478. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. ari zjutraj; v pondeljkih pa ob S. ari zjutraj. — Naročnina znaSat Y Ljubljani v npravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1'50; s poSto celoletno K 20*—, polletno }£ 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K i‘70. —' Zr inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so is	pošilja	npravništvu.	a
m	Telefon številka 118.	n:
V Ljubljani, petek dne 25. aprila 1913.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»k	Uredništvo in npravnlštvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju rosi pust. — Za odgovor je priložiti ur.mho. :
r.:	Telefon	številka	'18.
Odkrita beseda.
PISMO IZ BELGRADA.
Uelgrad, 7. (20.) aprila 1913.
Jugoslovanska vprašanja.
V	poslednjem času — pod vtisom balkanske vojne — prihrumelo je jugoslovansko vprašanje z vso si-
lo	na dan, razpravlja se o njem na dolgo in široko.
Jugoslovansko vprašanje ni enoten pojm, da bi ga mogli točno označiti in opredeliti ter ga tako serviranega položiti na politično mizo. Ne, jugoslovansko vprašanje ie cel kompleks drugih vprašanj, katerih nobeno -- samo zase — ni jugoslovansko vprašanje, ampak je le, bodisi lokalnega, narodnega alii pa strankarskega pomena.
Reševati jugoslovansko vprašanje bi značilo spojiti predvsem ves kompleks — čestokrat si odporu-jočih vprašanj — v eno celoto, napraviti predvsem kompromis med eno in drugo zahtevo jugoslovanskih narodov, strank in struj ter storiti točen jugoslovanski minimum in maksimum programa, kateremu bi se moralo podvreči vse, in šele na tej podlagi bi bilo mogoče delovati v gotovi smeri za bodočnost.
Dokler pa te enotnosti v glavnih nazorih ni, je iluzorično misliti na cilj jugoslovanske politike kot take.
Komur je v resnici mar, da z agitacijo uveljavi svoje nazore v jugoslovanski politiki, da s krepkimi potezami zariše pot skupnemu jugoslovanskemu delovanju, ta bo uporabil vsako priložnost, da z dostojnimi argumenti podpre svoje trditve in skuša pridobiti čim največ sobojevnikov. Tudi resni protivniki jugoslovanskega vprašanja se morajo vedno posluževati edinole prepričevalnih razlogov, da odvrnejo čim največ Jugoslovanov od skupne politike, ker s prepovedjo in preganjanjem ne bo resen politik nikdar dosegel zaželjenega vspeha in ostane prejalislej osamljen — razkolnik.
Ena glavnih smeri, ki je dala povod zadnjim prepirom je
jugoslovanska irredenta.
Da ta struja v resnici obstoja, nimamo nikakega povoda tajiti, ker to pač ni nikaka samo jugoslovanska specialiteta, ampak jp srečavamo pri vseli narodih, na celem svetu. Ako jo je pa v Avstriji številno lil relativno največ, ni naša krivda; Nemci. Madžari. Italijani itd. naj v tem oziru obračunajo sami s seboj.
Toda to strujo ni smatrati absolutno za resno, pač pa je izborno sredstvo, da se drži avstrijski birokratizem na uzdi. Seveda nespietne politične roke, napravijo z lrredento ravno nasproten učinek, ker je že tako, da vidi vlada povsod strahove.
A niti ta struja nima enotnega i pojma, kaj prav za prav hoče.
Najnevarnejša — po mnenju avstrijskih hofratov in patriotičnih sta-rokopitarjev — je predvsem ona smer, ki stoji za
velikosrbsko propagando. •
Ako si pogledamo bližje današnji položaj na Balkanu, moremo z vso gotovostjo trditi, da bo prej prišlo v Avstriji do velikih političnih reforein, v katerih bo mlajša jugoslovanska (rabim namenoma ta izraz, ker Slovenci lahko udano izjavimo: mi pa ostanemo kakor smo bili) generacija igrala važno vlogo.
Sedanji srbsko-bolgarski spor ni ničesar novega. Politika srbskega kralja Milana je bruhnila z vso silo ponovno na pozorišče, dasi ne popolnoma. Kralj Milan je zasledoval avstrofilsko politiko in posvečal vso pažnjo macedonskemu vprašanju, katero je reševal ločeno in proti bolgarski propagandi. Iz tega se je izcimila srbsko-bolgarska vojna.
V MacedonijI se križajo interesi Srbije, Bolgarije, Grške In Rumun-ske.
Sedanja smer srbske vlade, vsaj pred balkansko vojno. Je bila rešiti macedonsko vprašanje v soglasju z Bolgarsko in Grško. Toda ta rešitev je bila le provizorna ter je imela služiti predvsem v to, da se zavaruje na jugu hrbet in se na ta način definitivno reši severna meja Srbsko, ki tli še vedno pod pepelom in to v dokaj akutnem stadiju že od aneksijske krize sem.
Stvoritev balkanskega saveza nima tedaj samo namen rešiti turško vprašanje v Evropi, pač pa tudi avstrijsko.
Tega dejstva srbska vlada ni nikdar tajila in je aneksija eklatantno dokazala, kar je vsakemu razsodnemu človeku očividno, da je Srbija v anektiranih krajih interesi-rana. Udejstvitev srbskih aspiracij pomenja razvoj in življenje mlade države.
Toda sedaj bo pa najbrže potrebno rešiti macedonsko vprašanje tako kakor ga je nameraval kralj Milan. Z orožjem v rold, ali pa balkanska konfederacija, odnosno vojna konvencija in carinska unija. Aut — aut!
Proti srbskim aspiracijam pa je sedaj tudi ustanovljena Albanija in kdove, da-li ne bo ta »država« v dogledni dobi v aneksijski krizi.
V verojetnost skorajšnje definitivne rešitve srbsko - bolgarskega spora v doglednem času je težko misliti, ker iste razloge, katere imajo Bolgari za priklopitev Macedoi-nije sebi. morejo navesti tudi Srbi v svoj prilog.
Orožje bo razsojalo. Bolgarsko zjedinjenje bo — hočeš nočeš —• moralo priznati, da nadaljnega razširjenja svojih meja ne more potem več iskati drugače kot na škodo so-
sednih narodnosti, kar pa ne bo tako lahko. Šele tedaj bo mogoče govoriti o iskrenosti srbsko-bolgarskih odnošajev.
Najlepši primer za ta zaključek imamo v odnošajih med Avstro-ogrsko in Nemčijo, kateri je šele pru sko-avstrijska vojna spravila skupaj.
Nastopa pa še drugi fakt na površje in to je
spojitev črne Gore s Srbijo.
S tem dejstvom že danes računajo trezni politiki, dasi še nima kurza v oficijelnih krogih niti ene, niti druge države.
Predstaviti si moramo predč vsem položaj v Črni Gori tak kot jc.
Nastičeva afera v črni Gori je imela tudi svoje ozadje.
Oni, ki so bili vrženi v ječe in ki žive še danes v prognanstvu, radi denucijantske vloge Nastiča žalostnega spomina in njegovega druga
—	sedanjega kapelnika-majorja črnogorske kraljeve garde — famoznega Wimmerja, pri katerem se je pred kratkim izvršila preiskava radi veleizdaje, sicer brez vspeha, so čutili, da je Črna Gora v sedanjem svojem obsegu in s svojo notranjo uredbo nesposobna za daljše životarjenje. kamo-li za državno uzorno življenje.
Iz tega stališča moramo presojati tudi velepomembnost Skadra za Črno Goro. S pridobitvijo tega mesta in njegove okolice je črni Gori dana možnost za nadaljno životarjenje in utrditev kraljevega prestola.
Danes je javno mnenie odkrito na strani Srbije, popularnost kralja Petra pa naravnost zavisti vredna. Polovica črnogorske voske leži v grobeh pod skaderskim zidovjem ali pa po bolnišnicah. Vodstva zmožnih in politično zrelih mož pa primanjkuje in sedanja vlada se le s težavo drži na svojem mestu.
Po vsem tem sodeč bi bil v resnici pravi blagor za Črnogorce, da se tesno spoje s Srbijo, katera edina tim more nuditi ugodnejše pogoje za kulturo, za njihov ekonomličen in narodnostni razvoj.
Skader Albaniji, revolucija Črnogorcev in posledica — srbska aneksija.
To so izgledi za bodočnost, ki ni več daleč in to bo tudi strahovit udarec za pogrešeno avstrijsko politiko v tem oziru.
