f
-i-
OlTATEUTI Prosimo, poglejte na iUvilke po)" naslove se dsn, ko Vsi* p"' i poteče. V teh časih ■p' . 'S Ulji cen, potrebu-je \ \ kovanje. Skušajte ime
No. 10.
.t
GLAS
■A HUM fie KOT
na dan dobivat*. 'C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM
\ vnaprej plačano.
^ -
Usf-do^eirglčlh^tvctfrT AmerflSL
1t4t al Pw» dm«* M Nm Itd N. I, m
Act «C
ČITAJTE, KAB VAS ZANIMA

%
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 26,1943. — SREDA, 26. MAJA, 1943.
VOLUME LL — LETNIK LL
LJUDJE BEZE iz JUŽNE ITALIJE
Včeraj je nad 300 ameriških aeroplanov bombardiralo lalška pristanišča, letališča, železnice in ceste na Sardiniji. Ameriški aeroplani so tudi bombardi • rali otok Pantellerijo, angleški pa več drugih italjamskih krajev/
V skupinah so leteče trdnjave, Mitchell in M o ran de r bombniki ter Lightning in War-hawk zasledovalni aero plani sipa! i bombe na Sardinijo, kamor bodo zavezniki najbrže v najbližji bodočnosti vpadi i iz Tunizije rez Sredozemsko morje.
Associated Prest? pojroča, da je bi-lo t pondeljek zopA potopljenih 15 osiskih ladij v Sredozemskem morju.
V	zadnjih 24 urah je bilo izstreljenih 12 sovražnih a«*ro-
- planov, mnogo pa jih je bilo uničenih na tleh, toda njih število ni znano. Za gotovo je bilo v šestih dneh uničenih 329 sovražnih aeroplanov.
Pri napadu na Sardinijo so bili trije zavezniški aeroplani izgubljeni.
Veliki Mitchell bombniki so •silovito bonfaardiirali letališče Oibia-Venaf iorita v severni »Sardiniji. Aeroplani so letali nad celim otokom ter »odmetali na vsak predmet, ki je imel kako vojaško vrednosti.
Drugi- aeroplani so zopet bombardirali letališče pri Al-ghero in so ga skoro popolnoma pokrili z bombami. Veliko pklndiAei1	je uletelo v
«i*»k in. zadet je <bil en faaragar.
Sergeant EaKng O. Sem iz Land, N. D., je o napadu rekel naslednje: "Na Alghero smo sejali bomfce kako sejemo pšenico v North Dakoti. V resnici srno jim dali eel pekel."
lieteče trdnjave so napadle Terranovo. važno pristanišče na severovzliodni obali Sardinije. Ena zalagal na ladja je zletela v zrak. Bombe so tudi razbile pristaniške naprave, skladišča in poslopja. Plamene je bilo mogoče videti na razdaljo 50 milj.
Poleg ž«* imenovanih mest so bili (bombardirani še naslednji 'kraji: Maddale na otok Capre-ra, Carloforte na Sardiniji in več drugfh "krajev.
Bombniki vseh vrstno zopet •bombardirali Pantellarijo, kjer je bila na letališču povzročena velika Skoda.
(Napadi n« Sardinijo, Pantellerijo in Sicilijo se morejo primerjati z os&kimi zračnimi napadi lanske jeseni, ko je nemški feldmaršal Albert Kessering skušal razbiti trdnjave na Malti in pognati Angleže z otoka ter odstraniti nevarnost angleških podmornic v času, !ko se je general Montgomery pripravljal na veliki napad pri E1 Alameinu.
V	zračnih bojih Italijani in Nemci i-zgofbe mnogo bombnikov in zasledovalnih aeroplanov in sicer zaradi posebne priprave, ki jo imajo ameriški bombniki in s katero iz velike višin ne natančno zadenejo cilj.
Na pristaniščih San Giovanni in Begigio v Calabriji so a-meriški Liberator bombniki vrgla 160 ton boiT^h, Zažganih je bilo več municijskih skladišč in plameni *> segali 1000 čevljev visoko.
*
Kot pravi rimski radio, so zaradi neprestanega zavezniške ga zračnega bombardiranja oblasti sklenile izprazniti Cagli-ari, prestoli«) Sardinije. Vsi tovarwSki delavci na Sardiniji
ZBACNI NAPADI NA SARDINIJO in SICILIJO
#ROME
ITALY
NAPIB
Asalkno
Zemljevid kaže kraje ira Saaidiniji in Siciliji, ki jih zavezniški aeroplani.neprestano naipadajo.
Obrat v treh tovarnah vstavljen
Akron, Ohio, 28. maja. — Tri glavne družbe kavčukove industrije v Akronu so morale ustaviti obrat, ko je zastavkalo 49,000 delavcev v znak protesta, ker ni hotel WLB u-goditi njih zahtevi za osemcentni povišek pri plači.
Vojni department je pozval
delavce in unijo, naj se takoj zopet začne obratovanje v tovarnah, *oda delavci se niso ho_ teli vrnili na delo.
Več slo paketov je bilo na straži pri treh glavnih vhodih Goodyear Tire & Rubber kom-panije. Pfiketi dovolili samo paznikom in nadzornikom ter slišnim ttsposljencem, da so šli na delo.
Predstavnik Goodyear družbe je dejal, da je zastavkalo v njenih tovarnah 18 tisoč delavcev, ki so člani United Rubber Workers unije, katera je priključena organizaciji CIO.
Pri Goodrich Oo. je zastavka. lo 14 tisoč delavcev, pri Firestone Tire & Rubber Co. pa 17 tisoč delavcev. Vse tri družbe izdelujejo navadno plinske
RUSKA DELEGACIJA ZAHTEVA VEČ ŽIVEŽA ZA RUSKO ARMADO
Hot Springs, 23. maja. — Ži.
Mala Albanija dobi novega marionetnega predsednika in vlado.
Washington. — Nacistična a-gentura DNB je poročala pred kratkim brzojavno nemškim
inaske. albranibne ali opazoval- živeža iz Zdr. držav. Dejal je,
vilska konferenca združenih cas<>pis"om m radio postajam, narodov, ki je pričela tukaj da je general Alberto Pariani, Zborovati pretekli teden, je da-| itaUanski regent Albanije, od-nes slišala zahtevo ruske dele- pustil predsednika albanske gacije, katera je trdila, da mo-| vlade MiaJio Bushati-ja, ter i-ra dobitr sovjetska armada več menoval bivšega predsednika živeža od svojih azveznikov. j Ekrein Lihohova za novega
Rusija tbo potrebovala živež predsednika marionetne vlade, tudi takoj po vojni," je dejal "Federal Communications načelnik sovjetske delegacije, Commission" poroča, da je a-A, E. Kruti kov, "ter skozi vso gentura I>NB objavila naisled-dobo obnovi je nja poljedelstva po zdaj uničenih predelih ruske zemlje."
Krutikov je por -. :1 poročevalcem, da njegova dežela ne dobi dovolj lend-lease pošiljk
ne balone, rešilne pasove, ter
Iz Slovenije
JupMiar Information Center
POSTNI PROMET V NEKATERIH KRAJIH ZOPET OTVORJEN
Prejeli smo seznam onih krajev, v katerih je bil dne 21. de-■eeiribra 1942 poštni promet zopet vzpostavljen. To dokazuje, da so bHi vsi ti kraji, ako ne v rokah upOrnrh Slovencev, vsaj zelo ogroženi.
Vest nam na žalost ni prinesla imen onih krajev, ki so tudi še danes zaprti za poštni ■promet in tudi ne podatkov o tem, koliko časa je poŠta v teh krajih funkcionirala po 21. decembru 1942.
Besedilo poročila je naslednje:
Dne 21. decembra 1942 je bil poštni promet za slovensko prebivalstvo zopet vspoetavljen v naslednjih slovenskih poštnih uradih:
Adlešiči, Banja k>ka pri Kočevju, Begunje pr Cerknici, Borovnica, Brezovica pri L j ubij., Cerknica, (Črnomelj, Devica Marija v Polju, Do/brova pri Ljubi j., Dobrnje. Dolenja vas pri Ribnici, Dragatus, Fara pri Kočevju, Gradec pri Beli Kraj ni. Grahovo pri Cerknici, Grosuplje. Horjuš. Hotedršica, Ig pri Ljubljani, Ježica, Kočevje,' Kočevska reka, Koprivn»k pri Kočevju. Kostanjevica ob Krki, Kreme tj. Gorenji Logatec, Dolenji Logatec. Loški potok. Lož, LJubljana, Metlika-, Mirna peč, Mokronog, Mozelj, Nova
vas pri Rakeku, NTo»vo mesto, Ortenek, Planina pri Rakeku, Polhov Gradec, P rese rje, Rakek, Ribnfica aia Dolenjskem, Rovte, Semič, Sodražica, Stari trg ob Kolpi, Stari >.rg pri Rakeku, Stična, Struge na Dolenjskem, St. Jernej, Št. Vid pri Stični, Škofljica, Šmarje -Sap, šmihei pri.Novem mestu. Toplica pri Novem mestu, Trebnje, Tržišče, Turjak, Uršna &e-la, Velika loka. Velike Lašče, Videm-Dobrepolje, Vinica pri Črnomlju, Višnja gora. Vrhnika. Zagradec na Dolenjskem, Žužemberk.
(Vsega skupaj 69 pošt nib uradov — vsi ti poštni uradi so bili zaprti, ko so partizani zasedli nekatere predele ozemlja. Zdaj ko so se umaknili, je pošta zopet začela poslovati.)
razne druge predmete iz kavčuka, ki jih potrebuje vojna industrija. Seveda izdelujejo vse tri družbe avtne obroče za vojne -poU<4»e, kaSctlr tudi vilno uporabo.
Stavfcarji so bih iz vojnega
njo sestavo nove vlade:
Ekrem Libohova: predsednik in začasni sekretar albanske fašistične stranke.
Anton Kosmaqi: minister prava in začasni minister za vzgojo.
Kolbib Mirakaj: minister za notranje zadeve.
Anton Beea: minister finance.
-	Agushi: minister za
da nooe <fe*t	Javna čfeTa rn namestnik mini
stenskega predsednika.
da lend-lease v takem oziru ne
krije obstoječih potreb sovjetske armade.
