta našuntala gospoda kaplana na bivšega znižana njngove sovaščane in da se ni upal domu. To pa ni res, ker Bohte nima več aovaáčanov, kakor enega soseda samega, ker ste samo dve hiši v vasi. Kar piše „Narod" pod „S. priča", ta nima v nas nobenih sovražnikov. Franc Planine ni pobiral nobenih podpisov po ločki občini zato, da bi rekli občanje v Loki, da nista g. kaplana goljulivca. Jaz Jože Mišica in Franc Planine nisva šla pred obravnavo proti Bohtetu v župnisče, da bi se napila, midva sva šla po svojih opravkih. Dotična priča pa, ko bi nui kdo samo s prstom pomignil, šel bi povsod, samo da bi dobil kozarček vina niuhte. Mi sploh želimi), da bi bil enkrat konec tem razporom, Tam, ki delate zdražbo med nami, Vam svetujemo, da bi bili v bodoče bolj previdni; nas ni treba črniti z lažmi po časnikih. Ta dopis naj Vam bo v svarilo! Matija Ôurk, Franc Kolbezen, Jože Grahek, Jože Mišica, Jože Schweiger, Miha Kolbezen. DomaČo vesti. (Duhovske premembe.) Ů. g. L Pristov, kapelan v Črnomlju, se je zaradi bolehnoati podal v začasni pokoj. Na njegovo mesto je stopil č. g. Ivan I>oliuar, doslej kapelau v Šempetru pri Novem mestu. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu fehruvarju 1896 1, je 109 strank vložilo 17.289 gld. 80 kr., 39 strank vzdignilo 6.234 gld. 18 kr.; toraj več vložilo 11.055 gld. 62 ki-. 18 po- sojil se je izplačalo 9.350 gld.; stanje vlog 833.678 gld. 99Va kr.; denarni promet 60.718 gld. 68 kr. (Učenci kmetijske iole — vojaki.) Državno ministerstvo je dovolilo onim vojakom, ki lo obiskovali kako kmetijsko solo in morajo obdelovati svoje zemljišče ali posestvo st&rišev, da ae jim dovoli stalni odpust že po končanem drugem službenem letu. f (Umrl) je 11. t. m. p^o dolgi bolezni Franc Maj zel j, posestnik na Dol, Sicah. — V Ločni pri Novem mestu pa je umrl po kratki bolezni 13 t. m, posestnik Martin Kos. Pokojni je bil dober gospodar, ter se vedno brigal za napredek v kmetijstvu. — Naj V miru počivata! (Usmiljeni bratje v Kandiji) delujejo» kakor znano, z največo požrtvovalnostjo v blagor trpečim bolnikom. Kedo bi tajil, da zaslužijo tudi od nas podporo, kolikor je-le utrpimo. To še tembolj, ker se bodpi bolnišnica v kratkeuai znatno povečala. Sedaj vsprejme z največo težavo 30 bolnikov; ali ponuja se jih pa vedno več. Kako neprijetno je gospodom bratom, kako britko za bolnika, ako se pripelje do bolnišnice, pa ga ne morejo sprejeti, ker je polna do zadnjega prostora. To se je zgodilo vže nekaterim. Pa v čem je krivda? Krivi so ali bolniki sami, ali pa dotično županstvo. Opomnili smo vže večkrat, naj vsak bolnik (ali Županstvo) poprej poprasa, je-li prostor ali ne. To ae ntora zahtevati v korist bolnikom samim. Dalje uaj se ne pozabi s seboj prinesti zaznamek, od kod in kaj je kedo? Koliko je star? Ubogajte vendar, da olajšate težave sebi in drugim. (Usmiljeni bratje v Kandiji) zahtevajo ostro, naj se vsak bolnik poprej oglasi, je-li prostor v bolnišnici, predenj sam prida. Izjema je samo, ako 86 prigodi kakosna hitra nesreča. (Kmetijska podružnica v Novem mestu) bode po sklepu zadnje odborové seje dné 5. t. m. najela za obdelovanje podružnične trtnice posebnega opravnika