Na ta način bo
Srbija razširila svoje meie
globoko doli v Macedonijo. Staro Srbijo, novopazarski Sandžak in event. Črno Goro. Tako bi narastla Srbija na približno šest milijonov prebivalstva in prevzela vodilno vlogo na Balkanu. Grška javnost je temu dejstvu naklonjena in z mrzlično naglico se vrše vse predpriprave za kar najčvrstejšo medsebojno zvezo. Dosežen le v tem oziru tudi sporazum za slučai bolgarsko-srb-skega ali bolgarsko - grškega krva-
LISTEK,
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
»Tvoja mati?« je dejal. »Tak-kšna je, kakršno bi si želel svojo lastno ako bi bila še živa. Ah, brate, srečen si! Ti imaš še mater... jaz pa imam samo sliko svoje matere. Tudi očeta še imaš — a jaz imam samo senco svojega očeta.«
In ko je Manfred začudeno pogledal svojega prijatelja, je povzel La n tn č:
»Oprosti mi mojo trpkost; nesreča dela človeka pikrega.«
»Pikrega! Ne zabavljaj samemu sebi.. Toda povej mi, kje imaš sliko svoje matere?« .
»Da, prav lepo sliko imam, ki je visela v dvorcu velike profosne... Bil sem tam, včeraj, ko si šel ti v ulico Kanet.«
»Neprevidnež!«
Lantnč je skomizgnil z ramann.
»Nihče se ni zmenil zame,« je dejal. »Zalotil sem služinčad, kako je plenila dvorec z vso udobnostjo. Bolezen njihovega gospodarja jih je storila nesramne:	— Kaj hočete,
gospod, mi je rekel majordom, moramo si priskrbeti svojo plačo, ko ne vemo, ali pride milostni gospod sploh še kdaj nazaj... In tako sem dobil za dvajset zlatov dovojjenje, da smem odnesti platno, samo okvir
sem moral pustiti tam... Slika je zdaj v hiši ubogega Doleta.«
In Lantnč je dodal:
»To je vse, kar mi ostaja po moji ubogi materi.*
Razgovarjaje se o teh rečeh, sta jahala prijatelja dalje, ko se je spustila noč, sta dala svojima konjema odpočitka, toda domenila sta se, da ostaneta samo tri ure. nato pa odja-šeta dalje, da ne izgubita vse noči.
Tako sta dospela v trdi temi v Fontenblo, in srečala kralja, kakor, smo že povedali.
Nekaj trenotkov potem, ko sta tako živo presenetila kraljevo vljud-nosl, sta razjahala pred krčmo pri »Velikem cesarju Karlu«.
Kralja je silno presenetil odgovor obeh neznancev in njiju nagli beg.
Nato, da ju najdejo v temni noči, ni bilo niti misliti.
Halepartirji, ki so bili na straži, so se, torej vrnili na svoje mesto v stražnici, po ukazu Franca I., ki ni maral, da bi se delal zaradi njega hrup v takih okolnostih.
»Kdo. hudiča, bi utegnila biti ta dva nepridiprava?« je zamrmral sam pri sebi.
»Nepridiprava, to je pač prava beseda, sir,« je rekel glas poleg njega.
Franc I. je spoznal glas in zagledal senco ob svoji strani.
»La Satenjrč!« je vzkliknil kralj.
»Da. jaz sem, sir!«
»Ali si videl, kaj je bilo?«
vega spopada. Meje Grške in Srbije se morajo na ysak način dotikati in Srbija dobi svoj izhod na morje v Solunu, medtem ko dobi Grška svoje zaledje v Srbiji. Bolgarska mora v vsakem oziru popustiti in v lastnem interesu vstopiti — odnosno vzdržati se — v balkanski zvezi.
Čim bo mir na ta način na Balkanu zagotovljen, bo šele možno Srbiji pristopiti na rešitev severnega vprašanja.
Predno pa se ti dogodki izvrše, bo brezdvomno še precej Save izteklo v Donavo, prej pa Srbiji sploh niti misliti ni na kako osvojevalno politiko razun, ako bi jo Avstrija v to sama - • s svojim postopanjem — prisilila.
V	tem oziru pa je jugoslovanska irredenta popolnoma brezpomembna ker ne bo nikdar vspeja v toliko, da bi prisilila dogodke na Balkanu v drugo smer in to predysem radi tega, ker ni programatične enotnosti.
Velika Hrvatska in Velika Srbija, same stojna Jugoslavija in v okvirju habsburške monarhije itd. to vse se križa v velikem kaosu vprašanj in edipole dogodki na Balkanu bodo mogli govoriti Jasno besedo tudi v Avstriji, ako se prej ne spremeni zloglasni avstrijski sistem v korist — Slovenstva.
Na jugoslovansko irredento ni polagati — v praktičnem smislu — nikake posebne važnosti; vsaj mi Slovenci smo prepohlevni in prepo-nižni. Kamor nas denejo, tam bomo lepo molčali, popolnoma udani v — božjo voljo.
Kaj nain je torej Jugoslovanstvo?
Da pa vidimo Slovenci v Jugoslovanstvu oporo za svoj narodnostni obstoj in večjo nevarnost za svojo narodno individualnost v germanizmu, to je tako očividno in razumljivo, da ni treba niti razpravljati o tem obširneje.
Ne eden, ampak vsi Slovenci — razen par hofratskih kandidatov in sebičnežev — smo rajše podaniki pravične države, kot državljani kake Velenemčije v znamenju haka-tizma.
M tem oziru nam ne more zameriti nikdo, ker naš narodnostni obstoj in ponos, zahteva, da to odkrito in brez ovinkov priznamo.
Zajamčite nam naš svoboden razvoj v državi, da zamoremo ostati tudi nadalje Slovenci in Jugoslovani z vsemi sredstvi za izobrazbo in na-rodno-gospodarstvo in videli bodete, da nam ne bo težko izbirati.
Srbija je zainteresirana na srbskem teritoriju, deloma v narodnem, deloma v ekonomičnem, predvsem pa v državnem interesu.
Predno se pa oprime te svoje politike v praksi, se mora predvsem dostojno pripraviti, ker si je svesta svoje maloštevilnosti. Urediti mora svoje zadeve v državi in na Balkanu sploh, opomoči se iz sedanje bal-
kanske vojne in šele tako priprav-ljena pričakovati ugodne mednarodne priložnosti v Evropi.
Rusko-avstrijski odnošaji bodo zadrževali ali pa pospešili srbsko namero in Je iniciativo iskati šele v Petrogradu, ki pa absolutno ne želi prevelike teritorijalne razširjenosti Srbije, kar bi bilo proti ruskim interesom na Balkanu.
Kaj sledi iz tega?
Iz tega sledi, da nekateri elementi, bodisi bona ali mala fide, izrabljajo jugoslovansko vprašanje, ga potvarjajo in mu podtikajo namene, katerih sploh imeti ne more.
More se pisati, govoriti, manifestirati za marsikaj, kar vse izhaja iz hipnega navdušenja, katerega posledice nikdo resno ne presoja. Sicer se pa ne čudimo, nekatere ljud-di že sam smeh iritira tako. da vidijo v tem nekaj pregrešnega; ne vedo pa, da je smeh za življenje v tej solzni dolini nekaj neobhodno potrebnega kot sladkor v grenko kavo.
Jugoslovansko vprašanje skušajmo reševati tudi nadalje skupno z našimi brati Srbi in Hrvati, da obogatimo svoj jezik, svojo literaturo, da pripomoremo naši industriji in trgovini do konkurenčne sposobnosti proti Nemcem in Italijanom, da dajemo važnost našim skupnim političnim zahtevam v kulturnem, narodnostnem in političnem oziru na podlagi avstrijskega temeljnega zakona § 19.
Veselimo se balkanskih zmag nad Turčinom in nadajmo se. da bodo balkanski dogodki izmodrovali naše državnike, da nam dado to. kar nam na podlagi Človeških in božjih zakonov v imenu pravice pristoja.
Naš boj velja Švabu in tako z združenimi jugoslovanskimi močmi dosežemo boljšo bodočnost v — Av-
1	striji. V tem znamenju zmagamo!
To je naša irredenta! Zdaj pa z loparjem na nas. gospodje!
Mars.
Po osvobojenju
Skadra.
Črnogorci v Skadru.
Berlin, 24. aprila. Takoj po prihodu črnogorskih čet v Skader je kralj Nikola ukazal popravljati utrdbe in dovažati živež, tako. da bo po potrebi mogoče trdnjavo braniti. Priglašajo se prostovoljci, med njimi mnogo dijakov, ki bodo izvežbani in poslani med čete.
Vtis in razpoloženje v Italiji.
kakor smo že včeraj poročali je napravilo osvoboienje Skadra na dunajske »visoke«, »dobro poučene« in »diplomatične« kroge zelo mučen vtisk. Tudi Germani niso bili veseli. Listi so vsi nervozni, tako oficiozni
»Vse sem videl. Vračal sem se v grad po... no po nekakšnem izletu, in ravno sem se hotel odpraviti v krasno sobo, ki mi jo je blagovoli, odkazati njegovo kraljevsko Veličanstvo, kar zbudi mojo pozornost peketanje dveh konj. Ostal sem torej blizu ograje, videl prihod vašega Veličanstva, sir, slišal, kako nespretno jc zaklical stražnik k orožju ... z eno besedo, slišal sem vse, sir.«
La Šatenjrč je očividno povda-rjal besedo »vse«.