V Washingtonu pa je dejal administrator lend - lease«, <a- IFttott! ntus
tega nobene izjave, toda drugi I uradniki so izjavili, da dodobra
urada opozorjeni, da imajo z poznajo tozadevne potrebe Ru-vlado dogovor, da ne bodo sta-J s»je.
vkali, radi česar vlada želi, da Krut-ikov je naglasi 1. d a se vrnejo takoj nazaj na delo,' vprašan je pošiljanja živeža po
sicer se bo moglo sklepati, da uniji United Rifofoer Workers ni nič do dane besede, niti ne do našili oboroženih sil, katere
lend-lease dogovoru ne spada v področje živilske konference
v Hot Spring?, pač pa je zadeva vlade Združenih držav in Rusi-bo stavkanje postavilo v nevar- [ je. Z omembo teara prolblema je nost, ker bo zaostala produkci- j sam opozoril na dejsavo, da ob-
in Siciliji so bili postavljeni pod vojaško kontrolo.
Nek poročevalec nekje v Ev-| ropi je po kalblu sporočli, da so letališča na Sardiniji in Siciliji skoro poponoma uničena. Sto in sto razbitili aeroplanov leži na letališčih.
Oblasti so odredile, da se mora prebivalstvo izseliti iz onih krajev Kalabrije, ki so izpostavljeni bomba rdi ran j u zavezniških aeroplanov.
Nemžki dopisnik opisuje boje proti partizanom
New>'orški tedn ik *' Time'' prinaša v svoji številki od 17. [maja naslednjo vest :
Iz okupirane Evrope prihajajo poročila o sabotažah in u-porih. To seveda samo po sebi še ne ogrožuje nacističnega go-€.podst^"a v Evropi, pač pa nam jamči, da se zavezniški narodi o priliki invazije na evropska tla ne bodo borili sami.
Nemški časopisni poročevalec ki je spremljal čete osišča, zapletene v boje proti partizanom n« jugoslovanskem ozemlju, daje naslednji <ypis enega teh bojev:
**. . . Dolgo pričakovani novi napad se je razvil. Peklenski ogenj, katerega je bilo slišati z desnega krila, se je 'kmalu razširil na vse bojišče. Krvoločni <4b®nditi" so pridrK z vseh strani in napadli -z (bajonetom. M«d njimi srao videli mnogo žena. ki so držale puške v rokah.
ja.	*
Vozniki in mehaniki zastavkali v Utici
TJtica, N. Y., 25. maja.—Vozniki busov in mehaniki New York State Railwavs železnice so šli danes ob treh popoldne na stavko, ter so povzročili popoten zastoj v transportaoije v tem industrijs-kem mestu.
Thotnat? A. Prichard, predsednik lokalne unije, je dejal, da so šli delavci na stavko v znak protesta proti zapostavljanju in nepravičnemu postopanju družbe napram delavcem. Družba je odslovila tri delavce iz malenkostnih vzrokov. Eden od delavcev je nekaj nazaj od-igova/i^l nekemu inšpektorju, drugi ije bil zapleten v zadevo neke nesreče pri delu in tretji ni bil zadovoljen ker je bil dodeljen službovanju na gotovi črti, kj mu ni ugajala,—Vsega skupaj je zastavkalo 200 delavcev, okroflr 15 tisoč ljudi mora sedaj hoditi peš, ker ne vozi niti en bus po mestu, katero nima ndbene poulične železnice.
stojajo potrebe takojšnje večje dostave živeža za uspešno vodenje zavezniške vojne.
Sovražni radio o borbatt- v Jugoslaviji
Associated Press poroča, je berlinska radio oddaj a,, voreč o 'bojih v planinskih predelih južne Bosne, naglaša-la, da se tamošnjih akcij ude-
da go-
•za
N'exfrrp Bash o: minister trgovine in industrije, ter začasni minister za poljedelstvo in gozdove.
Kilmi Leka: minister za ljud izobrazbo.
Libohova je bil že v začetku letošnjega leta ministerski predsednik, bil pa je odstavljen in nadomeščen z Bush at i-jem, ker ni uspel da zatre proti-italijan-ske izgrede širom dežele. V času svojega delovanja kot ministerski predsednik je pa doživel Busbati, da se je aktivnost patriotičnih ge rilcev še pomnožila kljub "kazenskim ekspedicijam." katere je poslal proti njim na ukaz Pariani-a.
Lihohova je kvizlingovec prvega reda in je bil eden od prvih albanskih uradnih osebno-
_ petek
leta 1939 napadli to malo deželo.
ležujejo tudi hrvaški in itali-,_M lV- _ , janski oddelki. O jugaslovan- ^kl ^ ^opde na stran Baskih patriotih pa javlja berlin-1'™0^ - ko so na	P^tek ski radio, da izvršujejo 'napade na kraje in vasi ter na prometna sredstva'.
OBS je zabeležila oddajo rimskegfi. radia, ki citira poročilo, naslovljeno Mussoliniju od šefa generalnega štaba prostovoljne milice za narodno o-bramlbo. Gre za šest bataljo-
Boji v Jugoslaviji
Jugoslovanski patrioti v Črni gori uničijo italijansko posadko
Iz Londona dne 22. maja poroča A1P, da tamkajšnja jugoslovanska vlada poroča o srditih bojih v mnogih krajih v Bosni in Črni g°ri.
Nemci so v naglici poslali i-talijanskim četam ojačenja, ker so jugoslovanski patrioti pobili ali ujeli celokupno posadko fašistov, ki je štela niČ imanj nego 713 mož.
Ta italijanski oddelek so u-ničile sile upornikov, ki operirajo ob reki Morači in so preteklo soboto obkolile mesto Bi-oče.
Izjava, doda je, da jugoslovanske srfle zdaj celo ogrožajo mesto Podgorioo, kjer se nahaja najmočnejša italijanska, ga mizi ja vse Orne' gore. Podgorica je oddaljena od Bioča koma j 8 milj.
Severovzhodno od Podgorice v predelu Bijelopolje-Mojko-vac, približno 40 milj od ome-nega mesta, je bilo med 12. in 16. majem ubitih še dodatnih
309 vojakov osišča.
*
Italijanske čete se vračajo iz Jugoslavije
Iz Londona poroča UP, da je bila tam zabeležena italijanska radio oddaja, ki poroča o bata-
1 jonih ' * s kvadri stov *iTjbra -nili fašističnih vojakov, katerp zdaj prevažajo iz ZaTe, na dalmatinski obali, približno 100 milj južno od reke, v neimenovane drupe 5traje>.
Tukajšnji krogi si razlagajo to vest italijanskega radia tako, da je za Italijo zdaj postala obramba domaČega ozemlja bolj važna, nego zatiranje in pokorite v Jugoslovanov.
— Jugosl. Inf. Center
Žensko truplo najdeno na tračnicah
Wauseon, O., 25. maja.—Na progi New York Central žele-znfioe so našH razmesarjeno truplo okrog trideset let stare ženske, ki je bila zelo moderno in drago oblečena in katere o-bleka je nosila znamko tvrdke, kaltera izdeluje obleko in druge slične potreibščine za holly-woodske zvezdnice.
Ker ni bilo na tračnicah, kjer so našli truplo, Trobenih sledov krvi, je okrajni šerif izjavil, da je najbrž bilo truplo vrženo iz kakega vlaka, ker iz preiskave trupla se -je dalo sklepati, da je bila ženska -umorjena nekje drugje in potem, ko je že izkr-
ONA. vavela. vržena na tračnice.
nov. ki so bili poslani domov,	_ ,
z,. : . t. , V. . , • ' predelov pretekh teden, da or-štirje iz Dalmacije m dva iz	'
DELAVSKI PROBLEM NA FARMAH V KANSASU
Dodge City, Kansas. — Kan. saški governor Andrew Schoeppel in njegova komisija za delo na farmah, je priredila pregled kan saški h farmskih
c,, . •	• j ganizira moške, ženske in otro.
pa Slovenije — poročilo pravi, da M . ' , . ..
a a- •	i i. a- Ke 23 zivezno produkcijo,
so se te edimce morale boriti i	• 4 *
v M , -	Jvomisua je tekom pregledom
z upornim sovražnikom, ki se ,___• . J ,	^ ..
, V .. ... . ,,	ivanja in razgovodov s farmarji
bori "neupogljivo in brez vsa-' i	^	,
u____dobila mnogostransko sliko
farmskega položoja. Farmarji
"Napeli smo vse svoje sile. Naši živci so popuščali . . . Položaj je postajal kritičen, brezupen . . . Tedaj pa so prispele "štuke" in nam prinesle nrani-cije. toda sovražnik je še vedno v premoči; v večkratni premoči. Na koncu nam je bilo nemogoče preprečiti, d« zasede naše postojanke v južnem delu mesta. Zdaj je začel s topovi u-darjati no trdnjavo, ki še vedno nahaja v rokah italijanske vojske . . ."
kega. ozira na svoje lastne žr tve in izgube".	-^JIC.
Dr. Maček v G-radec
'premeščen"
Jugoslovanska vlada v Londonu je izjavila, ,da je bil vodja Hrvaške Seljačke Stranke, dr. Vladko (Maček, ^premeščen" v Gradec, v Avstriji.
Dr. Mačeka, ki je odbil vse ponudbe, da sodeluje z osri-ščem, bodo držali v Gradcu skupaj z drugimi važnimi politi-čilimi aretiranci.
so povedali governerju in njegovi komisiji, da vladni poisku-si, da bi Vsilili farmarjem japonske delavce, se ne bi obnesli 'ker je pri uposljenju takih delovnih moči preveč izpraševanja in podpisovanja papirjev ter dajanja izjav, itd. Farmarji tudi odklanjajo osiščne vojne ujetnike.
Governerjeva komisija je izjavila, da je najboljše ako se izvede podrobno pregledovanje, potom katerega se bo moglo določiti oziroma dogmarti koliko
domačih delovnih moči je na razpolago za farmsko delo, ko bo prišla s poletjem potreba zato.
Največji problem farmarjev
v kansašHh farmskih predelih je pomanjkanje orodja. To je lnujše in občutnejše nego pomanjkanje delavcev. Tudi pomanjkanje materijala za potrebna farmska poprvila orodja, traktorjev, itd., je zel6 občutno.
Vseskoz po visokoležečih žitnih poljih Kansasa kjer se bo sredi poletja pričel® žetev, zelo p r i manjkuje komfemacijskih mlatilnic, katere žito zaeno žanjejo in omlatijo. Farmarji so se izrazili, d*» so pri volji poslati te vrste mlatilnice^ iz enej?a konca države na drugega, ko bo prišla žetev, pod pogojem, da bo poskrbljeno* da bodo mlatil-nice pravočasno zopet dostavljene farmer jem, ki 'bodo želi pozneje.
