110
nemški žig TRf-BN.IE nosi datum 26 april 1945 Zadnje dni apnla 1945 sta bila vdelana še dvojezični zig pošte IDRIIA in enoimenski (slovenska) žig poste IJUBIJ \NA-LF-TALIŠČI , ki pa nista prišla več v uporabo.
5. Naeionaln irani nemški in italijanski /igi do 15. maja 1945:
Ti spadajo se med žige nemške okupacije Lju bljanske pokraune. Najbolj »zgodnji« je '':g pošte Vrhnika, ki je uporabljala nacionalizirani nemški dvojezični žig Že 6. maja ¡945, torej dan po prihodu osvoboditeljev. Ta posta je /c istega dne uporabljala tudi nacionalizirani italijanski žig st 4.
6 Vicionah/'ram nem-ki m italijanski ,igi po I 5.maju 1945:
Te žige siecr prištevamo k žigom nove Jugoslavile, vendar so pogosto predmet zbiranja nemških in italijanskih zbirateljev okupacije l jubljanske po Krajine
Sem bi lahko pnsteli tudi gotovinske žige po I 5. maju 1945. Znani so celo primeri, da \e je gotovinski žig po 15. maju 1945 ob pomanjkanju /namk uporabljal tiSJi /unai območja bivše I .jublj mske pokrajine (Štajerska).
V članku obravnavam postne žige redkih postn-h uradov v letih 1941-1945. Gotovo bi bilo glede celovitosti problematike potrebno upoštevati še pregled -.igov pomožnih pošt oziroma 1 i poštnih zbi ralnie, ki so bile vezane na mat.eni poštni urad. Brav tako pi pidajo v ta sklop -c poštni /igi ambulantnih pošt io je post ki so delovale na določenih vlakih v času 1941 1945, ter uporabljale svoj postni zig. To področje bi lahko bilo predmet posebne raziskave oziroma obdelave v posebnem članku
Neka /an uiivgsti o filmih Bo.- darja .Jakca
Ivan \'eman <
Arhiv Slovenije se je že . začetku varstva lilm-Acga gradiva sc/nanil z zicetniki pionirji sloven skega lilnia Zbral je podatke o njihovem delu in nimskili suantvah Ugotovili smo, da so si nekate n med HJetimi privrženci lilmske slike Ustirjovili filmska podjetja, dragi pa so se uveljavib kot filmski snemalci amaterji Med njimi je bi! tudi Boži dar Jakae snemalcc-amater, vendar v velik' meri umetnik tudi s filmsko kamero. Kmalu za tem smo njegove filme, ki jih hrani RTV Ljubljana, preko pirati in shramb v arhivu Boleg tega smo pozneje presneli tudi njegove družinske filme, ki so bili do tedaj v javnosti nepoznan; Ered nedavnim smo lii me Božidarja lakca podrobno pregledali obdelali in zanje p ipravih inventar Še pred leti smo pova bili na ogled filmov tudi avtorja ki se je ipomni! mnogih podrobnosti, ki nlije snemal Pripovedoval jej da je mnogokrat /acutil godovinski pomen dogodkov, npr. nasedanje /bora odposlancev.sloven
skega in . oda v Kočevju ,n jih je z. rad, tega posnel bodi i fotoaparatom ali pa s filmsko kamero. Eri nadaljnji obdelavi Mlinov smo se prepričali o pra vilnosti presoje avtorja ki je posnel mnoge pomembne dogodke m dogajanja iz , vljcnja takrat nega časa in jih otel pozabi. Ti zapisi so prvenstveno vit za kulturno zgodovino Slovencev, za študij etnologije, saj pripovedujejo o načinu življenji m običajih naših prednikov v ze nekoliko odmaknjenih ¡desetletjiu Eiipovcdmcjo pa tudi o bom za obstanek v c.ii'1 vojne vihre, Božidar