»Kaj hočeš reči?« je vprašal kralj.
»Reči hočem, da sem videl v luči plamenic oba nepridiprava, kakor se je izrazilo vaše Veličanstvo čisto pravilno; res je sicer, da sem videl njiju obraza en sam trenotek, a ta trenotek mi ie zadoščal, da sem ju spoznal.«
»Ali ju poznaš?« je rekel Franc I. živahno.
»Tudi vaše Veličanstvo ju pozna.«
Tako govoreča, sta bila stopila kralj in njegov tovariš v palačo, in Franc I. je bil dospel v svoje stanovanje.
»Eden izmed teh dveh ljudi,« je nadaljeval La Satenjrč, »je tisti, ki nas je ranil vse tri, Esčja, Sansaka in mene. In ki je pozneje izpačil ubogega Sansaka tako kruto, da si zdaj sploh ne upa več iz svojega brloga.«
»Rokovnjač Manfred?« je vzkliknil kralj zamolklo.
»Da. sir! Prav tisti, ki je bil tako drzen, da se le ustavljal kralju pri Trahoarju, tisti, ki Je pokazal še večjo predrznost s tem, da vas je prišel izzivat v Luver. Drugi pa je njego prokletj pajdaš, rokovnjač Lantnč...«
»Ta dva v Fontenbloju!«
»Vaše Veličanstvo je pozabilo nedvomno, da se je eden izmed njiju dveh predrznil dvigniti svoje oči do gospe vojvodinje Fontenbloške!«
Ne, kralj ni bil pozabil...
»Pojdi z mano!« je dejal La Šatenjrčju.
Kralj se je vrnil na dvorišče in stopil v stražnico.
»Gospod,« je rekel oficirju, »kakšna povelja dajete svojim stražnikom?«
Osupli oficir je odgovoril čez nekaj trenotkov:
»Oh. sir, kakor je običajno... da izkažejo časti.. «
«Tu ne gre za nobene časti!« je vzkliknil kralj srdito, »jaz mislim, kakšna povelia jim dajete glede na obrambo...«
»Obrambo?« je zajecljal oficir še bolj osuplo.
»Da. gospod. Kaj bi storili vi, če bi se približal kak človek z zlimi nameni grajski ograji? 2e vidim, da v tem pogledu ni bilo nikakega povelja .. Ah, bogme, dobro sem zastražen!«
»Oprostite, sir! Nihče ne more stopiti v grad, ne da bi se javil kakemu stražnjemu oficirju...«
»To ne zadošča. Odslej morate pozvati vsakega človeka, bodi si moški ali ženska, ki se približa ogra ji na dvajset korakov, da naj se odstrani. Ako ne uboga na mah. streljajte nanj... Nadomestite nemudoma halepartirje z arkebuzirji. Namesto enega stražnika postavite pred vsaka vrata dva; imeti morata arkebuzo nabasano in streljati na vsakogar, kdor pride preblizu. Takšno je odsihdob povelje, gospod. Pojdiva. La Šatenjrč.«
Kralj je odšel iz stražnice In pustil oficirja v največji osuplosti.
»Koliko je stražnic?« je prašal Franc svoje tovariše.
»Štiri so, sir. A najvažnejša je tista, ki daje stražnike parku!«
»Oglejmo si jih vje!«
Pod Satenjrčjevim vodstvom si je ogledal kralj vse stražnice in dal povsod enaka povelja, tako da se je razširila po gradu vest, da preti Fontenbloju sovražen napad — čeprav si nihče ni mogel razjasniti, kdo na! bi bil sovražnik.
S tem pa, da si je ogledal stražnice, kralj še ni bil zadovoljen. Ustavil se je pred slehernim stražnikom, bodril ga in mu obljubil cele kupe zlata, ako bo stražil dobro. Ako pa bodo zanemarjali svojo službo, jim je grozil z razčetverjenjem in vislicami; naposled se Je vrnil v svoje stanovanje, ko se le že delal dan. jedva pomirjen po vseh teh mnogo-ternih ooreznostih.
(Dalje.)
kakor poloficiozni. Le z največjo težavo skrivalo togoto — povdarjajo venomer, da osvobojenje Skadra ne spremeni na sklepu velesil ničesar, ker je ni države, ki bi ne držala svoje besede. Govore, kakor da je zavzetje in osvobojenje Skadra brezpomemben dogodek — vendar pa ne morejj prikriti svoje nervoznosti. Grof Berchtold, je poslal že včeraj popoldne na vse kabinete noto, v kateri zahteva, da se velesile združijo in stavijo kralju Nikoli odločno zahtevo, naj nemudoma izroči mesto velesilam.
Če bi se pa kralj Nikola tej zahtevi upiral, nai velesile takoj izkrcajo svoje čete in zasedejo.vse važnejše črnogorske kraje.
Ce pa velesile odklonijo to avstrijsko zahtevo, naj izroče Avstriji mandat za samostojno akcijo t. j. da sme izgnati Črnogatce iz Skadra.
Ta vest je pa napravila v Italiji zelo neprijeten vtis. Kot vsa mesta in vsi narodi, razven Dunaja in Ber-fina — so se tudi v Rimu in Italijani razveselili črnogorske zmage. Listi so izšli v posebnih izdajah in kraljica Je javno pokazala svoje veselje. Zato ie ona mogočna vest z Dunaja neprijetno dimila, to posebno, ker o kakšnem sklepu, da nai Avstrija izžene Črnogorce s silo ni ničesar znanega! V Italiji tudi ne verujejo, da bi velesile odobrile akcijo Avstrije. Anglija je dosledno delovala v tem zmislu, da se ne vmešava nobena država sama zase v balkanske zadeve. Vsaka separatna akcija je nevarna. Zato pa je tudi Anglija vplivala na Rusijo, da se je v marsičem uklonila Avstriji. Zato je izključeno, da bi Anglija soglašala z separatno akcijo Avstrije. Pa tudi Italija ne more glasovati za tak nastop, ker ne more pustiti, da bi izgledalo, kot da ima Avstrija v. Albaniji posebne interese in predpravice, če je že vojaška akcija potrebna — tedaj mora nastopiti vseh šest velesil. To pa po italijanskem mnenju ne bo potrebno.
Stališče Anglije.
V	Angliji sodijo, da bo soglasna volja Evrope premagala odpor kralja, ki ima sedaj toliko lažje stališče, ker sta čast in junaštvo črnogorskega naroda rešena. Splošno se sodi, da se mora sedal dati Črni gori zadostno odškodnino. V ta namen je pa treba uvesti nova pogajanja. »VVestminster Gazette« roti Avstri-io, nai ne uganja politike na svojo pest. kajti Evropa more 1e tedaj napraviti utis, če bo složna.
Francija o osvobojenju Skadra.
Tudi v Franciji vlada veliko zadovoljstvo. Listi izrgžajo svoje simpatije za Jugoslovanstvo. Akcijo kakšne posamezne države zoper Črno goro odklanjajo in opozarjajo na nevarnost ki tiči v takšnem mandatu. Tudi francoski krogi so mnenja. da je najboljše, če se poslaniška konferenca takoi sestane in razpravlja o situaciji, ki je vsled osvobo-jenja Skadra čisto nova.
Navdušenje v Rusiji.
Petrograd, 24. aprila. Ko je prišla v Petrograd vest, da je Skader padel je nastalo povsodi velikansko navdušenje. Nihče ne verjame, da bi Črna gora izročila Skader. N. V. izvaja, da je vsled tega dejstva neob-hodno potrebna revizija sklepov londonske konference. Rusija ne bo do-vollla. da bi se ena sama država vmešavala. Pa tudi izkrcanju čet bi se protivila tako tripelententa kot tudi Italija.
Kaj pravi kralj Nikola.
Navedli smo mnenje posameznih evropskih držav. Razven Dunaja in Berlina ne vleče nihče meča iz nožnice — upajo pač da se kralj uda.
Cetinje, 24. aprila. Množici, ki je prirejala kralju velikanske navdušene ovacije, se ’e kralj zahvalil in dejal, da se on z narodom vred veseli, da je izpolnjeno stoletno hrepenenje. Skader Je črnogorski, kar bo Črni gori omogočilo lepšo bodočnost.
Poslanikom balkanskih držav je kralj Nikola izjavil:	»Vstvarjen	je
nov položaj. Navdušenje je tako veliko, kakor bi bilo veliko razburjenje, če bi se poizkusilo Črni gori mesto iztrgati: Ako bo hotela Evropa to storiti bo morala sama stopiti v akcijo.
Kdo Je Izdelal načrt za naskok.
Cetinje, 24. aprila. Načrt za poslednji naskok na Skader sta napravila srbski general Bojovič in črnogorski vojni minister Martinovič.