in sicer s tem namenom, da ga bode pošiljala tudi okolu po vinogradih, kjer bode dejansko poilučeval vinogradoike, kako je zasajati trte, kako je trte cepiti itd. Podružnica ga bode pošiljala seveda pred vsem v tiste kraje, ki leže v njenem področji, in imajo tudi v teh krajili prednost udje kmetijske podiužnice. Ko bi se oglasilo zaaj županstvo ali po več gospodarjev, ki imajo skupaj svoje vinograde in kateri so malo imoviti, prepuščala ga bode podružnica brezplačno proti temu, da dobi le potrebno hrano. Oe ga pa želijo posamezni in imovitejši gospodarji, plačati morejo podružnici po 80 kr. na dan, nj^mu pa morajo dajati potrebno hrano. (Praktične vaje v cepljenji trt) so sedaj vsako nedeljo v kmetijski bralnici in sicer od 9. ure naprej. Kdor ae želi priučiti ceplenju ameriških trt, je dosti prilike na ponudo. (Gg. obrtni delodajalci in delavci) v občinah Žužemberk, Dvor, Zagradec, Ambrus. Ajdo-vica in Smuka se s tem vabijo k shodu okrajne bolnišne blagajne, kateri, se bode vršil v prostorih hiše gospe Vehovčeve v Žužemberku v soboto dné 21. marca 1896 po menu se bode vrši loldan ob dveh. V neugodnem vre________shod naslednjo soboto 28. mai'ca. Na tem shodu se bode poročalo o blagajniškem gibanju in o denarnem stanju leU 1895 in dajalo pouk, kako se je treba o času obolenja zglaàeyaU, kako uplačevati doneske in delavce naznanjati in odznanjati. Vsakdo se na tem shodu lahko v vsakej blagajniški zadevi vpraša, katera mu ni dosti jasna. (V boIniŠDico „Usmiljenih bratov" v Kandiji) se je meseca svecaoa aprejeio bolnikor, koncem prosinca jib je ostalo v oskrbovanju se 29, skupaj 84. Od teh jih je koncem preteklega meseca ozdravelo 33, zboljáalo se je dvaDajstim; neozdravljivi bili so itirje; uindi so trije, in sicer eden za ostare-lostjo, dva za jetiko. V oskrbovanju ostalo jih je koncem iu»eca âe 33. Oskrbovalnih đnij vseh bolnikov bilo je meseca svečana 914. (Nexgoda.) V žagi ua PesiSeniku ponesrečil se je 10. t. m. S&letni delavec Antun G o r i Š e k, doma iz Vrhpolja. Ena dila udarila ga je v trebuh tako hudo, da je bil imenovani delj časa nezavesten in se potem éutil jako slabega. Previa îti kr. gviu-iJo,' Z«rinii ničvrednih po-Earejenih iadelko» je trïbn paxlti na iETirn« E&vaje e imenum: Kathreiner m loi stara éekiica, ki je dobro zvrsila šest razredov v Gradcu in je zmožua slovenskega in nemSkega jezika, želi priti v prodajalaico. — Več pové iz prijaznosti vred-Mžtvo tega lista._ ^Na prodaj posestvo na Laknici pri Mokronogu, na prijaznem kraju ob glavni cesti ležeče, za gostilno ali kupiijo pripravno, obsega hišo z vsem gospodarskim poslopjem, veliko njive, travnika in vrtov, ktero se vse skup drži, je iz proste roke na prodaj. — Več pové lastnik Franc Smole (17—3) iz Lakuic St. 5. poât» Moltrotirtg. snaria z delalnico in prodaa nico, J d r J ' »ter» je na najlepšem prostorUj s stanovanjem, katero je k veemn temu dovolj pripravno, se odda v najem. Prostor pripraven je pa tndi za vsacega prodajalca. Veft se izvé t Sent Jerneji h. št. 41. (79) na najlepšem prostoru, nasproti cerkve (nekdaj Baja-kova) je na prodaj. — Več pové A. Lackner, (61-2) v