WEDNESDAY, MAY 26,1943
■eaaa«e= 1	m ijf -
K
GLAS NARODA
99
mrtm■
OwMfl and PobtlrtMd Iv Sonato PuWJmhlnj Oonuwny. (A Oorponttoa) rrmak Btkaw, Priifliil; Ignac Hode, Tmww; JmH Lapatta, ta, Plata «f Maw «f tti aorporattea tsd addre—of ibon oCttears; Sli WR8T 18th STREET, NIW YORK, K. T. .
50th Year
"Slaa Hindt" I« lMMd «T«ff day axoept Saturday«. Bundaj« aad HoUdajra.
Taarly M.
Za eel© lato T«Qa
M m Amwftn ta Kanado f®.—; sa pol teta |8.— i — SSa Now York m odo loto »T.— ; aa pol lota S&M. sa ealo leto ; m pol Ma 18-80.
"Glaa Naroda" labaje mid dan Imanfl sobot , nedelj ln pcaanlkor.
"GLAS N,
14", fit WEST um STREKR CHelaea S—1241
KBW mu, ft I

..J I

»rfN—i-n*.
iz urada Slovenskega ameriškega « narodnega sveta
3935 West 26th St., Chicago, Hi
DAYIES V MOSKVI
Posebnemu odpo&Ltantfu predsednaka Ro^sev*tt(H. Josephu L. Daviesu izkazuj« uratlna Rusija časti, kakoršnih že dolgo ni Hil deležen kak mememAA diplomat v Moskvi.
Maršal Josip Stalin je Daviesu na čast priredil v veHki • ivorani v K remija vetičasten banket, ua katerem je D»vies le I oib Stalinovi desnici. Banket je trajal štiri in pol ure.
Mogoče 'bi koga zanimalo, kaka jedila so bila servirana na tem banketu. Tu j« jedilnj list:
Kavi j ar, hrbet posušenega jestera (sturgeon—riba, ki daje kavi jar), slanik a prilo&kom, hrbet jestera z omako, roast beef po angleškem načinu, mrzla gnjajl,gelatin, olive dn pomladanske so-l-nte redkvice, kumare in več v rst sira. (Zatem: divje ptice, kurja juha, sibirski k>s$os («almo*i), kljunači in praaen krompir, puran s karfijolo. — Nato so prišle torte z jagodami, vauiljin sladoled, 'k®ndi, opehi m likerji.
Poglavitna pijača tekom banketa so bila bela in rdeča vina. Stalinova najljubše vino je rdeče iz Georgije, njegovega domačega kraja,, nazadnje pa vodka s pekočo papriko in šampanjec.
Na banketu je nastopilo 19 govornikov. Daviee je govoril 2(> minut in je svetoval, da Sta lingrad nebi več nanovo sezidali temvee naj za večne čase ostene potomcem kot znamenje nemškega 'barbarstva. Stalingrad naj bi bil nanovo zgrajen šest milj vi^jc a»li pa nižje ob Volgi.
Ameriški poslanik admiral William H. Stanley je imel zelo pomenljiv govor, v katerem je napil prijateljstvu in sodelovanju Združenih narodov. Bekel je, da sta prijateljstvo in sodelovanje dvostranska zadeva, da mora namreč pržbsjjati od obeh strani. In ta vojna ni samo borba za zmagoj" temveč tudi borba za mir, ki bo sledil vojni.
Angleški poslanik sir Archibald John Kerr je v svoji na-pitnioi potrdil Standleyeve besede.
Maršal Stalin je svečano napil angleškim in ameriškim armadam.
Ameriški vojaški ataše j general Joseph A. Michela je odgovoril kot predstavnik ameriških armad ter rekel: ''Napijem rdeči armadi!"
Pri teh besedah je Stalin vstal in šel do Michelovega sedeža in mu je segel v roko. Stalin j« bil ves čas dolgega banketa zelo dobre volje, je neprestano kadil cigarete ji se je pogosto sme-al. Večkrat je tudi s kozarcem trčil: s Standleyjem, Daviesom, Kerrom, Maksimom Litvinovom in vnanjim komisarjem Vjače-slavom Moiotovom, ki so sedeli v njegovi bližini.
Stoloravnatelj ali voditelj banketa je bil komisaT Molotov, ki je v svojem govoru povdarjal velike zasluge predsednikovega odposlanca Daviesa, ki je največ pripomogel k prijateljstvu med Rusijo in Združenimi državami.
Na banketu je bil tudi kazan najnovejši film 44 Mission to Moscow", ki je bil izdelan v H ollywoochi po Daviesovi knjigi istega imena in ga je Litvi nov p rinesel s seboj iz Washingtona v Moskvo. Film je maršalu Stalinu bil zelo všeč.
Na banketu je bHo vsega skupaj štirideset oseb. Poleg go-ri imenovanih so bili Se: zračni maršal A. Novikov, admiral X:kolaj G. Knuznecov, komisar za tujo trgovino A. L Miko-jan in načelnik državne obrambe Molinkov. Med Amerikanci so bili ie general Prank Burn«, ad miral Jarik Duncan, general Vliilip Favmonville, poslanišUri tajnik Edward Page ter Davieso-vu tajnika Lewwellyn Thompson in poročnik J. D. Stemni.
Sedaj je upati, da bo med zavezniki vladalo večje zaupanje kot pa je vladalo do sedaj, ko Rusija ni zaupala Angliji, ker je vedela, da je Anglija samo iz potrebe postala njena zaveznica v vojni.
K temu zbližan ju pa sta največ pripomogla Davies in La-
tvrnov.
Vprašanje krajevnih zvez
ali centra. } ;
Neka naša podružnica je oni din vprašala ta urad, če bi bilo prav da postane ona nekakšna centrala, aH. krajevna sveža vseh v nj»j zastopanih organi* zacij hi da dobijo t© vsaka svojo podružnično številko, ker bi se s tem izdatno povečalo število naail} podružnic .
Ker imamo če več takih podružnic, ki bi lahko na kak način ojačile moč svetove hrbtenice in ker je zadnjič tudi član našega izvnševalnega odbora dr Kem iz Oevelanda. sprožil slično idejo,, se nam zdi umestno, da se v tej koloni malo pogovorimo o tej stvari.
V pravilih za naše podružnice je v točki, ki «e peča s krajevnimi zvezami, med drugim
cij, ki-so zastopane v njej, in se ji postavi na pelo, ali pa če si kaj takega ustanovi ree po-drodmdo ter si iabere za vodstvo krajevne vzeze zvezni odbor, za katerega veljajo enake določbe kakor za zvez i ne članice. Isto se doseže na ta ali oni na-
SONART
REKORDI
Lepe Melodije 1
fit. M571—Na Mirijm«, polka
Kje ao moje roilce Marietta pegte—polka Dnquenxe Dnlreralty tamburlca orkester
At. M57&—Tereztnka polk« '
Na pla^incak—ralCek Jerry Koprirfek In orkester Za tgf. cenik, la upne uloM se' obrnite na: JOHN MAS8ICH. Inc., 493 W. 42nd Si. Ne« York
cm
i Namera naše podružnice, ki
ČE BI ŽENSKE VLADALE SVET
nas je vprašala za svet v tej zadevi, kakor je omenjeno zgoraj, je v popolnem, skladu z du-hom podružničnih pfavil in vse prireditve, organizacije, ki eo zastopane v njej, lahko postanejo naše podi tržnice. One lahko dobijo pri nas vsaka svojo itevilko, če m izvolijo podružnične odbornike — predsednika, tajnika bla>-gajnika, zapisnikarja, in tri nadzornike — ki pa so lahko tudi društveni uradniki obe-
nic smo doslej razdali med podružnice okoli 6,000. a nabiralnih pol pa kakih SO.
V nekem uvodniku znanega kanadskega lista navaja pisec, (ali je bila morda pisateljica) da bi balo na svetu bolj mirno, če bi imele ženske več besede pri upravljanju irašega gospodarskega sistema.
Shodi, seje, sestanki in
V clevealndskem okr<jlžju Waterloo Boad se bo vršila seja za ustanovitev naše podružnice dne 26. maja. Ker se je zahtevala vnaprej podsmiž-nivrta itevilka, da se morejo pripraviti članske izkaznioe X za isto sejo,, smo br. Duma
ko solnč-ntk, če »o ji na izbiro rgrače, fantek pa «abljo . . .
"Če gredo dečki v gledišče, radi gledajo pretep, streljanje, rokoborstvo. itd., deklice pa se rad nje jo slik, v katerih nastopa Shirley Temple ali pe Mickey
"Če bi ženske vladale sve- Mouse, tu", vprašuje uvodnik, "mar, "In stariši dečkom še poma-mislite, da bi imeli tol?ko vojn, gajo včvrstiti boječo naturo
kot jih imamo sedaj f . . . m ako bi prepustili materam, ki so zgubile svoje sinove in svoje može na bojnih poljih Kitajske, Rusije, Francije, AngJije, itd-, odločilno besedo glede druge vojne, mar menite, da bj to drugo vojno imeli f
"Se vam li ne dozdeva, da bi ženska, ki je posvetila vse svoje najlepše dneve žvljenja svo-
nem, in 'Če se seveda same pri- sporočil uda bo^ W la fcu^ 'f katere je rodila v javijo v ta urad. Članarino in ^ podnwnwa at. 48. SANSa.^,^^ T*.___^ ^
napisano tudi tole:	javijo v ta urad. Ulananno in "^ !^1"«"-1^	,	morda zrla pri
-V nmn^h n^bmafa se ^ prispeVke lahko oddaja- .Tkie 29. maja imata.VoMV^^^ poaru1 i« a o tax uaajo v j • innMm:x
iwnoaredno vsaka nšt. 33 SAN6 v Bridgeport,1. _ _____rn-, ______i"
jo posamič neposredno vsaka
Bridgeport,1
krajevne asvez, če vidijo, da bo ^ ali pa poredno skupaj po O., in tamosnja postojanka tateo njihovo ^jtn^e W gvoji ^rati tou uradu na -™ 9S sfeupno veeeiico rv mkonsti>ejse. V vehkih pa je ime. giovenian American Na- BovdsviUu. O. Pol eisUga do-takih krajevnih zvez lahko več u<mal ^^^	= < jbička pojde za SANB, pol pa
če ee to zdi članstvu um«rtnej-j (Erajevne	^ pod^'za .IPO 86.
h m -koristneje. Krajevne ^^ ^^ ^ hijene, kerj K^kor nam poroča br. An-teveze imajo svoje odbore, za j^spešujejo naše gibanje jn ton Zomik iz Hermine, Pau,
vzbujajo večje zanimanje za mislijo tamakj tudi ustanoviti našo atvar Vse tiste organiza- i našo podružnico jza katero je-eije, ki so zastopane v njih, pa radosti prijavljenih člantfr.
katere valjajo enake določbe, kakor za podružnice.'