Črnogorski bojni plen.
Cetinje, 24. aprila. Na utrdbah se Je našlo 80 težkih topov 16 cm kalibra in večje število manjših topov. Municije za topove niso našli mnogo, zato je pa bilo še dovolj municije za puške. Skladišča za hrano so bila prazna.
Prebivalstvo v Skadra.
Cetinje, 24. aprila. Prebivalstvo je, kakor se govori silno trpelo vsled gladu. V mestu je vse mirno; pravoslavno in katoliško prebivalstvo jc
šlo na ulice in z veseljem pozdravljalo zmagovalce, od katerih je upalo redu in hrane. Črnogorske oblasti so takoj poskrbele za 'dovoz živeža.
V celem mestu so začeli peči kruh, ki ga že dolgo niso okusili.
Laži žurnalov.
Cetinje, 24. aprila. Vse vesti, ki govore o klanju so zlobno izmišljene. (Sploh pa govori nemška žurnalistika o klanju Albancev že .tako dolgo, da bi ne smelo biti nobenega Albanca več pri življenju, če bi bile te vesti resnične.)
Anarhija v Albaniji.
Belgrad, 23. aprila. Po uradnih poročilih se je srbska vojska umaknila iz mnogih krajev notranje Albanije v Drač. Med tem pa javljajo nove nerede in grozodejstva iz krajev, ki jih je zapustila srbska armada. V Pe-kinju so Arnavti ubili dva krščanska mladeniča ter ju oropali, nekoliko trgovin, ki so bile last kristjanov, so zaprli. Arnavti, ki so pred vojno opravljali službo orožnikov, so se preoblekli v orožniško obleko ter se preganjajo po vaseh in plenijo, češ da pobirajo davek za novo albansko vlado. Ropajo in plenijo pri mohamedan-cih in kristjanih.
Volonska vlada je poslala komisarje, ki naj bi organizirali nove oblasti, ali jih nihče ne posluša. Brzojavno zvezo, ki jo je hotela valonska vlada zopet urediti, so Arnavti takoj pretrgali. Vsak kraj organizira svoje oblasti zase, toda med begi je velik prepir o nadvladi. V mnogih krajih prebivalstvo ropa po begovskih posestvih. — Promet po cestah je prekinjen. ker je nesigumost splošna.
Poveljnik srbskih čet v Primorju, general Bojovič, je brzojavno naznanil angleškemu admiralu, komandantu blokade, da se srbska vojska povsod umika in da jej prebivalstvo izreka povsod največje priznanje, obžalujoč, da odhaja in boječ se, da ne bo nikdar več takega reda in varnosti ter da nastanejo neredi in anarhija. Posebno se je bati, da po umeknitvi srbskih čet iz Drača nastanejo po-kolji.
General Bojovič je. obveščajoč admirala o tem, prosil, da admiral na pristojnem mestu poskrbi za to. da se zavaruje red v krajih, ki jih zapusti srbska vojska in obvaruje prebivalstvo anarhije.
Še en kandidat za albanski prestol.
Budimpešta, 23. aprila. Vilag poroča, da je nadvojvoda Josip Fran, sin nadvojvode Josipa, kandidat za arbanaški prestol. Oženil bi se s hčerjo italijanskega kralja Jolondo, ki je vnukinja črnogorskega kralja Nikole; tri muhe na en udarec!
Bolgarija za razoroženje.
Pariz, 24. aprila. »Matin« poroča. da računa bolgarska vlada, da bodo mirovna pogajanja dolgotrajna in to zato, ker se bo obravnavala tudi zahteva po vojni odškodnini. Bolgarija misli, da bodo zavezniki povabili(l) velesile, da posredujejo demobilizacijo.
Slovenska zemlja.
Iz Mokronoga.
Mokronoški grad je zopet menjal svojega lastnika in pri tei priliki se morajo izseliti vse stranke, ki so doslej stanovale v gradu. Nihče se ne čudi g. zdravniku ali gg. K. in P., gotovo pa je čudno, da bo moral iz gradu tudi g V., tisti visoki gospod, ki se je smatral za popolnega lastnika graščine Saj je vpil vedno okoli gradu in se tolkel na prsi: »Hudiča, tu sem jaz gospodar, tu se bo tako plesalo, kakor bom jaz žvižgal.« No, sedaj se mu žvižga! — Ne bi pisali teh vrst, ko bi se ne spominjali in ko bi se po trgu splošno ne govorilo, kako prijazen in krščanski je bil ta visoki gospod do dveh prejšnjiah strank — pogorelcev z dne 19. avg. 1911. siromakov in beračev skozi in skozi in kako lepo je z njima ravnal. Saj sedaj sta obe stranki že davno in daleč iz Mokronoga, ena nekje na Notranjskem, druga pa nekje v Švici. — Iz-prva, dokler sta se mu do.tični stranki klanjali do tal ni mu lizali roke in pete. je še bilo. Ko sta pa uvideli, da nista po njegovi milosti v gradu in sta mu to tudi pokazali, ena s tem, da ga ni marala več zastonj voziti na Rako, druga pa. da mu je svoje mnenje povedala v obraz, je on pokazal vsem skupaj zobe in jun za-žugal, da jih spodi iz gradu. I rvi je moral iz gradu seveda tisti nepokorni fijakar! Vse to se je zgodilo na lep in pošten način! — Sledila mu je druga stranka, ki mu je bila pravi trn v peti! Ne glede na to, da je bila stranka z njim v službi pri isti sodniji, torej skoro da kolega, je tudi tega priporočal povsod in ob vsakem času — mož je bil še večji revež kot tisti nepokorni »fijakar«. Vsled nesreče je bil zadolžen na vseh koncih in krajih, »priporočal«
ga je tako dolgo in Šuntal u pilile e. da so ga nazadnje pognali res k hudiču! — Zakaj to pišem? Zato, ker se o stvari sedaj izražajo skoro očitno taki ljudje, okoli katerih se je vse to godilo! In zato da se vidi, kakšen gospodar je bil tisti visoki g. V. gradu, k! mu v resnici še oskrbnik ni bil. — V dobrem spominu ga imajo mokronoški »Sokoli«, ker je telovadcem zapiral ob večerih telovadbe glavna vrata že ob osmih, zadnji čas ob pol devetih, tako, da često niso mogli niti notri niti ven. Radovedni smo, kdo bode za visokim gospodom V. zapiral vrata m_Q-kronoškega gradu. O vsem sličnem in podobnem nai molčimo. Pristavimo še samo: Adijo pa zdrava ostani, graščina mokronoška ti!
Iz Vranskega.
(Avtomobilna zveza Celje-Vransko-Ljubljana.) 1. majuika steče po prekrasni Savinski dolini avto-omnibus iz Celja v Ljubljano. S 15. majnikom se mu pridruži drugi voz, in če bo pozneje nanesla potreba, še tretji. Tako bomo imeli meseca majnika na dan dvakratno avtomo-bilno zvezo med Celjem in Ljubljano. Velike važnosti bo ta zveza za prebivalstvo cele proge, posebno pa za ono zahodnje Sayinske doline. Že do Celja je bilo težko priti, še težje pa v Ljubljano. Sedaj ba temu drugače. Ker nam vlada ne zgradi železnice, smo si Pa sami oskrbeli konzorcij za avtomobilno zvezo Celje-Vransko-Ljubljana. Misel se je uresničila, in Savinska dolina je odprta prometu. Štajetc in Kranjec sta si podala roke k složnemu, delu na narodno-gospodarskem polju. To pobratimstvo je navdušeno pozdravilo vse prebivalstvo ob progi. Posebno upa Savinska dolina, da se z uvedbo avtomobilne zveze uvede k nam tujski promet. Do sedaj je bil res kolikortoliko težaven dohod v Savinsko dolino. Razen trgovskih potnikov, hmeljskih čifutov ter par turistov se je poleti malokdo zmeniJ za nas. Po zimi srno bili pa sploh ločeni od vsega sveta. Kdor je moral priti, ta nas je obiskal. In vendar jc Savinska dolina tako lepa in krasna. Na zahodu orjaške Savinske planine, na severu zeleno Pohorje, v sredini doline gora Oljka, vsepovsod pa polno belih hiš, lepih vasi in čednih trgov. Poleti pa se zdi Savinska dolina spremenjena v pravcati gaj; vsepovsod, kamor seže oko, vidiš same hmeljeve nasade, ki so v ugodnih letih prebivalstvu bogat vir dohodkov. Toda kal bi pisal
o	krasoti Savinske doline! Zdaj ima vsakdo lepo priliko, pripeljati se k nam z avtomobilom ter se o vsem prepričati na lastne oči.