Črnomlju. r. T, Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva v Novem mestu v gospej Brvarjevi biši otvorila pE'o^ekjalek© za špecerijsko, žeiezninsko, manufakturno blago in deželne pridelke pod ivrdko Kilssel & Končan. Potrudila se bova s posebno dobrim blagom in ceno postreči, ter prosiva glavno občinstvo iz mesta in okolice za prijazno naklonjenost. Veleapostovanjem KîUsol & KonËàn. cn Ca.ipstB llafe po 1 i\i 10 \i i. 1.1 f kroja&kj mojster, zaloga manufakturnega blaga tn storjenih oblek v Novem mestu, se jiriporoća si. občinstvu, sosebno preč. dubovšiini in gg. uiadiiikom v izdelovanje oblek in uniform, katera vestno po najnovejšem kroju in nizki cetii izdeluje. Nadalje priporoča svojo bogato zalogo posebno lepega suknja (št(>fov) in storjenih oblek po prav nizki ceni. Gg. dijakom izdeluje obleke fino ttr jim daje popust. 76-1) .1. ll Vabilo. V Posojilnica v Crnomlji, rcglstroifana zadruga z neomejeno zavezo, ima redni občni zbor 25. marcija 1.1. ob 3. uri popotudne v posojilnični sobi. Dnevm red: 1. Foročilo o stanji in delovanji posojilnice. 2. Predlaga iii reSi se raèun zal. I8i)5. 3. Volitev načelstva in računskih pre-glťdovalcev. 4. Sklepanje o zgradbi posojiln. hiSe. * 5. Nasveti. A Društvi S (73) Drustvenike uljudno vabi k obilni udeležbi ^acelstvo. ••MeeOMMOMi Novem mestu «3 t=aB ¥®llka njiva« za 6 mernikov posetve, ktera se nahaja v obližju mestnega pila, je na prodaj ali pa tudi v najem oddati. — Već ))Ové opravnistvo „Dul. Novic", iz Semiča JlUg DRQINC štev. 177 daje v najem IIOVO ICOVllfillicO z vaim novim oroiljftm in sicer za 6 ali 10 Itit. Opravila je vedno za tri ljudi dosti. Í3íe tudi za svojo prodajnluo a špecerijakini blagom in usnjem za to spcsobnega mladega človeka alt učenca. Simon Slađović-a dL Slađoević. Javljam slavnemu p. n. občinstvu, da sem v svoji lekarni uredit veliko zalogo vseh izdelkov iz gumija in gutaperhe, raznih kirur-gičnih priprav, kakor: šprice, raznotere obveze, pasi za kile (Bmchband), irrigateuri, aparati za inhalacijo itd. Sploh se dobijo vse v to stroko spadajoče reČI, no najnižjih cenah. __(7î-l> ^ Strojarija. ^ Ker sem zaradi starosti nezmožen, svoj obert nadaljevati, dam v najem svojo delavnico z vso pripravo, ki je v dobrem stanu in obstoji z hiàe s dvema sobama, pravice v hlevu za konje, svinjaka in drvarnice, sploh z vsega, kar je potrebno za samostojno gospodarstvo. Tudi usnje in koŽe se lahko prevzame. — Veft se iavé pri Jakob Jcršič-n (72—]) v Škocijami pri Mokronogti. 20 000 řeznic „Ripari e Portalis" ' ' J in nekaj vkoreničenih trt je dobiti pri Otmar-iu Sever v Kostan,ievlcl. Cena po dogovoru, '^iij (76) ivfa prodaj je zidana hiša V svinjakom blizo cerkve na Dol. Straži. Vež pove Martin Vidgaj, posestnik na Dolenji Straži st. 52. O O © O •r"» 0? Kje je dobro vino? Pri Jakobu Grčarju, gostilničarju pri gospej Alojziji Seidl v Novem mestu hiš. št. 101-, kateri Častite goste a zagotovilom vabi, da bodo z najboljim samo pravim dolenjskim vinom in dobro vedno svežo in ceno jedjo postreženi. Z najuljudnejiim spoštovanjem (69-Í) Jakob Grfiar. Kje je dobro vmo? ÍD ® © © «S? NoTomMto ; UdíOTorm tiridiuk Joalp Benkavtt. — Mdoinik in tiiku J. Krilto* 12200975