Smisel teh določb je to, da
ustanavljanje krajevnih naj bi bile njihove članice kot Čakajo le še dveh sej, in eicer
_ 1 ^	-v_I*__-_1_T	V	1_____•______n	____ ' ATtA	L-1 CA %*v«Ck IPtlLill
m
zvez ali podružničnih central,
če že hočete, s podružničnimi
pravili prav nič v navzkrižja.
Toda na prvi pogled bi se morda zdelo, kako bi se ne moglo delati narobe, oziroma kakor bi si ^podružnica, ki naan hoče povečati število naših podružnic. ne mogla delovati na to, da bi iz nje nastala, krajev-
naše podružnice. S tem bi se'ene v CLairidge, ki se ima vrefiti ®eio izdatno povečalo število dne 30 maja, <»ne pa v Hiermme,
naših podružnic in naišega članstva. .
Nabiralne pole in članske izkaznice.
V tem uradu imamo sedaj poleg članskih izkaznic tudi pyinirpl^p pole v zalogi in naše
JUGOSLOVANI SO PORUŠILI PREMOGOROV.
Radio Budimpešta je predi 'kr-tkini poročal o aktivnosti pešte pravi da je "tolpa" Ju-U»v. y»atriotov ki so oble-l goslovanov napadla potniaški t .]< rudar. n»esto v sremskih larvtobus na glavni cesti od Pe-! . i!-". Gladom poročila iz Bu-Urovaradina do Burne. Na pro-til. »peštte je bil kraj Vrdnik gi, dolgi eno miljo je moral vodeči ur pod neprestanim" žiti avtobus, v katerem so bili' ognjem patriotov; rudnik in nacistični uradniki pod nepre-električna oentrala sta bila v' stanim ognjem. Hude škode ni teku bojev močno požkodova-jbilo le zaradi tega, ker je nosil na. Baje bo trajalo mesece, voz jeklene zaščitne plošče, predno bo mogla nacistična Od nacistov dominirani radio okupacijska oblast zopet po-Je priznal, d|i je bila avtobusna praviti rudnik in začeti obrat zveza med Petrovaradinom in v njem. Napad je trajal sedem Burno So preklica prekinjena, ur, nalkar so se patrioti zopet tako da je zdaj mogoče poto-umaknili.	J vati na tej cesti le pod kon-
X*ruga brzojavka iz Bodim-ltrolo jugoslor. patriotov,
na zveza ali podružnična cen-	lailto ^^ ^ ^
trala. To pa se zdi le na videz ^ Pogijftmo jiTbr® vsa-
neprimerno m s pravib nr pro- '	o^odnine vsem, ki jih
tislovju.	I, TT
•	i nocoio*
Podružnična pravila ne dolo-
čajo poti, po kateri se pride h| Namen naibiralnih pol je raos-
glavnentu cilju — k večjemu ličen od onega članskih izkaz-
številu naših podrožnic in nic. Prve se rabijo pri pobira-
uspe^vejšemu delovanju naše- nju isrednih prostovoJjmh pri-
ga gibanja. Vsaka pot, ki vo-jspevkov med podružničnim
di k istemu cflju, je v duhu članstvom in drugimi ljudmi,
podružničnih pravil Zato je med tem ko služijo druge
ki bo dne 6 junija
(Kakor poroča Mrs. Anna P, Krasna v naših listih, bodo Slovenci v New Torku obhajali "(Slovenski Dan" dne 6. maja. Naše gibanje.
V razdobju od 13. do 19. maja so se prijavile tri nove podružnice in eicer it 46. BANS v Brooklyn, N. Y. nastala iz angleško poslu.iočepa društva št; 580 SNBJ; «t. 47. SANS v Pueblo, Colo., nastala iz rutino
brž veliko pomišljala. predno bi podpisala tvoje hne pod dokument. ki bi pomenil; da bo zopet divjala po svetu vojna, ki bo kosila, sinove etotisaeerfti mater .. . t*'
"Ali se vam ne zdi. da bi mati, ki je skrbno vzgojevala Fvojeg« fcin* in siedila njegovi dobi učenja in pripravljanja za
s tem, da jim nosijo domov za
igračke posnetke moril nega o-rožja. Tako nekam grozno izgleda. ako se človek zagleda v malega fantka, ki se ee rad pe-Btuje, pa že drži v svoji otroški desnici revolver, katerega skuša namer jati na "sovražnika'' ... in m am ica ali pa a tek . . . posdbno atek ... se radnjeta ob pogledu na malega junaka . .
"Puška je simbol smrti, kljub temu starši, posebno očetje, kupujejo dečkom otroške paske, s katerimi mali nadebudniki po ulicah vprizarjajo gangeške napade, vojne, vlome, cowbojske spopade, itd. Bes, vse je le igr», toda z ifrro <se otrok vagojuje in v igri se cesto izraža in oblikuje nagib otrokovega značaja.
"Ali bi ne bilo pametneje dati deokom v roke motiko, pa malo semena- ter jih naiučiti kultiviranja rastlin, ali pa jih za
poklic v življenja, do katerega je imel pravico, ne storHa vse- interegirati v orodje, ki ne n-ga, ker bi bilo v njeni moči, da' ftvarja v človeku instinkta u-msu vojna ne uropa te pravice? 'bija*ijaT "In če bi bile v Nemčiji na
primer imele besede pri odlo-čevanju glede vojne matere, mar mislite, da br bile one pripravljene žrtvovati toliko svojih Fricov. Otonov in Helmeiv jev, kakor jih žrtvuje vojaška vojna .strast nacizma f
li Ženske so bolj miroljubne nego moški. Že od detin^va so deklice priduejše. Nikdar ne bodeče opazili, da bi se hotela
prispevajočega društva št. 21 dve ali triJetna deklica igrati z
RMPJ št. 49 SANjS v La SaUe, morilnim orožjem — ona se i-
HL, nastala iz postojanke št. 22 gra s punwko, katero neguje,
JPO SS ravno tam. Številko kakor neguje mati n jo . . . dro-
48 bo dobila naša podružnica, bna deklica se pripravlja za
ki se bo ustanovila dne 28. ma- materinstvo, ko je komaj dobro
ja za okrožje Waterloo Boad shodila . . . deček pa na poboj.
vseeno, če kaka podružnica potrjevanje plačane članarine! v 01 e vej and, O.	<kio je komaj <*n>bro stopil na
ustanovi krajevno smo ali po-'med podrnšničnim članstvom! V istem času so nam poslatej noge . . . Deklica vzame v ro-
drtržnrčno centralo iz organiza- in tajništvom. Članskih izkaz- evoje prispevke sledeče naše.
podružmee: št. 3 SANB v Pittfi-;^^ I I 11II11 rrl 11 ■ IIIIM
"ženske sovražijo orožje. Ob pogledu na bojno orožje vidi matere, mati razmesarjeno in mrtvo
truplo svojega ljdbljenca, katerega je tak« skrimo in s toliko IjtAeznijo vzjrojevala in če bo imela ona večjo besedo pri mirovni konferenci in pri načrtih za povojno dobo, sno i a Irko prepričani, da .bo zastavila vse svoje sile, da prepreči ponovno prelivanje krvi in novo probu-jo divjega instinkta pobijanja.'*
PROGRAM
PRIREDITVE
KATERO BOJO IMELA
SLOVENSKA CH1CAŠKA DRUŠTVA
združena v podružnici št. 8. J.P.O. S. S.
V NEDELJO, 30. MAJA, 1943,
V BOHEMIAN AMERICAN HALL 1436-40 WEST 18th STREET	CHICAGO, ILL.
1.	Predsednik Anton Krmpent. otvori program la IetoS vodstvo programa Mr. Zvonko Novak-u.
2.	Govori predsednik JugoelovahfikeRn Pomožnega Odbora S. S. —
Vincent Oainkar
5.	Deklamira, Actoniette Krapenc	, 4. Igra "Z VERO V VSTAJENJE" — Drama v treto dejanjih; f
Spiaal Ivaa Jontez.
Osebe :
Jakob Kremene, bajtar in delavec, blvSi Amerikanec .. Joseph K&jfar
Ana, njegova žena ............................... Helena Kafiar
Malka, njtina h« ....................................Frances Oo^Ular
Ivan Knes, tovarniški delavec in Malkin zaročenec .... Thomas Cuiale
Tone Mohor, kmet Ln delavec.............................. John Hujan
Francka, njegova žena ......... .....................Mary Krapenc
Peter Grbec. delavec ................................... Joseph Oblak
. Duhovnik .......................................... Frank Ribich Jr.
CatelJ ......................,...'.,.................... John Gremjicb
Kapetan Jugoslovanske armade .'.............1.........Frank K opore
Gestatpovaki komisar ................................ Anton Krapenc
Sturmarjl (nadjaki udarni četniki) .... Joseph Gomilar, John Košir,
John Cajhen
Vodja nacijskih udarnih četnikov ....................Jakob Marincicb
Oasper ln Matija, samska delavca..........Philip Broyan, Anton Baia
Kmetica ................................................ Anna Zorko
Berači ca ............................................ Frances Zibert
Sepetalka ....................................... Anna Krapenc
Oderski mojster ................... .................. Joseph Fajfar
RežiSer: Anton Krapenc
6.	Med pfrim lif drugim dejanjem nastopi "PreSeren" duet Frank Gradttek, Tim Prelesnik, pojeta narodne pesmi.
6. Med drugim in tretjim dejanjem pojeta narodne peni sestri, Jean in Marle Korenchan.	-v
PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA^ - : - Za pl«s igra, dobra j^idba. , t ,
Čisti dobiček gre za trpeče rojake v starem Ifraju. Vsi Slorvenci is Chicage in' okolice so prijazno vabljeni. —
_OuPBOR.
bnrgk. Pa. $87.06; st. 16 SANS v Aurora, Minn. $50,00; St. 21 nasmi Hstom na koncu v«tkega 8AMS v Cleveland. O. $200.00; meseca. . št. 36 SAMS v Acmetanea, Pa.1
$50,00; «t. 46 SANS, v Brook-'^Dopisovanje s tem uradom.
lym, N.Y. $12.85; št. 47 SANS «v Pueblo, Colo, $5.00.