Avtomobila bosta vozila iz Celja od kolodvora po državni cesti skoz staroznami trg Žalec, kjer ije poleti §redišče hmeljske kupčije, dalje ob progi Celje - Velenje skozi Št. Peter, od tu proti zahodu čez Savinjo vedno po ravnini mimo različnih vasi in vasic do lepega trga Vransko. Od tu bo tekel avto v zgodovinski »črni graben« vedno polagoma navzgor do Trojan, ki so za Semernikom najviSja točka državne ceste od Dunaja do Trsta. Od Trojan gre cesta vedno navzdol mimo Blagovice, Krašnje. Lukovice in Domžal, kjer se začne polagoma odpirati ljubljansko polje. V Ljubljani se bodo avtomobili ustavljali pred kavarno »Evropo«.
Ob otvoritvi te nove prometne zveze želimo, da bi se naši roiaki širom slovenske zemlje začeli zanimati za kraje ob tej progi, se pridno posluževali avtomobilov ter večkrat prihajali med nas. Seznanili se bodo z enim najlepših delov slovenske zemlje.
belem volu«. Dolgo časa vodstvo u'i vedelo, kam bi se obrnilo, ker slovenska drž. gimnazija še ni tako daleč, da bi razpolagala tudi z eno samo večjo sobo, pripravno za kaj takega. Ustregljivosti imenovanega društva je bilo zahvaliti, da je sploh prišlo do tega. Prenesti se je moral v dvorano tudi harmonij, ob katerega spremljevanju se je končno zapela tudi cesarska pesem. Eden izmed učencev IV. razreda je dekla-miral rodoljubno pesmico. — V tujih prostorih se moramo dati pogo-ščati! Na lastnih tleh Slovenci ne moremo uživati niti na šolskem polju prostosti. (Op. uredn. O tej mizerlji Še izpregovorimo o priliki.)
K polomu v Laškem trgu. (O, ti klerikalci!) Klerikalci nas zmerjajo, da naprednjaki paktiramo z nemškutarji. dasi smo jim že neštetokrat ppkazali in dokazali, da je ravno nasprotno resnično. Tudi sedaj jim to lahko dokažemo. Najprej so hujskali in bili proti vsaki vladni podpori, sedal pa so ravno nasprotnega mnenja. Nekaj časa se je tod okoli govorilo, da hočejo klerikalci to priliko izrabiti v svoje strankarske namene in spraviti nekatere trdnejše ljudi k svojim zavodom. Sedaj pa so popolnoma utihnili in tudi ne ganejo proti odločitvi vlade. Seveda, obstrukcija in — vremenske nezgode! Vlada zahteva, če hočejo podpor, na eni strani, koder je beda najhujša, morajo molčati na drugi. Povejte, če ni res! Da, grehi se kaj hitro — maščujejo.
V Gradcu namerava uprizoriti Zagrebčan g. Merčep na »Gostin-ger-Au več poletov z aeroplanom. Štajersko zrakoplovno društvo je avijatiku obljubilo svojo podporo. Polete same pa izvrši avijatik na lastne stroške.
V Mariboru priredi štajersko zrakoplovno društvo več poletov z balonom in to najbrže koncem maja, ali začetkom junija. Prvotno Je bil v to namenjen Gradec, a ni tam d volj pripravnih krajev za polete.
V Ptuju le skočil Iz okna prvega nadstropja tamošnje bolnišnice, 61-letni delavec Strafela. ter se ubil. Bolehal je na pijanski blaznosti
Štajersko.
Dvojna mera. Nemški listi dan na dan blatijo Jugoslovane pod varstvom — c. kr. drž. pravdmkov. Ce bi si slovenski listi kaj tacega dovolili, bi že zdavna izgubili dovoljenje tiska.
V	Lembachu pri Mariboru se je ustanovila te dni podružnica c. kr. kmetijske družbe. Predsednik ie g. Fr. Robič v Lembachu. podpredsednik pa dr. Lingel, veleposestnik v Rušah.
Iz Št. Lenarta v Slov. goricah.
(Klerikalni nestrpneži.) Št. Lenart je postal v zadnjih časih slov. klerikalcem naravnost torišče vseh njih podlosti. Slovenska napredna družba jim je trn v peti in koder le morejo, delajo svoje kozlarije. Niti gosti v slovenski krčmi niso pred njimi več varni in morajo iskati po drugih lokalih prostora. Potem pa kriče, da jim je za narodno delo!
Iz Celja. (Slovenska gimnazija.) Kot povsodi, se je tudi na tem zavodu proslavila 200letnica pragmatične sankcije po možnosti svečano, v pondeljek 21. t. m. ob 8. uri zjutraj v — prostorih »Katoliškega izobraževalnega društva« y liutelu »Pri
Dnevni pregled.
Naš današnji uvodnik je bil napisan še pred padcem Skadra — prinašamo ga zato,, ker odgovarja na nekatera važna vprašanja, o katerih je bil zadnje dni spor in dobro pojasni, za kaj gre. S tem tudi zaključimo za enkrat polemiko o tem.
Zopet en dokaz. Med avstrijske specijalitete zadnjih let spadajo t. zv. veleizdajalski procesi. Največji in najslavnejši proces te vrste je bil Zagrebu. Sedaj prete s podobnimi stvarmi v Dalmaciji in tudi v Ljubljani se baje pripravljajo (vsaj tako si šepetajo ljudje). Pokazalo s$ e že davno, da taki procesi niso nič dobrega za državo, da ji jemljejo ugled in da bude v ljudeh odpor, ker vidi tudi priprpst človek v tem le boj zoper ljudi, ki si upajo pisati resnico ali pa stoje odločno v službi naroda in branijo njegove pravice. Ako je v državi vse po resnici in pravici, so veleizdajalci nemogoči in veleizdaja je nesmisel. Pri nas sp postale obl&sti do narodov tako ne-zaupne. da vsako navdušenje, vsak nedolžen »Živio«, vsako nepremišljeno besedo smatrajo za veleizdajo. Posebno posegajo po mladini in za vsako malenkostjo iščejo veleizdajo. Nazadnje se seveda vsaka taka stvar izkaže kot brezpomembna. Tako se je zgodilo tudi te dni v Sarajevu. Pred sodiščem sta stala dva srbska dijaka Panič in Ljubibratič. Obtožena sta bila, da sta hodila po. okolici Trebinja, da sta tam govorila ljudstvu o »črnili, ljudeh«, da so jih vpraševali to in ono, navduševa-vala jih za narod in njim razdajala list »Narod«. Ljudje niso mnogo njima govorili. Mislili so. da sta vohuna. Oblast ju je prijela in ju postavila pred okr. sodišče v Sara jevu zaradi veleizdaje. Zagovarjal ju Je dr. Dimovič. ki je v dveurnem govoru napravil na vse navzoče globok dojem — in sta bila oba dijaka osvobojena, le Panič je bil obsojen zaradi kolportaže na šest mesecev ječe. — To je zopet slučaj, ki bo dal evropski javnosti priliko govoriti o »avstrijskem veleizda-jalstvu.«
Odlikovanje. Za posebno izredne zasluge je cesar v priznanje Najvišjega zadovoljstva podelil našemu rojaku, gosp. Antonu Krejčiju. nad^ poročniku v domobranskem polku št. 1. na Dunaju, zlato zaslužno kolajno s krono.
Umrla je v Zagrebu vdova po banu Lev. bar. Rauchu, Antonija baronica Rauch, stara 82 let. — v Magrebu je umrla soproga svetmita trgovske zbornice Dorica noijevac.
Požar V sredo zvečer okrog nol 11 ure Je izbruhnil ogenj pri posestniku Janezu Juvanu y Spodnjih
Pirničah. Na mesto nesreče je takoj prihitelo domače gasilno društvo. k| je ogenj omejilo, da se ni razširil na bližnja poslopja. Požar so It po enajstih omejili, škoda Je velika, do-čim je bil Juvan zavarovan samo na 600 K. Kakor se govori, gre tu nai-brže za požig.
Nočni razgrajač. Neki doslej neznan razgrajač Je vrgel pred kratkim okrog treh zjutral skozi odprto okno z veliko silo pet precej velikih tamnov v spalno sobo odvetniškega kandidata Ivana Mazka v Litiji. V sobi je spala postrežkinja z enoletnim otrokom. Deklica je zbežala z otrokom iz sobe takoj, ko le padel vanjo drugi kamen.
Zlobno poškodovanje. Te dni |c neki pijan dninar šiloma odtrgal ograjo pri okrajni cesti Loke — Šent JuriJ in to na več krajih. Napravil je s tem škodo 50 kron.
Vlom in tatvina. V eni izmed poslednjih noči je bilo vlomljeno v trgovske prostore gostilničarja in )rtt«jevca Ludvika Kržiča v Nadle-cu pri Ložu. Tatovi so odnesli 16 kilogramov kave in 6 kron gotovega denarja. Ker se je Kržič prebudil, je tatu prepodil. Tgt je pustil za seboj vlomilno orodje.
