Politični ogled Država SHS. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril o vladni izjavi poslanec g. dr. Hohnjec, ki je glede zunanjepolitičnega dela ugotovil, da inia izjava vlade tri praznine: O Rusiji, ki je največja slovanska država in naravna zaščitnica malih slovanskih držav, ni bilo slišati niti besedice, mi pa zahtevamo, da stopi naša vlada čimprej z rusko v diplomatične in druge stike; nadalje molči vlada o našem stališču napram dogodkom na vzhodu in končno se vlada noče spomniti Jugoslavnov, ki trpijo pod kruto italijansko fašistovsko oblastjo. V notranje-političnem deln je pa govornik naglašal, da je centralizem bolezen in da ne bo ozdravljenja, dokler se ne spremeni ustava. Sporazum je predpogoj državne ureditve in sporazum je tudi državna ideja, ker je na njegovi podlagi nastala naša država in ne potom okupacije ali osvojevanja, kakor pravijo v Beogradu. — Na vse to je odgovarjal Pašič v duhu okrutnega centralizma in z vso svojo starikavo tnnoglavostjo. Upravičene proticentralistične zahteve je imenoval kratkomalo tuji duh in tujo vzgojo, centralizem pa naj bi bil izraz prave slovanske volje. Kar je Pašič v Ženevi podpisal, to označuje danes kot brezpomembno, eeš, ua sc je udeležil konference samo za svojo osebo. Po Pašičevem govoru je zahteval Jugoslov. klub od radikalov in vlade, naj se izjavijo, ali so za sporazum ali niso, ker danes, ko govori edcn tako, drugi drugače, tretji pa zopet čisto po svoje, je treba čistega vina in vedeti se mora, komu naj se verjame. w Tudi zunanji minister je podal svoje poročilo, ki je pa po vzoru vladne izjave tudi zelo vodeno. Kar pač tnanjka vladni izjavi, to manjka tudi ministrovemu poročilu in zadovoljivo je samo to, da se minister izjarlja za mir, ki je potreben naši državi. V odboru za proučevanje novega vojaškega zakona «e je pokazalo, da kmečki radikalni poslanci niso zadovoljni z zakonom, ki so ga sestavili njibovi strankarski tovariši ministri, dočim so demokrati najhujše nasprotovali Jugoslovanskemu klubu ter tako pokazali, da so šc hujši militaristi, kot zakon in njegovi predlagatelji. Rerolucija v Bolgariji. V soboto je bil v Bolgariji nenadoma izveden drSavni prevrat po pristaših medvojne bolgarske politike tn onih strank, ki so popolnoma propadle pred zmagoyitim zeinljoradniškim pokretom. Nova vlada ima za •eboj samo oficirje in pa gospodo ter je omejena samo na glavno mesto Sofijo in kraje, kjer so že poprej gospodarili ustaši ali komiti. Kmetski svet ze zbira, da ¦opet vrže vlado, ki je sestavljcna po komitni ter hoče ¦opet ustoličiti duh nemške žlahte in vojnih zločincev, fin tako sloji Bolgarija pred krvavimi notranjimi boji. Naša vlada, ki dve leti ni hotela zaupati bolgarski Emetski vladi, se sedaj, ko so sc bolgarske vlade pola«tili protislovansko navdahnjeni gospodje, s skrbjo povprašujejo: kaj bo? Vznemirjeni so tudi v Parizu, ker fe očividno, da bo nova bolgarska Tlada, če se obdrži, Todila svojo politiko proti mirovnim pogodbam in proti ¦reznim držaTam. Nova bolgarska vlada skrbi za to, •1« pridejo samo njej ugodna poročila t svet, lahko se m s precejšnjo gotovostjo računa na njen skorajšnji lonec, ker bolgarski narod ne bo trpel nad seboj manjftu« in porrh še vojnib zločincev. FrnKdJe. Po celi državi se opaža močno gibanje levičarskih meščanskih strank t zyezi s socijalno demokracijo.  