Ob priliki, ko se je prijavila . podružnica et. 49 SANS v La'rican National Counod, Salle, 111. je nam poslala $200.jWe5ct St., Chicago. HI.
Podružnica št. 38 BANS nam je sporočila, da je njen sedež v Acmetanea, Pa., ne pa v Russell ton, kakor je bilo to prej poročano v tej koloni.
Celler priporoča novo kvoto za begunce
'•New (York, 24. luaja. — Kongresni k Emanuel Celler, (dem. Xevr York) je imel v Lo-telu Dauphin tukaj govor, v katerem je poudarjal potrebo spremembe naseljeniske kvote, katera sedaj dovoljuje 150,000 jtryerodeem doetop v Ameriko oziroma Zdr. države.
Celler je rekel, da je prišlo lansko leto komaj borili 14 tisoč židovskih begunoev v to de-
"Slovenian Ame-	za. de-
^ 311 39^	pri&i, ne do.
voljujejo večjega števila. Med.
Izpremembe in dodatki našega imenika
Izpremembe in dodatki našega imenika -6e bodo pošiljali
INVESTIRAJTE T %R*KlMRO
" KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVING? BONDS ta STAMPS
Yse dopisovanje, ki je v zvezi s tem uradom, naj se naslavlja takole
Popravek.
(Zadnjič se je pod naslovom "Shodi, seje in prireditve" vrhiiia v zadnjem odstavku, kjer se poroča, da te bo dne 30. maja popoldne uprizorila Jonteoova drama liZ vero v vstajenje" v Ameriški češki dvorani na 18. oesti v Ohicagn, neljuba pomota. Tiskano je, da se bo to rvršalo pod pokroviteljstvom oikaške postojanke »št. 2 JiPO SS. Pravilno pa bi se moralo glasiti *1 čikaške postojanke št. 8 JPO SS."
tem pa ima Anglija pra-vioo poslati v Zdr. države 75,000 oseb l-etno, oe bcipe, a se Angleži tega privilegija ne poslužijo, ker lani je prišlo v Združene drve za. stalno s«mo f>00 Angležev ter Iroev.
Kvota za Poljsko je 4 tisoč oseb; za Romunijo 316; za Ma_ džar*4to po 4 tisoč oseb. Cellar pravi, da bi se moralo dati beguncem v najbolj zatiranih deželicah Evrope priliko, da bi mogle poslati več beguncev v Združene države, da bi se tako rešilo kolikor mogoče več žrtev iz nacijskih krempljev.
VABILO NA VESELICO V SOBOTO VEČER, DNE 29. MAJA, 1943
SE VRŠI
:: VESELIC A::
SLOVENSKEGA DOMA na 36 Danube Street, LITTLE FALLS, N. Y.
VABLJENI STE VSI SLOVENCI IN SLOVENKE OD TUKAJ IN IZ NASE OKOLICE, DA SE UDELEŽITE TE PRIREDITVE Pričetek ob 8. uri ivtier.
, ZA PLES bode igral Mr. HERMAN ŠVASNIK. Vstopnina je za vse odrasle 25 centov; otroci prosti.
Na svidenje v sofoo<to zvečer. —
FR. MAS LE, tajnik.
■GLA8NABODA* ^ JU« t«t
WEDNESDAY, MAY 26,1943
ft-
-------...» ,,.», ===--ia	■	^ssfmm——————......... i, _—.-__	j______raunurum u. wm
V VAŽI BLIŽINI JE BOJ AS, KI KI Se KABOCEH t?A gLOYEHSKI PNEVHIK. _ KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO SngVTT.Trn v pvffHO, Pft fffi WABOftl?
Shipshaw podvzetje na resetu
New York, N. Y. — Tukaj so) se sestali zastopnici New York hi morala vlada podvzeti gra-
Power Authority, da pretrese jo jen je pogonskih projektov v
vprašanje ogrožanja, ki preti korist ljudstva in ne V prid ndnstriji, konsunierjem in de-J P1ivatnih monopolov. In v mar lavcem v državi New York odjcu leta 1941 je vlada Združeni* strani ogromnega podvz.tja. za dnžav tudi že podpisala dogo-
električno pogonsko silo v Qne-beeu, Kanada.
iPodvzetje, imenovano Ship-haw Development, je bilo zadeto tajno pred dvema letoma in sicer so z gradnjo ogromne-ira jeza za električno silo pričeli aluminijski interesi, katere so podpile s precejšnjimi koncesijami štiri vlade, med temi tudi vlada Združenih držav.
Liberalci in pisatelji ter I <>dpomiki ideje ljudskega
stništva podvzetij električne T vgonske sile pravijo, da so o-nenjene koncesije bile tolike, da je smatrati podvzet je Shipshaw, kot dar prizadetih držav iluminijsklm interesom.
Profesor James J. Bonbright ki načelu je odboru zaupnikov, kateri proučuje in pretresa vso zadevo, je z nekaterimi dragimi člani odbora že pred Časom
vor glede početka gradnje St. Lawrence projekta, ali napad na Pearl Harbor je vso stvar
zamešal in tako s^ je zadeva zopet znašla na polici.
{Medtem pa so aluminijski interesi napravili štiri tajne ]K>£rodl>e z Meteis Reserve Corp. kar je prineslo $68,500,000 predplačila za aluminium, ki
ga bo produciralo v okrožja Shipshaw. Podvzet je samo je stalo 6 milojonov dolairjev.
Ko so bile v teku ta pogajanja, je bila Aluminium Oo. of America pod obtožnico zaradi kršitve proti-trustoveg-a zakona — njeni glavni delničarji pa so istočasno imeJi v rokah fhiančno kontrolo nad Aluminium Co. of Canada.
Blektrično pogonsko podvze-tje Shipshaw bo začelo proizvajati električno silo v mesecu novemibru letos, ter bo največje podvz t je te vrete na svetu.
Premogarji se bodo vrnili v rove
Ottawa. — Niove regulacije Narodnega nalbornega odbora imajo namero, da spravijo nazaj v premogo:ove vse izkušene preinogsfrje, ki so sedaj za-posljeni v vojni industriji ter v drugih poklicih in delih.
Helavski minister Huanphrvy Mitchell je dejal, da je nujno potrebno, da se nakoplje dovolj premaga za industrijsko
majiier. Industrijske uprave in delodajalci bodo dali tozadevne sezname ali podatke na razpolago naborni vladni službi
Atajnerji bodo potem po po-trelbi .poslani na d^lo v premo-gorov»e, kjer ni na razpolago zadostnega števila dobrih maj-nerjev. Vlada bo plačala TOa-
AU se s« spominjate, ko je Mussolini s svojo zračno silo zatemnil nebo? Kako je bahar vo osnanjeval svetu moč italjanske armade? Sedaj pa se oklepa italjanskega škornja in se ne more rešiti pred zavezniškim jeklom, kajti ne more najti kraja, kamor bi mogel
pobegniti.
varil pred baž tako nevarno- obratovanje in radi tega bodo kemu delavcu, ki bo poslan v kakršno zdaj predstavlja I morali bitl ^^ nwi viri ^ premogorove 40 oentov na uro,
a newfyor^ko državo podvzetdobatvo premoga v Alberti, shipshaw, katero more odteg; gaskatohewanu. Britski' Co-
T. K n*zaPIeC^J luirfhiji in Novi Skotiji.
Nova odiedba določa, da se mora prijaviti upravi svoje tovarne ali svojemu delodajalcu vsak delavec, ki je izurjen
lohodka, ter povzročiti povi-anje cene za električno silo in izgubo zaslužka za mnoge de-avce,
poročilu ki ga je odbor I>od*l v J«tu 193«, j*- bilo. pivd-v idevano kn napovedano, da bo
-'radnja kakega velikega kanadskega električnega projekta po združenih privatnih in mednarodnih interesih zelo o-icrožala tozadevne interese države New York, ker nove industrije bodo pač šle tja, kjer bodo imele na razpolago aene-rio eh ktrično pogonsko si|o. Poleg1 tega bo morala država v tem slučaju plačevati diažjr. električno sillo, ki jo potrebuje, skratka, postala bo v tem r17.ini odvisna od hvdro-elekt-rične sile zunaj svojih mej.
Edrna rešitev bi bila v tem, da bi se nemudoma pričelo z gradnjo projekta na St. Law-renoe reki, pri International liapid's. To podvzet je Ibi »tak) ?>3 tisoč milojonov dolarjev ter '•i produciralo elektrike za 2,200,000 konjskih sil. To eie-kti ično sifo bi med seboj delili državi New York in provinca Ontario.
NewyorsJki governer Dewey ,|e ž- pred meseci poudaril, da
dokler ne bo stalno zaposlen v rovu. Premolar jem, ki bodo primorani živeti stran od svojih družin, bo dovoljeno do $7.50 tedensko, da se jim poma ga kriti stroške za brano in stanovanje. .
NOV PREMIER V PROVINCI V KANADI NI SVILENIH
'NOGAVIC
ONTARIO.
Toronto. — Pretekli teden je bil zaprisežen v provinci Ontario novi premier, Harry C. Nixon, bivši farmer in član Hepburnovega kabineta. Nixon je star 52 let in je nadomestil fcremierja Oonanta, ki je odstopil.
Pretekli mesec je bil Nixon nzvoijen za vodjo Ontarijskih
Montreal. — V Kanadi je zelo aelo težko najti svilene nogavice ker je prihajala svila, iz katere se jih je izdelovalo, iz Japonske.
Žehske pa smejo imeti upanje,, da se stvari v tem ozira spremenijo, kajti dol v Južni Ameriki, kjer so tudi prej do-
i) J(anjcudjL
SLOVENSKA PREDSTAVA V KANADI.