V	znamenju noža. Dne 20. t. m. se je začel 271etni železniški delavec Jože Novak iz Sneberij kregati nekim tovarniškim delavcem. Vled prepirom je zadnji potegnil iz žepa nož in je sunil z njim Novaka v desno roko in ga težko poškodoval. Ravno tako je zadobil težko poškodbo tovarniški delavec Jakob Matoš. Sunil ga je v prepiru v hrbet neki delavec.
Svojo ženo umoril. Klavec Koehle iz Rieda v gornji inski dolini se je dne 23. t. m. iz doslej neznanega vzroka začel prepirati s svojo ženo. Med prepirom je Koehle potegnil iz žepa nož in ie sunil z njim svojo ženo sedemkrat v život, tako da je ta kmalu na zadobljenih ranah umrla. Koehleja je orožništvo aretiralo in ga izročilo sodišču.
Političen umor? Kakor se iz Varšave poroča, so našli dne 22. aprila t. I. v nekem tamošnjem parku kneza Drutzki - Liibetzkija ustreljenega. Doslej se še ni posrečilo dobiti niti najmanjšega sledu o morilcu. Nekateri ljudje so pripovedovali, da so videli na dan umora v parku elegantno oblečenega gospoda, ki se je tam dolgo časa izpreha-jal. Knez ima tri rane, ki jih je dobil iz strelov iz samokresa. Doslej se še ni pojasnilo, ali gre tu za roparski napad. Splošno se sodi. da gre tu za političen umor.
Grozna tragedija. Dne 22. t. m. se je povrnila iz Amerike v obližje Petrograda neka mlada Rusinja. Na svoji poti je prenočila tudi v vasi Kibati, v guvernementu Suvalsketn pri neki rodbini, kateri je med drugim pravila, da si je prihranila v Ameriki 1500 rubljev, katere ima pri sebi. Ponoči je tujka tožila o mrazu in jc zamenjala svoje ležišče s posteljo hišne gospodinje. Proti jutru je prišel gospodar, ki se je prejšnji večer odstranil iz hiše, domov. Ker je slišal tujko pripovedovati, da ima ta pri sebi veliko vsoto denarja, je sklenil, da jo umori. Prišel je v sobo; kjer je bila še tema in kjer je ležala tujka in njegova žena, z dolgim nožem. Ker pa ni vedel, da sta spremenili ženski svoje ležišče, je stopil k postelji tujke in je zasadil nož v život ženske, ki je ležala na postelji. Mož je umoril svojo ženo. Tujka je vsa prestrašena zbežala iz hiše. Sosedje so še isti dan našli moža obešenega na podstrešju.
Dvoje umorov Iz ljubosumnosti. Kakor se iz Monakovega poroča, ie dne 21. aprila t. 1. napadel n^ neki tamošnji ulici mesar Hager svojo bivšo ljubico, natakarico Stellerovo in jo je zabodel z mesarskim nožem. Stellerova je par minut nato umrla. Hager pa ni bil zadovoljen s to žrtvijo, ampak je zabodel tudi sedanjega ljubimca Stellerove. oficiala Zimmermanna. Morilca ie policija prijela in ga izročila sodišču
Strašna »aprllova« šalla* ^ vu je živela mirno rodbina skladišč-uega delavca Somova: mož, zena in triletna hči. Dne 1. aprila t. 1. je nekdo telefoniral Somovu v skladišče. da je njegova žena nagloma umrla. Prestrašeni mož je hitel takoj domov in njegov strah ie dosegel vrhunec, ko je zagledal okrog hl^e' kjer je stanoval množico bu i. Na
dvorišču hiše je	1
7or Na tleh sta ležali razbiti trupli
njegove žene in njegove triletne hčerke Dognalo se je, da so avtorji grozne aprilove šale istočasno telefonirali Somovu in istočasno poslali tudi njegovi ženi lažnjivo vest, da 'je električni voz povozil njenega moža, katerega so kolesa popolnoma raztrgala. Romaj je nervozna in bolna žena Somova to slišala, je prijela svojo triletno hčerko In se Je vrgla na dvorišče z okna stanovanja. kj je ležalo v tretjem nadstropju. Obe, žena Somova in njena hči sta bili na mestu mrtvi Ko Je Somov
===== novo došia = == v kayarni „Central”
elitna dOmSkO K8p6lcl	od	««	naprej.	-	Vstopnina	prosta.
koncertuje od danes naprej vsaki dan	Ji	2*°	n°C
icrlftdal krvave ostanke svoiih liub- in znana je vsem resničnost orego- čajo z
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan	M
zagledal krvave ostanke svoiih ljub ljenih, se je onesvestil in odpeljali so ga na njegovo stanovanje, kjer so ga položili na posteljo. Poslali so po zdravnika, toda še predno je ta prišel, se je nesrečnik prebudil iz svoje omotice in se je vrgel skozi odprto okno na dvorišče. Bil je na mestu mrtev. Grozna »aprilova« šala zlobnih in do skrajnosti bedastih ljudi je zahtevala torej žrtev cele rodbine. Pač žalostna slika današnjega časa.
Samomorilen poizkus iz bede.
Nenavadno žalosten dokument bede iz delavskih krogov je sledeči: V teh dneh se je poskusila usmrtiti na Dunaju mlada delavka Marija Novakova, ki je izdelovala za trgovine s čajem papirnate ovitke. Razume se, da si s tein ni mogla zaslužiti niti denarja za svoje bedno življenje. Njeno stanje se je v poslednjem času še poslabšalo, ker je ubogo mlado delavko začela mučiti nervoza. V svojem obupnem položaju si je mlada deklica prerezala žile na rokah. Ker pa se Li smrt m približala in se uboge delavke ni usmilila, je legla pretekli četrtek na posteljo in se je trudila napraviti konec svojemu življenju z lakoto. Hišnica v oni hiši, kjer je Novakova stanovala, ni videla več dni delavke, kar se ji je zdelo sumljivo. Naznanila je to policiji, ki je našla Novakovo na smrt izsiljeno na postelji. Odpeljali so jo v bolnišnico.
Samomor zakonske dvojice. Pretekli pondeljek popoldne sta se zastrupila v Jabloncu na Ceškeni zakonska Holman. Oba sta bila stara 34 let in sta vzela za samomorilno sredstvo ciankali. Holman je bil gal-vanizer in je imel ta strup vedno doma. Njegova žena se je pečala 2 mislijo na samomor že delj časa Njen mož se je vrnil v pondeljek zjutraj ob pol dveh domov pijan in zato je Holmanova najbrže izvršila samomor. Popila je ciankali. na kar je odšla k svoji svakinji, v katere naročju je umrla. Ko je Holman zvedel, da se je njegova žena zastrupila, je tudi on vzel stekleničico, napolnjeno s ciankalijem in je izpil njeno vsebino. V par minutah je bil mrtev. Nesrečna zakonska sta zapustila dvoje otrok v starosti 10 in
11	let.
Očetu naznanil, da ga bo ubil.
Dne 17. t. m. popoldne je obiskal 301etni posestnikov sin Henrik Saal-frank. iz Heidengriina pri Hofu nekaj svojih znancev, katerim je skrivaj povedal, da bo ubil svojega očeta. l'o njegovo izpovedbo pa ni nihče smatral za resno. Edino Saalfrankov stric je obvestil o tem starega očeta* kako govori namreč o njem njegov sin. Ko se je sin vrnil domov, ga le oče vprašal, koliko je resnica na teh besedah. Očital mu je nehvaležnost, toda sin mu je razsrjen odgovoril: »Da, oče. jutri zjutraj te bom na travniku ubil.« Stari Saalirank se ni dalje zmenil za grde besede sinove. Drugi dan zjutraj pa je mladi Saal-frank izpolnil svojo grožnjo. Ko je oče s sinom delal na travniku, se je sin nenadoma vrgel na svojega 76-letnega očeta in ga je začel divje Pretepati z motiko — toliko časa, da je stari revež izdihnil. Sin je svojemu očetu vso glavo razbil. — Ko je starec ves krvav padel na zemljo mrtev, je hitel morilec očeta v vas in je povedal ljudem, da je očeta ravnokar ubil. kakor je prej to obljubil. Morilca so aretirali, vendar so ga kmalu odpeljali v zavod za duševno bolne, zakaj dognalo se je, da je mladi Saalfrank izvršil svoj zločin v navalu blaznosti.
Ljubljana.
—	Na mnoga vprašanja ali se še dobi »Balkanska vojna« odgovarja mo* da jo lahko dobe še vsi. ki se hitro oglasijo.