Njihov program je, da strmoglavijo Poincarejevo vlado in ustrarijo kontinentalni blok, obnovivši, če mogoče, zvezo z Rusijo. Ta levičarski blok je napovedal veliko  manifestacijo v Parizu, katero pa je policija prepove-  dala, teinbolj, ker so nastopila nesoglasja v akcijskem  odboru, v katerem so skušali prevzeti vodstvo komu- nisti.  Nemške odškodnine.  Angleška vlada smatra nemške predloge pač za pomanjkljive, je pa mnenja, da se da o njih razpravljati. Britanska vlada bo izrazila željo zaveznikom, da na nemško noto skupno odgovore. — Iz uradnih krogov se poroča, da se Zedinjene države ne bodo udeležile morebitne nove konference za odmero nemških reparacij. Na lozanski konferenci še vedno ni pravega soglasja med antantinimi in turškimi zastopniki in francoski listi so že mnenja, da Turki vse to nalašč uprizarjajo, ker se zanašajo na zvezo z Bolgarijo pod novo vlado ter iščejo povod za spor s Francijo. NOV VOJAŠKI ZAKON. Važne so sedanje razprave v Beogradu v narodni skupščini (državnem zboru). Vlada je predložila nov vojaški zakon, ki bo veljal za vse pokrajine naše države in ki se bo izvajal za A'eč desetletij. Ko so naši poslanci dobili ta načrt na svoje mize, so se posvetovali neprestano. Načrt je namreč v nekaterih ozirih še slabši, kot je stari srbski ali avstrijski vojaški zakon. Naši zastopniki so stavili predloge, da se mora število vojaštva ziiižati, aktivna službena doba zmanjšati na 6 mesecev, službeiia d«lžnost (rezerva) se mora znižati na deset let, vojaki naj odslužijo v ozemlju svojega kadra, oprostitve vojaške službe morajo bili širše, kmetskim in delavskim fantom se morajo dovoljevati večkrat dopusti. Vojaški zakon (načrt) predvideva neznosno visoko vojaško takso, ki bi se morala plačevati do 50. leta. Davkaplačevalci, posestniki in obrtniki bi morali plačevati 50 do 100 odstot. visoko vojaško takso vsa leta, od 21—50. Seveda samo tisti, ki so nesposobni. To bi bil grozen davek za naše Ijudslvo. Naši poslanci v vojaškem odseku bodo napeli vse sile, da se to neznosno lrovo breme odvrne z ramen našega ljudstva. Ali jbodo uspeli, je drugo vprašanje. Radič, ki je ob volitvah jkričaTO govoril, kako bo osnoval republiko, odpravil vojaštvo, sedi še vcdno v Zagrebu v svoji bogato opremljeni vili. V Beogradu pa ol>e srbski strarJii: radikalna in demokratska delate kar hočcte. Kakor je Radič vsled svoje zapečinjaške politike kriv, da imamo velesrbsko centraiistično ustavo, tako nosi zopet isti Radič glavno odgovornost, če bomo imeli vojašKi zakon po srednjeveškem vzorcu. Druga važna, enako kot taksa, je točka v načrtu glede vsakoletne oddaje kmetskih konj, vozov in vpreg, to je takozvana «komora«. Vsakoletna odd|aja ali klasifikacija konj in vozov, bi bila strašen udarec za naše ljudstvo. Poleg tega je v načrtu tudi nov davek za takozvani «Remontni fond«. Znašal bi 5 odstot. vseh davkov. Težek boj bijejo poslanci Jugoslovanskega kluba, ker so razun muslimanov sami v tcni boju. Radič pa sedi doma. V nekaterih stvarch bodo naši gotovo uspeli, ker razpravljajo v vojnem odseku stvarno