Uve leti sta minuli od 18. j pisati, da naš tukajšnji
slo-
ki, polnejši paattzani, so pokazali svoje junaštvo v taki cflbliki, da emo .ysi prisotni i njim sočustvovali^ ter bili pripravljeni, da jim pomagamo. Očarljivi do sofa ganljivi pri-
JSMllJiS Note
ea
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3za$l.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cretnl fas)
*	Po Jezera
Kolo
*	Tam oa vrtni gredi Maribor Waltz
*	SparaJ "Milka MoJa Orphan Walt*'
*	Dekle na vrta
OJ. Marička, pegtjaj
*	BarSca Mladi kapetase
*	Gremo na Štajersko Štajerifi
*	Happy Polka Č« na tujem
*	Slovenian Dane« Vanda Polka
*	Židana marela Veseli bratci
*	Ohio VaUey Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlčica ta mala
*	Pojdi s menoj
Dol s planin^
*	Kadar bog ti vandrat Sel*
IS^ ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-tormoggko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naroate pri:
Knjigarni Slovenic Publishing <Jo.
21« West 18th St. New ¥«tfc
aprila, odlkar je krvoločni so-i w its ki živel j nima prav nobe- zor — mati z dojenčkom v na-' v razni k napadel našo lepo sta-1 ni h sočutnih simpatij do mu- rac ju in par odraslih otrok na sovraštva med nami je neute-ro domovino in jo oropal vse-1 cenikov rasne krvi. .	;begu Mati zasluži vse prizna- meljen, ker izvira iz labirinta
ga, kar je mogel odnesti, dru-[ Vsled tega so tukajšnja dru- aje s svojim imenitnim nas to- lastnih duševnih konfliktov, go pozgal in opuetošil, ljudi št v a. T bratski harmoniji vpri- pom. Višek junaštva je poka- Psfč pa smo še daleč od zaželje-
zoiili živo dramo 4 4 Zasužnjena za* Slavko, smrtno ranjen od ne celokupne enotnpsti k^T ima S3ovenija in partizani*' dne 9. sovražnikove krogle, se predra- mo ob naši eksistenci še- mnogo maja 1943 pod pokrovitelj- nii 17i nezavesti ter nam tugob- neme jenih impulzivnih zaletal-stvom odseka Zveze Kanadskih IK) deklamira Aškerčevo pe- cev. — Čudna logika. Slovencev v Sudbury.	j seni: "Aki vstajamo in vas je; Zelo mnogo danes čitamo a
Vprizoritev te boleče in eila strah — pa kaj tako brumite, partizanih, kateri
pomoril, ali pa odpeljal v na-eifašifitično sužnjost, kjer nko-rajo trdo delati brez vsakih so-cianih pravic, brez zadostne hrane in potrebne obleke. Na žalost smo primorani javno za-
liberalcev na strankini konven-1*^11 SVH° ^ -Japo^-ke, zdaj ciji v tem mestu. Pričaknje se, dobTvajo zenKke sVjlene
da bo pri volitvah izvoljen iza nadaljni termin in priprave tea njegovo izvolitev so že v
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročno
THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal mani profesor os ' Institut« of Technology w___
George W. Barnwell
*M —i -^J podlago sa neba-niCno snanje M morete dobiti s to
knjigo. Ta velika
knjiga popisuje In t slikah
Ne glede na to, ali ste tele
hiptfr« Razloži rse natanko, kar
Pojasanje Tpora-bo vsakega »troja, orodje in meril, načrte (bins prints.) 1000 slik In risb. 578 str.
Cena $1.98
Vam bo ta knjiga NAMftW JO PANES!
HD l
>
2 O r m c/>
m S
R
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
n« WEST 18th STREET
NEW YORK CITf
vioe iz Brazilije.
[Brazilija je začela saditi tekiT m'urvova drevesa in gojiti svi-ilopiejke. Znanstveniki so ie dalj časa na delu, da čim boij pospešijo novo industrijo. Povsod po Braziliji so ustanovili posetbne postaje kjer dofoivajo, ljudje informacije in pomoč pri kultvviranjn sviloprejk in gojen jn murv.	- :
Prej se je vedno mislilo, da je Japonska najbolj primeren kraj za hitro rast murv, toda Brazilija je zdaj pronaala, da rastejo murvova diievesa v brazilski provinci Omaziniji dvakrat hitreje nego na Japonskem..
• Svilene nogavice torej nikakor ne bodo izginile. .
AKTIVNOST ZA R. K. PONEHALA
fKirHand Lake, — Iz lokal nega trrada Rdečega feriža- tukaj so podali poročilo, v katerem je reoeuQ, da so ženske v tem okrožju popustile z delovanjem «a Rdeči križ.
(Ženske skupine, ki so prej ibile zelo aktivne .v tem oziirn, so zdaj precej nazadovale in ta ®astonj ee je pričelo opažati že pred neka j tedni. Poročilo si-oer navaja, da je razumljivo, zakaj so »ženske pokazal« nekoliko naveličanost}, toda zdaj ni čas za izgovore^ da je to neizogibno.
(Možnost obstaja, da bo potreba vi iti novega interesa ▼ četo stvar, da foodo ženske Skupine in organizacije zopet začele živahno delovati za Bde-
či -križ. Sicer je že eamo dejstvo, da je toliko mož in mla-deničev in tudi naših- mladih žensk pripravljenih žrtvovati tudi svoje življenje za iesvoje-vanje zmage dovolj spodbudno za vsakogar, ki mu ni treba biti v prednjih linijah, da stori kar more na domači fronti, od katere je odvisen Rdeči križ.
Ker se 'bliža ura končne odločitve, in vemo, da bo treba Se mnogo požrtvovanja in žrtev preden bo vse končano in dosežen mir, je važno, da se vrši delo za Bdeči križ naprej brez zastoja, kajti ravno sedaj je tisti čas, ko rabi Rdeči križ največ sodelovanja .
Ženske skupine ni ženske po-samaznioe v tem okrožju, ter v Larder Lake-u, Kearns-u in Virginia Tonra. poprimite se zopet energično <Jela za Rdeči križ L,-
privlačne drame je- izpadla si jajno kakor tudi v moralnem in gmotnem pogledu zadovoljivo. Krasne deklamaci je so proizvajale mlada dekleta. Čast vam ?tariši, kateri vzgajate mladino v materinskem duhu Slov verwtva!
. - . se v. svoji Slovana se bojite? Kri nam je efcrommosti neustrašeno bijejo zastala v žilah, ko se je zgrudil proti zavratnim in silnim naci-
fai&ističtiimi razbojnikom. Ali niso vredni usmiljenja v borbi za svobodo ali smrt T Proč s
in umrl za svobodo.
To je narodno, zavedno in po učljivo dfclo, katero mora o-
stati zapisano v arhivih sloven- polltlko' danes 111 casa ** piskih naseljencev kamnite pro- tlziranje- Kd° ^	npra-T , , vince Ontario. Čast in prizna-1 ^ 1%rečl v blstvu . r^'alcfv* *nastopilo 27 po vsem i&raicem. Posebna zanstva "akuratno" ker ni bil st vilu. katen so zeli vse pri- hvala Mr. Joe Gorše-tu za ve- niMe nas Ako sto-znanje od strani gledalcev liko ^^ in g pripravami. *imo na strani ^ O^ kl.p«» temu, da je nastopilo j>a ^ bilo V6e tako mojstrsko jektivne reanioe,, potrpimo, da \wje število novincev. Imena urejeno in izpeljano, smo pa nas u<ielež<?ni °6el>-ig: alccv ne bodern navajati dolžni hvalo nagemu režiserju no ^formirajo o tedevi. vb! d pomanjkanja prostora v Mt ^^ u&čmvL časopisu. Smelo trdim, da bolj;
privlačne predstave še ni bilo I Podobna dela na polju pro-podane na odru Hrvatske dvo- svette	koristna in pripo-
rane.	• |ročljiva. Prvič pomnožujemo
Nepopisno žalosten je prizor pomožni aklad za stari kraj, ko so morali dom in vse naj- 'drugič je pouk za mladino, ka-
dražje zapustiti po italijanski okupaciji in se podati v hribe, da maščujejo fašistična nasil-stva. Dekleta s evojo hrabrostjo so pokazala, da so zavedne hčere svojih mater in udane naši materi domovini. Uporni-
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
HPTCnjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Eeoepti so napisani t angleškem jeziku; ponekod p« so tsdi v jeriku naroda, ki mn je kaka jed pos«bno v navadi
trn knjiga i« nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za fcataaaje in — hočejo t njem čimbolj lsveibati in ispopelniti.
KNJIGARNI SLOVENIC PUBIJSHING CO
SI« Wm* Xftt Street	. New York, H. Y
tera nima smisla kakšne strahote se dogajajo na s krvjo premočeni zemlji, na kateri so se rodili njih star iS i. Mladina je imela priliko, da se vsaj delno sezjnani in predoči podivjanost satanskih nacifasističnih satelitov in krfnikov. Instinktivno bodem pogodil pravo, ako zapišem, da imamo mnogo, ... mladine okrog 50(!) let stare "111 m ocenjevati aH pravilno z izjemo, da niso otroci,' ideabio.1^111 objektivnosti od sqbjek
Tako se prerivamo z dneva v dan in vsak po svoje rezljamo. Kadar se podamo v javnost, moramo v resnici zelo paziti na vetrove obeh strani, kje pričeti in kako končati. Kajti čitatifr-. lji so natančni, naravno mnogi pač mislijo, da se svet suče okoli njega in zato gleda tudi .on na svet iz svojega zasebnega stališča. Razume se. da pisati dopise ali citati jih, sta dve različni stvari. liažje je čitati in krivo soditi, kot pa pisati brez vsake pomanjkljivosti ali napak. Ako nismo zmožni šo-
pa najmanjše izprememibe.
; Nadalje moram omeniti, da je bilo videti v dvorani več zavednih družin iz sosednjih naselbin Garsona in Oreightona. Najlepša vam hvala za bratsko kooperacijo. Hvala posestnikom tudi naše naselbine katera se je odzvala stoprooentuo, morda razen pol ducata svojevrstnih nizkotnih šovinistov.