. . — Denuncijacije vsepovsod. Te
9.n> s° orožniki poizvedovali po Je-2fpi zaradi neke klerikalne denuncija-clJe. Župnik Berce je baje razlagal neki dtružbi, kako so nastale procesije — I o so porabili njegovi nasprotniki in so ovadili župnika Berceta ?edaj poprašujejo orožniki, kaj je ~“Pmk Berce govoril. Mi smo res zgleden narod, j.i "7 Skader je Padel! Električna *ra je bliskoma raznesla to žalostno selo vest po vsem svetu in ker je VSgIern naša domovina tudi po njej ozonaZra^e nasičeno elektrike in te nikaW-arad‘ tega r°iak'’ ne Prirej' mozaun ,0vaciJ! Znamo vsi da v sa Panju in samopomoči je rešitev.
in znana je vsem resničnost pregovora:	»Pouzdaj se nese i u svoje
kljuse«. Mislimo si v srcu vsak po svoje, ker misli niso še zabranjene in kaznjive, ne prirejajmo nikakih ovacij in nikakih hrupov, pač pa proslavimo spomin s tem, da naberemo čem največ mogoče darov za naše šolske družbe, za našo deco. S povzdigom )omo povzdignili narod in zmaga bo naša!
— Dr. Ivan Oražen se je vrnil domov, kakor smo včeraj poročali. Dr. Oražen je bil od svojega druge-, ga prihoda na Balkan v Nišu in je do zadnjega stal med ranjenimi srbskimi orati in lečil rane junakom, ki so se vračali z bojišč. Zadnji čas so bili v Nišu srbski ranjenci izpred Drino-polja. Med njimi so bili štirje slučaji volere. Na ranjencih se je poznalo, da so prestali velike napore. Večina iz njih več tednov in spala drugod, kakor v rovih. Tudi transport je bil težaven — tako da je bilo mnogD težkih slučajev. Kruh, ki ga je prinesel dr. Oražen s seboj za spomin, je najlepši dokaz, kaj so prestali bojevniki pred Drinopoljem. Kruh je »pol moke pol pepela vmes tudi kosi slame
in duh ni posebno okusen. Tak kruh je bil vsakdanja hrana pred Drinopoljem. Med drugimi spomini ima dr. Oražen tudi fotografije iz obleganja. N. pr. slika, ki kaže konja z jezdecem do vampa v snegn — ali straža, ki stoji zametana do vrata v snegu — in stoji na straži. Vidijo pa se tudi straže, ki so v snegu zmrznile... Dr. Oražen se je hotel vrniti skozi Solun domov, pa se je vrnil iz Mitroviče. Dr. Oražen je bil v Nišu zelo priljubljen, kar dokazujejo lepi darovi (narodne vezenine) itd., ki jih je prejel kot dar bratske hvaležnosti.
— Primeren dovtip. V mesto je prišel mož z dežele in se je sešel v gostilni s svojimi znanci. »No, kaj je novega?« so ga vprašali. — »Nič posebnega«, je odgovoril mož, »Skader je padel, pa tega skoraj ne smem povedati.«
— Tudi ini smo bombardirali. V
včerajšnjem »Dnevu« ste poročali, da smo tiho slavili padec Skadra. To je res — ampak pri tem smo tudi bombardirali. Naši nabiralniki so dobro čutili to bombardiranje — in pravijo, da so letele vanje tudi težke kroglje. Da pa kultura ne bo trpela, smo kupovali tudi srečke umetniške loterije. Treba pa bo napad ponoviti, ker zmaga še ni naša.
— K našemu poročilu o Luki Smolnikarju se nam poroča: V zadnji štev. cenj. Vašega lista sem bral, da se je Luka Smolnikar, veletrgovec z lurško vodo, zgubil in da se ne ve, kje da je. Ker vem, da marsikaterega radovednost žene. kje se ta gospod nahaja, vam uljudno naznanim, da je Luka sedaj pri svojem sovrstniku kolegu Petru Hauptmanu v Danah (pošta Stari trg) na Notranjskem. Kakor sem slišal, je tu že nekaj mesecev. Slišal sem tudi, da je sedaj odšel! Ako je res, ne vem? (Op. ured.: Hvala lepa za pojasnilo. Po tem takem so bile vesti, ki so krožile zadnji teden po Ljubljani, v toliko napačne. Lahko je tudi, da so bila poročila o defravdaciji napačne, dasi so nam o tem poročali ljudje, ki so vso zadevo dobro poznali in se je tako splošno tudi po Ljubljani govorilo. Ker je sedaj toliko podobnih afer, je lahko mogoče, da je ljudska govorica vse skupaj zmešala in tako je šla vest od ust do ust. Koliko je na stvari resnice, bo se kmalu pojasnilo.)
— Danes ve vrši občni zbor Dramatičnega društva ob pol 9. zvečer v restavraciji »Zlatorog«. Vabljeni so člani in gostje. Želeti je obilo udeležbe.
— Na splošno željo smo izdali včerajšnjo sliko »Nikita vrh Skadra« kot razglednico. Dobivala se bo danes zvečer po 6 vinarjev v vseh trafikah.
— Dobrodelna prireditev »Domovine« se vrši dne 3. maja. Program bo zelo zanimiv. Posebna ljubljanska družba dam in gospodov uprizori na večer eno opereto in burko. Med premorom bo poskrbljeno za posebno zabavo.
— »Med ranjenimi srbskimi brati« je naslov brošuri, ki jo je napisal zvezni starosta br. dr. Oražen in jo založil »Sokol I.« v Ljubljani. Poljudno nam opisuje pisatelj delovanje slovenskih zdravnikov med ranjenimi srbskimi brati. Navdušeno slika brez-primerno hrabrost, samozatajevanje in gorko ljubezen do domovine južnih bratov. Dolžnost nas veže, da proučujemo junaške čine naših bratov, zlasti ta čas. ko se zmagonosno vra-
čajo z bojnih poljan. Naj ne bo slovenske družine, slovenske knjižnice, čitalnice, ki bi ne imela imenovane knjižice. Dobi se izvod po 50 vin. pri »Sokol I«. v »Narodni knjigarni« in pri L. Schwentnerju v Ljubljani.
— Skader je padeL Zanimive slike o obleganju Skadra, o zavzetju Odrina, bojih pri Čataldži, krasno sliko črnogorskega kralja Nikita I. itd. je priobčil v svojih zadnjih številkah »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Priporočamo vsem, da si naroče »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Zahtevajte ga po vseh gostilnah, brivnicah itd.
— Nogometna tekma »Prijatelji prirode«-»IHrlja« se vrši 1. maja na igrišču »Tivoli«, na kar že danes opozarjamo. To bo prva letošnja športna prireditev, ki bo vsekakor zanimiva. Vstopnina: sedeži 60 v. stojišča 30 v.
— O prilik] zaroke gosp. Petra Mateliča z gospo Bajžljevo je nabrala gospa Terškanova v Vodmatu za ženski sokolski odsek Sokola I. 8 K 20 v.
— Glede na zapiranje trgovin in na delovni čas trgovskega osobja v Ljubljani In okolici je izdala deželna vlada odredbo, ki je stopila v veljavo z današnjim dnem. Po tej odredbi se morajo trgovine v Ljubljani, v Spodnji in Zgornji Šiški, v Vodmatu, na Selu, v Mostah in na Glincali zapirati najpozneje ob pol 8. zvečer in se ne smejo odpirati pred pol 7. uro zjutraj. Ob delavnikih pred nedeljami in prazniki in na poslednji delav-niški večer pred Miklavžem in Božičem smejo biti odprte trgovine do 8. ure. Za pekarske, mesarske in mlekarske prodajalne velja določba, da se ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj. Nadaljna izjema velja za prodajalne živil, ki smejo biti odprte do pol
9..	pred nedeljami in prazniki ter Miklavžem in Božičem do 9. zvečer. Za mešane prodajalne veljajo izjemne določbe le pri prodaji živil. Kupce, ki so ob zapiralnem času že v trgovini, je dovoljeno postreči. Po predpisanem času je tudi krošnjarenje in prodajanje po ulicah prepovedano. V vseh slučajih, za katere je dovoljena več kot 13urna prodajalna doba. Je pomožnim delavcem zagotoviti vsaj lluren počitek brez premora. Vsi ti predpisi veljajo tudi za konsumna društva in za pridobitne in gospodarske zadruge. — Vsi prestopki se kaznujejo po obrtnem redu in po ministrski odredbi z dne 30. septembra 1857.
— Umrl le včeraj ob 6. zjutraj g. Ivan Adamič, posestnik in vrvar. Pogreb bo jutri ob pol 4. popoldne s Sv. Petra cesta št. 31. R. i. P-!
— Pogreb grškega kralja smo videli včeraj v slovenskem gledališču v »Kino-Metropol«. Ta film je naravnost krasen. Vidimo prizore na ulicah v Atenah, grške vojaške čete, duhovščino in voz s krsto, ki ga vlečejo mornarji na vrveh. Atenske ulice so polne ljudstva. Nazadnje vidimo zastopnike raznih vlad. med njimi je tudi srbski prestolonaslednik Aleksander. Pravi vžitek je gjedati te prizore. Tudi drug vspored je lep
—	posebno slike iz prirode in komični prizori, pri katerih so ljudje kar pokali od smeha. Gledališče je bilo zvečer dobro obiskano. Danes se vidi zadnjič pogreb grškega kralja.