lakac je prispeval pomemben dele/ k Partizanskim dokumentom V lakcevih filmih smo odkril, Bdi druga p-i^cv -ijjJi V filmi Grego rices lotoamatcr.,K' /.let v Melo krajini iz leta !933 smo ni trgu v ( monilju med belokraiiiskimi narodnimi nošami prepoznali Metoda Badjuro, ko snema svo; lilm .luricvamc v C r nomlju. V se do tedaj nismo mogb ugotoviti natan enega datuma nastanka liad|urovcga luriev anja. Posnetek je zanimiv tudi zaradi tega ker ic to edin sKcn primer, ki v prcdvoincm easu Hrikaz.uje nekega snemalca pri snemaniu drugega fihrria
lakcevi iijmi lahko predstavljajo tudi dokumen taeijo za praktu no uporabo. V Starem trgu ob Kol pi so pred nedavnim SSavljali maii|so cerktv Kal varijo, ki je razpadala in bila brez fasade 0()žid*iE laka< je v lilmu Zcnito- anj .ki Sbičaji . Prcdgradu posnel tudi Kalvanjo m kapcli-jc ob Ijej, ki so jih Italijani med vojno wjusili Na temelju filmskega posnetka Bo-adaria lakca so obilo- ili zunaniost cerkve Kalvarijc po prvotnem vzoni
V lilmu Prckmurjc-1 jublj ina smo piepoz.nab posnetek 'astnc straže in spremstva poliskcga kar dnal i dr Avgusta llionda v I jubljani Po pripove-dovamii Taijanc lakac prikazuje posnetek dr ■ llonda ■ času i vhai i-tu nega kongres i v Ljubljani Glede na to naj bi lakac snemal na barvni liini že 1935. leta Vemo pjv da se je d. Illond "deleži! tudi kongresa Krr.tusa kral|a v I jubhim 1939 leta Vpr. isanje datiranja posnetka ostaja cclprtu ■ tem pa tudi daKim prvega slovenskega barvnega lilm skega posnetka
Posebno skupino JakecMh filmov predstav I jajci družinski lilm, ki ohranjajo >pomm na njegove Svojce prijatelje m nance, ki $1 bili pomembne osebnosti takratnega časa Med posnetki družin skill lilmov nio ugoUv ili tudi krajše sekvence. Ki presegajo pomen druzniskili filmov, npt posnetek spominske razstave Bi rana lana ob 10 letnici ii|c-gove m rt i 1952, leti v Dolcniskem nmz.ciu ;n posnetek I. gralii.nc raz tavc v Modern' .'alerpi v I -u blja.i, 1955 leta
:,oleg tega di so lakcevi filmi zgodovuski vir v nekem .plosiiem pomenu besede smo s poznali di imajo še eno ra/scv.nost ki jo pri drugih lilmih in sploh pri arhivskem gradu u ne zasledimo tako pogosto to je cmocionalm odnos gledalcev do pos« mczriih posnetkov Ze po predstautvi iakčcvih lil mov v C a n kar| c ve m domu m poznc/c so griliaj'fili posamezniki v arhiv z željo, da si ponov no ogleda jo Ji c katere niegovc liinie, ker so v njih prctio/naii ;vojc bližnje, starše in znanec Nckatcr med njimi so prisb tud, od zelo daleč, da so le. v idcli lakceve lilme
Mccl drugim smo ugotoviii-se eno zanimivost ko
i
111
smo pnmcnal; film o /boru odposlancev v Kočevju s pisan,mi viri. Dogodke na /boru m po njem v času nemške ofenzive podrobno opisuje Edvard Kocbek v knjigi Listina, Božidar Jakae pa jih je posnel na filmski trak. In če ob branju knjige predva-
jamo Jakecv film, oživijo pred našimi očrm dogodki i/ tistega časa Knnga in film se dopolniuicta združita se v enovito pripoved, kar predstavlja ilustrativen pmner uporabe filmske slike in pisane besede