{Kar lahko storimo je to, da vsem tistim, kateri se sramujete, ber vas je slovenska mati rodila, zapišemo v. album: Najmanjšega vzroka nimate ignorirati inaterstva in njenih idej. Zavedajte se, da Miajate iz slovenske krvi in roke slovenske krvi vas bodo ob smrti zagreb-le s Madnim spominom vaše preteklosti Povod za.enaka
tivnosti, je mnogo boljše,. da enostavno molčimo, pokazana in potrjena dejstva pretvarjati ali ponarejati, se pravi, resnico rafinirati. Omenjeni odstavek lahko neki poročevalec dvakrat prebita. r Napake d^amo. vsi, učeni ljudje, kateri črpajo iz kn^g pojme današnjih dfii in nas hočejo overiti, da je svet i3tirioglat. Mi pa vidimo, <la je okrogiel in zraven tega pošteno puklast.
Opaawvalec.
ADVERTISE in " ' '•GLAS NARODA'
*

WEDNESDAY, MAY 26, 1948

N^BO GORI
SOMAN. — Spisal: IVAN ALBREGHT.
35«
PREGLED NOVOSTI
Kaj nas Tunizija uči.
Zmaga v Afriki je bila inor-
I in t>umnje, kjerkoli jih morejo najti, med narodi in znotran-
Uia manj važna za celokupni*	«vladati vojni
potek vojne, kakor *o bile tri "ap°r 1^Vraiukt>1V' Storrh h?~ ocfiocliive bitke leta 1942 _ ^ ™ko_ stvar, kar morejo, d*
, ."'Ali se je Foltanu čisto zmračilo, da se gre s konclistom i-Vstl Prav j© pa le, da ga je krasnih Še premalo gu je.
In Siiuen — da ga je izdal f Brat brata? Na eodni dan '^o lizal mačjo kri, če je še kje kaj pravice! Kakor je Bog » nebesih, jo bo moral lizat\
In Oijo je Kleber, stari mrka«, nagnali Dedec je mislil, ta se mu mora res vse valjati pod nogami, pa se je zdaj tako • •pekel pri njej, pri natakarici. •	/
Kako pa, kako?
Po'vino jo je sinoči pcslal v klet in prjhacai aa njo. Se veda je mislil, da bo kar tako, kjer in kadar ye mu bo ljubilo, lokle pa se mu je izmuznila in ga sunila po stopnicah. — Ves ^e jt- potolkel.
*' Pametno si je omislila. Da le ni dedca sram;! Njega sram, pa zlodja strah I Še na pomoč js za vpil da je vse piidrlo v klet.
Medtem ko so bila po trgu in vasi vsa usta poulna govoric, je domovala v Gomilarjevi bajti na Doleh -le grenka^ bolečina. Mojca je štle sedaj, ko se odgnali Foltana in se je Šimen od-tigal sam, začutila vso .strahoto smrtnega razdejanja. Vso noč ni zatisnila oči. Zavrski so vsi trije čuli pri njej. • Sosedje in sosedi ki so zvečer prišli, da bi v hiši po stari šegi molili za rajno, so kakor okameneli obmolknili^ ko so sliSadi, kaj vse se podira na šibka Mojcina ramena. 1 Komaj so zjec-Ijali po nekaj tolažili*}li besedi, pa so že gledali, kako bi skoiaj prUn na piano.
"Le kaj sem zagrešila, da moram biti tako tepejial* je ponavljala MJo.jea venomer isti obupni klic nesrečnih ljudi, I oda nihče ji ni ved-i odgovora. Zavrski dekleti sta ji božajoče govorili o pravici, ki -e mora izkazati, čeprav sami nista verjeli vanjo in o "kazni," ki mora doleteti odpadnike in skjtn-nitelje.	/
Miha je skraja wše rnsato vzdržal, potem pa je tudi sam. skoraj klonil in .je bil kakor mrlič. V teh nekajnineli mu je življenje v brezkončni poša>tnosti pokazalo *»voj strašni obraz. Kamor je pot i pa l z mislijo, povsod je butnil ob jekleni plotj tuje moči. Čutil se ie kakor jetnik v nezlomljivem omrežju, t liolj ko je butala misel, globlje so rezali okovi. ' Šele pol ago- ( ma je dopovedal sestrični, s kakšno silo se je vrglo trško nent-štvo na Oomilarjevo kri. Dekle, ki v *<voji neizkušenosti in, preprosti nedotakljivosti ni nikoli niti sanjala, kaj &<?■ godi okoli nje. ni nuogla ne verjeti ne razumeti, češ:
"Pa komu sva 7. materjo kdaj stoiili kaj zalega? Živi duši pod soncem še nisem nikoli .skrivila lasu*'.
"Pogaziti so hoteli tebe in vse nas, ker smo jim potrebni j za tlak na poti."
"A kam vendar hočejo?"	'
"Kaj jaz fvenu Mojca! Odveč smo jim, aamo to veni." 4'Toda živeti vendar smemo?'' strmijo dekletove plašne
oči.
"Smemo, nnaremo in hočemo,, se ogreje Miha. "Prav zato .je tako strašno. človek bi se uprl in zagnal,, da bi kakor Ji laz v divjem jzaktu pokončal vse pred seboj".
Nana in Hana drgečeia. Polnoč je blizu in iz gozda se oglaša sova. .
"Slišiš, Miha. nikar 'ako — Mete je groza/' se prekriža Nana in molk. ki se nato pogreanejo vanj, je hujši mimo jeznih besedi. Rahel c.ih nretTa, ki se dotakne okna,, ptica, ki v npanju vzplahnuta na vrhu, vse je razbeljenim dušam samo preteč odmev gorja, ki od nekod sega z nevidno roko v bajto. Mojca trpko premišljuje .
■"Kornbrenner je velik in o.den človek, ima zvito prijazne oči in mikaven glas. Kdaj pa kdaj me ogovori in mi reče kaj po:ednega. nadložen pa še ni bil nikoli proti meni. Koliko je drugih, ki r.e znajo z mladim dekletom govoriti bre» apoUkega namigovanja I Zadnjič mi je celo izrekel sožalje, češ da mi rad pomaga, če bom potrebna sveta. In on, da bi z Meto tako?
Misel s# upira in plane drugam, češ:
"'Miha, čemu je Shiran treba tako ravnati? Moj Bog, saj se mu rada umaknem, če bi moralo biti. Zdrave roke imam,
delati s m vajena — Tilda živi v Trstu--
"Nikamor i*e n* boš mitikala, Mjojca," jo nežno zavrne Miha. "Ta dom in to zemljo boš bianila, dokler bo treba, Siuien, ki je bil poklican, se je sam izločil".
Tako je bila neskončno dolga noč do zore. Kakor muhe pod steklenim pokrovom eo se -zalftavale misli križem in so padale venomer nazaj v isti brezupni klic:
"Le kaj sem zagrešila, da morairt biti tako teptana?" Zgodaj zjutraj je pote moglasila Cija. Da ni vedela kam bi -se naj bila obrnila ko je morala tako zgodaj od Kleberja. "Ali je Šimen odpeljal?" je zaskrbelo Mojco. ''Seveda, tkoj sinoči. Opojidi so ga. da je bil kakor cunja, in po ujegovem odhodu se je šele začelo/*
Cija pripov*dluje„ kako se je bil Kleber spravil nad Kornbrensnerja in grmel k^kor hudournik po tesneh. "A kaj so imeli'"
"Mislim, da hočejo vsi skupaj utajiti." "Zastran Mete, kaj ne?" nateguje Miha prste v členkih. 4'Tako se mi zdi". * I
Cija pripoveduje, dekleta strme, a Miha odide na vrt, kjer se v rosi sprehaja poletno jutro. V globini srca kljuje & misel na Meto. Kakor v zarji nenadoma Zlagleda pred Be-boj njen obraz in oči jokale pričajo o nedolžnosti. In Miha občuti, da bi bil srečen, ko bi smel in mogel verjeti tem očem, Mojca stopi k živini. Ti i dni je -ni bilo nič v hlev, a danes se ji *di, kakor da je šele po dolgem času spet prišla domov. Živinčetove oči jo gledajo prijavno, tako sočutno domaČe, kakor čer3:
"Nič ne maraj, Mojca, vsak dan prinese svoj del. Če je danes pelin, bo jutri nemara strden kolač."
^led molžo ji roka zastaja. Nenadoma je vse kakor sama •f/inčna luč. V svetlobi se kopljejo polja in travniki, v svetlobi paš umivajo gozdovi in se košati Zavrh. Završanov dom je široko odprt in Miha prigovarja:	;
/'Kar stopi, Mojca, saj sva doma/* £	,
(Nadaljevanje prihodnjič.
4ve bitke leta 1942 —.	.
Midway, Stalingrad in El Ala-'f^^ ^vezn,«ke narodo, mein. Kajti, ako na^a stran bi da ^ f daj ®a uovojwmai*>, bila agubila eno izmed teh bitk varBO pot do zmage bi bila mnogo
Da bi bilo za nas xarno, da ustavimo vojskovanje in irešin*> življenja, tia podlagi kake druge poravnave, kot bi bila nepogojna predaja in popolni nemški poraz
v «naši lastni <Je$eiL Mi <v»i seveda bi radi zmagali s čim manjšo mogočo izgubo ljudi. Tako nemški voditelji očividno upajo, da nas zaslepijo tako, da bomo mislili, da imamo zmago, ko za res zmagamo; nekaj, kar jim pusti ves plen, ki so ga na ropali; nekaj kar bi bil le eačetek premirja, ki bi morda trajal komaj 20 let. Ker so ravno to dobro vedeli, ker so znali, da se ne sme zaupati ni-kafeemu človeku, ki kaj pomen-ja na Nemiškem, so zavetniki izjavili načelo, izraženo v Ca-salblanki — nikakfga pogoja za sovražnika ratzran nepogojne predaje. — (OWL)
daljša in težja. iBjla je pa vendarle velike važnosti, ne le sama na sebi, ampak kako se je zgodila. >
Nemcem je bilo povrnjeno' . te to^kc* «e niso prijš-li; prav ravno isto, kar so dali	^ pa na Nemškem govo-
Poljakom, Nizozemcem, Belgij- rice da pametnjakovci, ki so na cem in Francozom. Niso bili"1><K,° že zaiali doseči mir temu kos. Berlinski časopisi P<>t°m poravnave z Ameriko in so rv svojih člankih naglašali," Anglijo, tako da vse moči Nerada nemške trupe v Tuniziji se ,norejo biti obrnjene na borijo do zadnje patrone. De-' naPad PTOti R^iji- Nasproti janeki pa so imeli še polno mu-'temn 80 ^ušali širiti tnka) nioije, ko so se podalL Zdi se, Pri ^ -govorico, da oni so v da so imeli zadosti vsega ra- ^taim Pora\-nati se z Rusijo, zon ene stvari — kar so Rusi kar -P*1 ,bo Pustio svobodne da imeli, ko so dn-žali Stalingrad, ^	proti nam. In svr-
kar so naši marini imeli prve 1,a te Kovonee je, seveda,, da, dni na Gnadalcanalu/ko niso ako hočemo da ee oni poravna-znaji, da li bodo kdaj dobili za- 3	potem je -boljše,
floge ali ojačenja, kar so Bri-j^a mi^z njimi sklenemo mir. Ni tanci imeli v poletju leta 1940 Pa do sedaj zaslepil L še no-ko so stali isami. To je.	Vri nas, ki nekaj po-
nasuči kampanja v Tuniziji — »u^oja, ali morete biti prav si-da takoevana '■ mojstrska r**a ^m'ni- ^ ,bodo ^
sku-
ne zna biti kos porazu, da pustijo \^se na c.dilu, kadar mislijo. da so poraženi.
