Vladimir Vehovc:
Ogljarjev Peter.
(Nadaliev«nje.)
3
Gost, višnjev dim se je valil iz oglarskih  kop.
Siari Kosmač in sin sta kuhala oglje. Oče je molčal in zvečil konec vržinke, $in pa je viačil drva v neza-kurjeno kopo.
V gozdu je bi'o mirno. Prasketanje ognja je komaj slišno motilo nekje v dolu trkajočo žolno. §e nižje na trav-tiikih je uTta! razposajen  pa-tfr.
.jNatoži, potem pa čakaj do mraka, ida se ena^dobro skuha; te pa ne uži-gajt" j€ prekinil Kosmač lihoto v gozdu.
Peter je samo prikimal.
Stari oglar opaše torbo, vrže na. ramo cepin in sekiro ter se spusti po položni rebri v  dolino.
Komaj je zginil za deblif se bgla-¦si zadirčen sm-eh v gozdu. Iz bukovih debel se prikaže nori Ja?e'. . .
,,Čakal sem, da je stari odšel'' in sedel na kamen ob kopi.
,,Kaj mi hočeš?" vpraša Peter pre-plašeno.
,f^Hšal sem, da pridejo Poljanci dit-vi v vas. Matevž jih prižene. Fantom v .vasi je plačal piti da bijih nepre-gnali. Pravijo, da bodo županovi peli. JKaj menfs ti, Peter, a-a-a ?"
Petcr inalo preinisli, nato sname z veje usnjato torbo, U n^e privleče kos cinega kruha in steklenico žganja.
,,Na, jej in pi^! Drugo opravim drc-vi  že  sam."
Z enim skokom je bil Jože pi steklenici in  pil;  lačen  ni  bil.
,,Le dobro jim poweti, cepin a-li sekix> prlpravi? Naj Poljanci pojt1-jo svojim dekletom, ne pa našim. Do-b:o jih zmlati; pomagat ti pridem" in zopet je pi!. ,,Franica mora in miora biti ivojat . . . Dobro pijačo imaš Pe-ter," dvignil je steklenico k ustam in pil   v  dojgih   požirkih.
V  Petrovih možganih pa se je po-rodila re^i'na miss!. Sam ni vedel, k> daj  mu je prihitela   r.a   pomoč: H ko čvrst in silen se je občutil ob njej.
4.     •
V   mrzlo,  jesensko noč je  zavijal besen   pe?.  Na  brezoblatnem   nebu je sijala  poina  luna.  Ob obronkih  tem-¦nega gozda je otožno skovikal skovir. Nekje sredi vasr je bilo slišati fantov-sko petje.
Peter je sede} na debe'i tnali kraj županovega kozoTca in poslušal petjc.
V  presledkih je padalo mimo nega rumeno listje na vhžna tla. Doli z:a nji-vo je komaj s'išno šumel vaški potok.
Divje je zrl predse in tisčai v vo-ki ploščat mrzef kamen, grlzel v ustih kratko .vržinkb in puhal goste dime v
imr>:lo j€se'nskci noč. Odlo"il s^ je z\ kamenje brez Cepina in sekire.
Čelo Is: mu jz orosi'o lt kotan[e ni TnogeL Nori jože tndi od nikoder i!.i hotel priti; obljubil je.
Poljanski fmtie so ukaii :-rodi polja in prhajai vedno bllžje h kozolcn.
Peter sc je v'egel za debelo tnalo^ v tesnno o/.ko kctanjo, da s^ je v njej komaj premikal vrgel preje da!eč od sebe ogorek vržinke^ »tisnil kainen v roki in pridušeno zaklel.
Neo.pažoia sc je nato vsedel na tnalo kraj njega veik črn maček. Dvo-je zeleniht svetlih oei je strnelo v Pe-ir^i   ki se ic še bolj stisnil v fcot.
Peter je zopet zaklel, maček se je riiagiibil in za-nijavkal Postalo uiu je .vročc. —                                       •
'Fvintje so tfopali z liihki iu koraki mimo fco/o'm dolga njiho\a senca ie hitela /s. niimi do visoke belef Župa-nove hiše. Tu so stopiii v krog in za-peli:
c,Oj dekle kaj taji^,
da sama ti ležis;
na slaTnci se pozna^
da sta težala dvaf .• .. . "
ZapeTi so m to še dru,2ih pesmi.
Peter je videl vse m stišal niili peem; poltiho je stegtiil ncfgo. Zo-pet ge je zab'iščalo proti njemu dvoje divjili ^žclcnih, mačiih oci. Poskušal' je ^tejjniti dnigo nogo maček je za-mijavkal% se jqzno nakoštrenčil in pa>
fcrat  srdito  puhnil v njega.
Poljand so &e razposajeno smeja« ii in g'.e.'a'i na ma.hno^ p-jdstreSno o-kno raz kater0Tfa so viseli še oveli na-geljni. Nekdo od fintov je pfvleke! oi bližn;ega škednja dolgo Iest\o in pri-jslonil k okau.                               .
Nato jso s-2» fantje razšli.
Ptier je vsc natančno videl. NelaJ Ipckočcga se je trgalo v njegovi duši. Hotel je dvigniti t\>:> v kateri je ti.š-čal lcamen z drugo roko je grabil po kanrenju v klobuku. Zopet je puhnil, srditi mač-ek pro.i njumu. Skoro s» je iOtiesveStil. Mučnc vraže so se vsg-sale v trudnc možgane. Nagnil jc gla-vo na vlažno zemijo in stiskal prazne pesti. Slišal je, kako ]e nekda trkal m. okno njegove FranlCfe, slišal daleč nc-kj^e v poiju porogljivi smeh in petie odl'aja:cčih Poljancev. A on^brez vsa-ke tnoči.                                            !J
. Ko'ik^> pekoče jezc je vstalo v Pc-tm% toda črni maček je še ostreje gle-cal z zelenimi očmi. In globlje so se vscsal-e po^astne vraže v cedno bolj trudne možgane. Zaprl je oči di ne bi gledal dvoje žarečih ogljev in se tesnc-je ^tisnil v temcr.               -               [
Nič več ni s'iša! Peter; samo zdaj-pazdaj je zašumel svedrast hrastovlis( rntmo tijegii \n potok je šumcl za n|iva
Zadremal j€ od strahu. .'.    > • (Konec prihodnjič.)