Halan<li.ja spada med di-žave 2 ita.fveii.mi donosi in z naiboljSo kakovosojo pridtiSiov. Razen ogadn..h 9p!ošnih gaspodarskib in p»xlnet>nih razmer pa je na tako viscnko raven proczvodnje največ vplivala uporaba dobrega seme-na «n umetnetja gnojila. V tem Članku se bonio dotakniJi orga-nizac.je  semcnske  službe.
HolamJita je danes najboJj zna-fta kot pndelovadec semcna v »votu. S p»ri<Jeityvanjciti semena se ukvarjajo ie.bra.na gospodarstva, ki so za -^lio delo v»posob!jena ter so pod snalnim strokovnim nadzors.rvam. Veliko §tevi!o pri-dolovalcev semena predhodno raz.mnažuje posamezne vrste. Ta goapo.darstva » pod pasebnkn •trt>kavnim na.dzorstv»in in pri-dolovaJci semen smejo uporablja-w amo niihova semena.
2 zbirajijem ji p.rouLevamjem semen se ukvarja nakodiko znan-srveni.h ustanov. Ena takiiih je •m-di specralni in^tirur na fakultet v Vaseins;«\u. V tem inštkutu imajo posefcen oddclek, k! poma-ga pridelovalcem dofcrih semen, da pravDno opiravljajo svoje delo. (Ta odsck inšti*uta vzdržuje or-ganiizaciije p-riJdovaJcev skupno 1  rrt.nistrstvom  za  kniecijsrvo).
Imaio tudi us^tanove za kontro-lo piridolovanja in  pnrometa s sc-
Izkušnje kmetijstva v Holandiji
Organizacija semenske službe
mam (NAK), ki so jih ostano-^illa prideli>va'lc, trgovci in po-trošniki semcn. Čeprav so ic or gamzacije zasdme, ven-dar oprar-ljajo javno službo, tzvajajo za-konskc predpise o pr!delo.vanjij m promevj s somenj :ar imajo pravico do določenih ukrepov, .pa ce\o Ao kaznovainja za prekrelie itd. Tafeale je na primer kontro-la k,rompirjevega scmena:
Pr.delova!cc krotnpiria mora iipolnjevatj določene pogoje, na primer, da ima zemljo neokuieno itd. Organi tcmenske shii.be (NAK) naidzara.jo njegove posev-ke še takrat, ko rastejo, in odstra-nijo Tsako suml^vo ra«tliino. Vsak priidelovaiec mckra plaiati na leto od vsakega ha 50 guidenov za stroske tega aadzorsrva (okrog 4000 dAnarjev). Krompiir moraiio drakrat p-knatL za seme: prvii takrat, ko le raste, d,rugi(! pa po-tam, ko je iziopan in feo ga zno-Ta pregl&daijo. Prid^Jovalec mora imcsn posebne napraive za »praT-Ijanje in shrairvievan-Je kromipiirja. Sedaj imajo tudii skuipna skladfš^a za krompir,  t kaferih se t«mpe-
ratuj-a Tzdržuje na dotloJfeni ri&i-w. Vsak prideiovalec rzaine T ta-kih skladdščih t oajem do\oien prostor.
Poleg vse?a tega pa kontroK-raiio ieme tudii Rlede bolezfenskega Tirusa. Kontrolna sdužba tncnra kromipair pred transportom za-plombirati, kair je treba twdi po-fefcai platfati.
Te astanove imajo Ii.ro3ca po-obHast la. PrideJovaica, ki je pre-Itršil p.redpi6e, lahko kaznujrio s 5'rogo kazaiio do 5.000 guMenaT (oikr<M; 400.000 dinairjev) in s prcpovedjo de!a.
Podobne kontroliie orsankad-Je so ustanovllii tudi za druse vr-ste  semen.
Drogo, toda renlabilno
Srr<všk< celotne semenske službe i<n konrrole padejo t b-reme ce-ne semen. Zato je tisto seme, ki ga odbere;o in kootTolira.jo pre-ce\ dražje, Lakar navadno, pa vendair ?a pridelovailc! redno ku-pujejo. (Klnib temu, da so tived-In davcfc na promet, ki le boiij podiražuie d«J>ro seme). Rar?.UTn'lji-ro  je, <la holamdskii pri<l«]aTaulec,
ki prideiuje skorai Jzljučno ra -ržlšče in gleda na rentabiinast, ne bu redno pWal dofcro seme tako dirago, ^e se mu ne bi spiia-čailo. S setvLjo <k)i>rega semena, kakor tudii z uporabo dn^,ih asrotehni^nih utrepov, je Ho-landija dosegla risoke donose: pšaniice oikrog 4.000 kilograinoT, fcoruze okro^ 3.700 kMogramov, krompiirja 27.000 kilogramor na ha (podatki so iz leta 1952).
Vloga zadružnih organizacij
Iz vsc^a, kar smo dozdaj po-Tedali, Jahko vidimo, kako reK-ko vlogo Lma dobro seme pri po-večaaju p»l jedcilske proizvodnje. Nj dvoma, da te bodo tudi pri aas izplačali vsi napori, ki teže za tein, <la b! pridelovailce 6spo-sobMi in na-vadiili na pcidelaro in n-poraibo dobrega semena- Zlasri ie važno orgamtzlrati dobro siuž-bo, ki bo nadzoro-vaila pritlelova-nie in prcmet s semeni.
V ~.cm pogledu bi n-arn liolai«!-sfce izkušaje tahko dosii korist'-le. To zJasti velia za naže za-družine   organ)'Lac{^.
V HolanJiji imaio zadrugo veliko vlogo r preskrfai dobrcga (cmena. Veliko število zadrug se ukvarja ittključno s p«ridelo.vainjem tc aii drt^e vrste jetn«na. (Okrog 35 nafvečfiJi zajrug take vrsce, k; ima.jo 7.000 članov, ie zdra-ženo t eao poslovno zvczo). Vočji del pridelovanja in paionie-* ta 5 scmeni gre po teh zadirugah.
Pri nas imamo zelo široico raz~ rito mrežo velikih goapodarstev, kmečkih obdelovaln.h zidrug, dr-žavmih kme.tijskih poseaev ter ekonomi.i splošnih kme".ijdiih za-drug, k;jer bi lahko z uspehom or^anfctt-aiia pridcJOTamiJe vseh vrst doferega temeM. V pndclo-vanju in promeru s semen; Lma-jo kmetijake zadruge \3hk0 po-sdbno vlogo. Razen tega, da oskrbujejo pro:izvajaJce z doJ>rim scmenom, pa se kmetijske zadru-ge lahko najiKjlj u?(,3ešno borjšo protii ukoreninjenim nava.dam in konzervarizjnu pridelovalcev, ki dostifc.rat raiši seiejo s!a.bo seme, ker je »ceaieiše«. Toda prav :ako seme ie zelo drago, ker iana za poslodico zinaTVfsan;e donosa.
Ho!an<iske Lziužnje kaieio, da Ie treba p»9veti.tii več pozornoi-.i pritleJo-va-rtpu in uporabi dd>rth semen. RaizvLta znainsrvcma kon-trolna ^lužba, }e prrj poEoij za uspcžno <Jelo na ten področju.