^ali in nad tem bodo razni mirovni poskusi s strani po^rep liih dtžeL ki plazijo za Hitler jem. Še bo tudi govorilo, o mi-Tunizija ,je dokazala, da je ru e strani nevtralnih dežel, ki
temu tako. Neki dan se bo isto hočejo mir iz dvojih lastnih
zgodilo Nenučiji sami — kakor, razlosiov.
tie je Bgodilo v zadnji vojni, ko! Nekaj takega smo že slišali jenaroihra morala Nemcev pro-JoJ .španskega diktatorja, gene-padla, čim so «e zarvodeli, da ne rala Franco. Zadnje poletje je morejo znui-gat To pa se ne »boj gem ral Franco rekel da se li-zgodi lo, dokler ne bodo deležni beralni »vet potaplja, žrtev
nekaj več udarcev — udarcev svojih lastnih zmot_in ko je
v Evropi, ne pa v Afriki. In!reke| liberalni svet, mislil je ko bodo videli, da to začenja, na 6v<?t demokracije in svobo-mnogo dalje poprej, ko bo zu-lde. Tistikrat on je bil siguren lian ji svet z gotovostjo to znal,'— pravil je da je bil tako — bodo razni pametnjakovci naj\j,a bo Osišče zmagalo. Dva Nemškem to čutili,. In ti pa-(<jni po pa^u Tunizije in Bi-metnjakovci se bodo takoj za- aerte, dočim so pometavali o-čeli ovijati in okoli obračati in stanke nemške vojske v Afriki
skušati, da najdejo kakšno pot, da si rešijo kože. Kajti oni znajo, voditelji nacijske vlade in vojaški in industrijalni vo-
pa je naenlkrat general Franco odkril, da nikaka stran ne more zmagati, pa da je najboljše da napravimo mir. Seveda, so
d je ki so njrh potirali, da bo-! jako dobri razgledi, zakaj bi do s težka preživeli polom. Vsi! ^n^ral Franco sedaj hotel, da nacijski vodje, mnogi vojaški >e pobotamo za mir. Njegov poveljniki, so bili zapleteni v Ugovor je bil njegova lastna ide-ona hudodelstva proti nevoja ! fali pa je odseval ideje dru-škesmu ljudstvu zasedenih dežel o-jh ^ ^eak način ni napravil katera kaznovati so zavezniške !nikakega vtisa v Washingtonu vlade (zaprisegle; in oni, ki bi kjer so lepo udarili, da se Ame-'j kazni, ne bi ušli jezi rika, Anglija in Rusija skupaj
odločno prisilijo sovražnika k nepogojni predaji .
Nepogojna predaja pomenja polom za vse nroditelje nemške
n§li tej
nemrškega ljudstva proti gang-sterjem. ki je njim obljubila svet, prinesla pa polom. In tako se lahko zanašamo na to, da
ti ljudje bodo storili- karkoli (vlade in za vse njene podiotžni-morejo. da se zvleče jo v^n iz te'ke, ki so tako veselomučili in zagate, tako po 'ceni, kakor jej morju nedolžna ljudstva zase-pač mogoče.	? Menih dežeL Kakor je predsed-
(Najprej bodo poskušali, ka-.3*^ Boosevelt. >kel zadnjega ko skuhajo že danes, vsak trik ni€^** oktobra, treba zasačiti pix>j>agande. da napravijo razdor med (združenimi narodi. Igrali bodo na ljubosumnosti
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Isila je nova knjižica
U *Jt p*Uudns uvadllm. Um
ameriški državllan.
Poleg Tpniuj, ki Jlb aarada« •odnlkl stavijo pri lspltn a dr-
lavljuutro. rsebnje knjltlea «e ▼
II. delu nekaj vabili letale la agodorise ZedloJenih drCav, t IEL Ma pod nuloroa Ramo, pa Progla« neodTlmoatl, U stara Zedl-ajulli drtar, Llncolnor govor ▼ Gettysburg*!, Predsedniki Zedlnje-nlb drftar la Poedlaa drtava.
Cena knjlfid |s
«amo 50 centov.
la ss dobi prt:	•
SLOVENIC PUBLISHING CO, II« West 18th St^ Nsv Terfc
T
vse one, ki so imeli svoje roke v onih raeštevilnih krutostih, njih zapreti in postopati proti njhn v smislu postopanja kazenskega zakona. Računajte na to. da ti ljudje storijo vse mogoče, da se izmažejo ven, in isto velja za Japonce in za Italijane ki so se enako pregrešili. In ko se bodo taavedali, da so pora-ženi, bodo Račeli metati krivdo eden na drugega, samo da se na kak način operejo. Utegnemo videti nekaj, kar se bo nazivalo i evolucijo v nacijski stranki, ali revolto vojske proti nacijem, ali kako kombi-naxrijo generalov in industrijalcev; morda s kako spoštljivo luknjo za fronto — ali kaj dragega le da se izmažejo iz oe»vete, ki na njih čaka.
To zavidanje in manevrira-! nje ne zaslepi nikogar v deželi, ki je dotživela prisotnost nemških vojsk.. Niti ne zaslepijo mmogo ljudi na Angleškemu kjer 50 tisoč moških, žensk in otrok je bilo ubitih v zračnih napadih macijev. Najnovejša tendenca nemlške propagande pa kaže da morda uoa jo loviti kake kaline na lknaniee tukaj prt nas.	smo - tako- daleč.
Nismo se čutili ali videli vojno
Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia
Mnogo rojakov je vprašala ako je mogoče še dobiti knjigo; "Modern Encyck>pe-dio" (v angleškem jeziku), ki smo jo oglaševali pred dvema letoma. Ravno zdaj je izšel novi 4yezek Enolopedije. ki je različen todi na to,*ia. vzame vpo-stfiv dogodke i% osebnosti, ki so prišle v javnosti v letu 1941. 1942. "Knjiga vsebuje 1,180 strani, 1,100 sRt ia riiib ln je trdo vezana y platnu. Črke in tisk je^ popolnoma «ov. ^Kajiiga tehta 3 funte. Stan« $3.98. Poštnina in zavarovabiiina plačana. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modem Encylope-dra — leta 1943, naj jo naroči pri: — Knjigarni Slovenic Publishing Compa<nv, 216 West 18th Street. New York.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
0
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Clanttvo 37.800	Premoženje $6,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAftA 127.24%
Ce Md dobre seM la ssajtai dragim, tararsj ss pri aaJMiil. ps-ftteal la nadeolreatoi podporni srgnnlxadji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ss lahke tararajsi sa Mrtalna, operacije, prsti bdeaal la
K. S. K. JEDNOTA sprejeau mtfiu ta tenets od If. de M. leta: stroke »a takoj ps rojstva ln do 1«. leU pod svoje okrllie.
K. S. K. JEDNOTA Isdaja naJaMdenieJis vrsta esrtfflkata sedanje dabs ad I2M.M do |i,«N.H.
K. S. K. JEDNOTA Je »m*a autl vdav la sirot. Cs Is «aa aU «anira te ■sgsins.ia bogat* Itatottike podpom ss la pristopi takej.	- ^
' - rV *
Za pojasnlln o uraPoratalBi-ta ia sasdrsge. ee obrnite aa nrndidke In 'siadnles krojeraib drafts K. S. E. J>dnul» aS pa aa:
GLAVNI USAD
351-353 No, Chicago Street, .	Jolict, Illinois
ALIVESTE?
Vojni Hranilni Bondi Vam plačujejo 2.9 procentne ■ obresti na Vaš denar!
-NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
n ravno v ~
HAMMONDOVEM NOVEMi
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorften je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno.delovanje diktatorskih in
ru >	demokratskih vlad.	i F '
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo« glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56: cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotograWj krajev sveta.
NOV J LJUDSKO STETJEr-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.	%
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni iTeteralni odbor Je l«bra» trt tiso« ^iik aanto MjboUta barvan
ta zbirka Je tako popolaa. da Jo ia vsakega ae-ebhedtie potrebna teken vojne la po tcJpL
\liIJuCeai ao asnpnlsdaB seailjeridl: Mrt Hfi Evropa (dan^e), ..osrednja Errepa (ob Ubm-bn vojne). Angleško otočje, Francija, Nem-fija. Italija, Šriea, HoUndska,-BelglJa, Sred-ska, Norreika. Danska, VnUa sovJetAlb soeja-HstiCnlb republik. Bolgarska, —aannsha. Jogo-•larija. Grška, Albanija, Azija, Toriija, Sirija. Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otaCJo ln Malajski polotok. Indija, Borna, Kitajska, J»-ponska, Paetftk Jnina Amerika (severni dol), Jnfna Amerika (Jninl del). Afrika. Severna Amerika, Kanada. Združene drfovs, Mehika. O-srednja Amerika ln Zapadna Indija.
vseh
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlaz, U sam sebe popravlja. Ima namen reiiti marsikatera nasprotujoča al vprašanja, ki nastanejo v rasnih razgovorih. Strani ao ■klsdifce svetovnega saaajn ln podajajo ras-■einoet zemlje, nrrlne sončnega sestava, pokra-jlne in giobortno oceanov ln Jezer, dolgost naj-daijfilb rek In prekopov, povrSlno poglavitnih otokov In viM»ko*t svetovnih gora. To eo odgovori na mnoga dsnainjs vpralanja.
SEDAJ
40
centov
PO POSTI V URADU — 36 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
816 WEST 18th STREET	HEW YORK, N. Y.