in prihajajo s predlogi, katere tudi večina v mnogih ozirih mora upoštevati. Pribili lnoram, da so demokrati nastopili proti našiin predlogom. Tudi Pucelj se zavzema za srbijanski način vojaškega zakona. Srbski radikaki tudi nočeJD mnogo odnehati. Ko bo borba za vojaški zakon končana bomo poročali. —t. DOPUSTI VOJAKOV ZA čaS ŽETVE. Poslanci Jugoslovanskega kluba so vložili na ministra vojne in mornarice vprašanje, če je pripravljen za časa največjega poljskega dela pustiti vojake (kmetske sinove in delavce) na žetveni dopust. Minister general Pešič je dne 8. junija preko narodne skupščine št. 926 odgovoril, da je izdal naredbo, da se morajo pustiti stari vojaki (lanski in prejšnji rcikruti) na začasni dopust radi pomoči pri žetvi in mlatvi. Rekrute pa se poprej ne more pustiti na dopust, dokler ne izvršijo rekrutske vežbe. Minister pravi v svojcrn odgovoru, da se ta rešilev nanaša na njegovo odredbo pod označbo «Pov. F. C. Br. 4912 z dne 9. maja 1923.« Priporočamo, da prizadeti starši lakoj napravijo take prošnje na komandanta čete, pri kateri služi vojak, kojega žeiijo dobiti na dopust. Prošnja se naj približno takole sestavi: «Komandantu puka v Podpisani I. I. imam silno mnogo dela z žetvijo in mlačvo, a mi manjka delavcev, ker v naših krajih vse beži v tovarne, na železnico in v mesta. Prosim, da blagovolite dati mojemu sinu (ali hlapcu, sinu mojega riničarja) I. I., ki služi pri .... četi . . . \ ( puka t enomesečni delovni dopust, da mi bo pomagal opraviti najnujnejša dela ob žetvi in mlatvi. 2elim, da sc mu podeli dopust v času od 1. julija do 1. argusta. (Tu navedi dobo, v kateri ga najbolj potrcbuješ doma). Sklicujem sc na rešenje g. ministra vojne in mornarice z dne 9. maja br. 4942 in na odgovor, ki fa j« gospod minister v tem oziru dai gg. narodnim poslancem in* S. juaija 1923. Fcosim nuj-a« in ugodne rešitve.  , <»• junija 1933. Podpis. Potrdilo in priporotilo občiuskega urad«. Prošnja je koleka prosta. Pošljite jo naravnost komandantu čete, kjer služi vojak, kojega želite dobiti na dopust. Dobro je, če pošljete prosnjo prrporočeno. Krajevne organizacije Kmetske zveze po vseh krajift naj pomagajo sestaviti take prošnje našiin Ijndeof. Ako kak komandant noče ugoditi upravičeni prošnji, obvestite takoj poslance. Beograd, dne 6. junija 1923. Franjo Žebot. Naročilo kn. škofijskim žapnijskim uradom. Na praznik velikega palrona treznosti sv. Janeza Krstnika dne 24. junija se bo, kakor poroča «Svela vojska« iz Ljubljane po vsej Sloveniji vršila proslava treznosflk Ker je ta dan nedelja, se naroča čč. gg. dušnim pastirjem, da na podlagi konstitucij v sinodalnih knjigah I. 1900, str. 286—296, 1. 1903, str. 263—273 in 1. 1911, str. 442—450 pridigujejo o pogubnosti neizmemega vživanja opojnih pijač in o potrebi iii koristi treznosti in zmernosti. Vabijo naj vernike v cerkvi in v društvih k vstopu v «Družbo treznosti«, ozirojma naj se ta usfanovi po navodilih in pravilih sinode leta 1911. To bo tudi dobra priprava za katoliški shod v Ljubljani, ki bo treznosti in zmernosti kot za obnovilev verskega in nravnega življenja potrebnim Čednostim posvetil posebno potzornost, Kn. šk. Lavantinski oidinarijat v Mariboru, dne 11. junija 1923.