— Samomor. Kakor se poroča, se je vstrelil v Gornji Šiški občinski tajnik Anton Suwa.
— Umrli so v Ljubljani: Frančiška Medvedšek, delavčeva žena, 62 let. — Marija Juvan, posestnikova žena, 32 let. — Marija Kremžar, čevljarjeva vdova, 71 let. — Elizabeta Sedej, občinska uboga. 65 let. — Anton Gruden, dninar, 22 let. Veronika Kramar, hči železniškega delavca, 11 mesecev. — Ludovik Hribar, tovarniški delavec, 49 let. — Marija Suhadolnik, mestna uboga, 67 let. — Herman Sperling, korektor. 63 let.
— Kinematograf »Ideal«. ^ »Quo vadiš?« ima velikansko privlačno si-
lo.	Že pri predprodaji, ki je vsak dan od pol 10.—12. ure dop.. so večinoma vse večerne predstave razprodane. Ta film ostane na vsporedu do ponedeljka. V soboto začne popoldanska predstava že ob 1. uri. V torek »Asta Nielsen«, »Smra v Sevili«.
bavo, katere čisti dobiček pripade polovica šentjakobskemu »Sokolu« in polovica za nakup učil na C. M. šoli. Med zabavo posluje šaljiva pošta. Med odmorom srečkanje za krasne dobitke. Zabava traja od 7. ure zvečer do 1. zjutraj. Igral bo-popolni orkester šentjakobske »Čitalnice« pod vodstvom kapelnika g. Jeana. Ples vodijo znani plesovodje dobrohotno. Vstopnina:	Gospodje
1	K 20 vin., dame 60 vin. Z ozirom na plemeniti namen prireditve se vsak, še tako mali dar hvaježno sprejme. Darovi pridejo priobčeni v listih. Klub je naprosil sledeče p. n. osebe, ki bodo pregledale račune: Gospo Engelniannovo, kot voditeljico dekliške C, M. šole; g. Vrščaja Ivana, kot voditelja deške C. M. šole in g. Engelmanna Vinko, kot člana pripravljalnega odbora šentjakobskega »Sokola«. Ker pripade dobiček v plemeniti namen, mislimo, da ni treba delati posebne reklame.
Narodni urar, g. V. Povh, je poklonil klubu »Triglav« kot darilo za srečkanje na plesni zabavi krasen zlat damski prstan z diamantom. Klub se g. darovatelju na tem mestu najiskrenejše zahvaljuje.
Neki naš dopisnik nam sporoča, da nam bode poslal daljši dopis, v katerem §e bo bavil z dopisom v pondeljkovi št. »Edinosti« pod — naslovom; »V zadnjem času«.
Društva.
Trst.
V	prid šentjakobskemu »Sokolu« in Cirii-Metodovi družbi. Narodni klub »Triglav« priredi v nedeljo, 27. t. m. v dvorani »Trgovskega izobraževalnega društva« plesno za-
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani naznanja tem potom vsem cenjenim rednim in podpornim članom, da se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih na Sv. Petra cesti izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Sprememba društvenega naslova ozir. pravil. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
BoLniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima v sredo, 30. aprila 1.1. ob polu 8. zvečer v steklenem salonu hotela »Ilirija« svoj XXIV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker pride na tem občnem zboru v razpravo tudi sprememba §§ 6. in dr. pr., se p. n. člani opozarjajo na potrebno enotretjinsko večino.
Sokol v Sežani bo imel 25. maja
1.1.	svoj I. zunanji javni nastop, združen z veliko ljudsko vcselico. Sodeč po pripravah in zanimanju, bo ta prireditev še daleč nadkriljevala ono za šolsko družbo 10. maja 1910, ki je bila aranžirana v večjem stilu in je ostala vsem udeležencem v živem spominu. Opozarjamo bližnje občinstvo, naj ne zamudi te priložnosti za lep majski izlet in vabimo posebno Tržačane, naj prihite v Sežano, ki jih je še vedno sprejela z veseljem in vso pozornostjo.
Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Maribor priredi 1. majnika velik izlet v Slivnico — gostilno Lesjak. Izletnike spremlja godba. Odhod iz Maribora ob 1. uri 30 min. popoldan. Na sporedu je godba, petje, ples in prosta zabava. Udobni prostori, vrt in kegljišče je na razpolago, kakor tudi poskrbljeno za dobro postrežbo in zmerne cene. Povratek v Maribor je mogoč ob 5. uri 30 min., 5. uri 50 min. in z godbo ob 7. uri 26 min. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Vstopnina 20 v. Kdor je prijatelj proste, neprisiljene zabave, naj pride žal mu ne bo! Vabila se ne razpošiljajo!
Kongres N. D. 0. v Trstu.
Nedeljski kongres pomeni brez-dvomno nad vse važen napredek v razvoju in razcvitu »Narodne delavske organizacije«, in to ne samo za ožjo organizacijo v Trstu, temveč za vse slovensko, na narodni podlagi organizirano delavstvo sploh Zadnja nedelja pomeni nekak mejnik v gibanju slovenskega narodnega delavstva. Mislimo, da je nedeljski kongres definitivno razorožil tudi najhujše pesimiste in je zaeno najboljše zadoščenje za tiste, ki so zmerom z optimizmom zasledovali gibanje na narodni podlagi organiziranega slovenskega delavstva. Bilo je pač zmerom zadosti pesimistov, ki so le z nekako nezaupljivostjo spremljali razvoj N. D. O., ki so jo (smatrali samo za nekak prehoden pojav, za hipen efekt taktičnih napak socialno demokratičnih voditeljev, ki ji pa drugače niso prisojali nikakšne bodočnosti. Mislimo, da jih je nedeljski kongres zadostno pre-
pričal, da je bil njihov pesimlizent docela neopravičen. Danes lahko s ponosom gledamo nazaj v preteklost. zadovoljni nad izvršenim delom in veseleč se nad uspehi, ki jih je tekom svojega obstanka »Narodna delavska organizacija« že dosegla; zaeno pa nam dosedanji uspehi odpirajo najlepšo perspektivo tudi za bodočnost. N. D. O. je sijajno prestala vse težke izkušnje, premagala je vse ovire in zapreke in gotovo je, da bo igrala v življenju slovenskega delavstva še veliko vlogo.
V	začetku omejena bolj na Trst in okolico, je polagoma prodrla tudi v druga mesta. Nedeljski kongres pa je položil temel] vseslovenski »Narodni delavski organizaciji«, ki bo — s to mislijo se bodo morali hote ali nehote polagoma sprijazniti tudi njeni nasprotniki — v doglednem času združila pod svojim praporom veliko večino zavednega in organiziranega slovenskega delavstva. In samo vprašanje časa bo potem, da se bo v pravem pomenu besede razvila naposled v jugoslovansko delavsko organizacijo. Možje, ki ji stoje na čelu in ki so se že do sedaj odlikovali v njenih vrstah, so nam sigurni poroki za to.
Na kongresu so bile zastopane skorai vse podružnice tako v Trstu kakor izven Trsta.
Predsednik deželnega izvrše-valnega odbora., tov. Štolfa, je otvo-ril kongres ter pozdravil delegate podružnic in skupin, naglašajoč namen kongresa, ki je v tem, da se razširi delokrog N. D. O. po vseh jugoslovanskih deželah. Z ozirom na to. da bo treba na kongresu izvoliti osrednji izvrševalni odbor.
Nato poroča kot prvi referent tov. dr. Kisovec o potrebi osrednjega izvrševalnega odbora v Trstu. En sam odbor ni mogel posvečati potrebne pozornosti zunanjim podružnicam. Deželni odbor bi vodil podružnice v Trstu in okolici, do-Čim bi osrednjemu izvrševalnemu odboru pripadala naloga, nadzorovati delovanje vseh deželnih organizacij. Naloga tega odbora bo pred vsem, da bo vodil večja gibanja, dajal Inicijatjve za soclalno-izobra-ževalno delo ter posvečal pozornost obrtnemu šolstvu, volitvam v okrajne bolniške blagajne, v zavarovalnice proti nezgodam, v bratovske skladnice, v obrtna sodišča itd. — Nadalje bo treba več pozornosti nego do sedaj posvečati vprašanju socialnega zavarovanja. Sicer je naloga političnih krogov, da se zavzamejo za uresničenje tega starega delavskega rezultata, ampak predvsem je dolžnost delavstva, da se za stvar pobrigajo ter z vso silo svoje organizacije pritisnejo na merodajne faktorje v smislu teh svojih želja. So še razni drugi momenti, ki bi jih moral osrednji izvrševalni odbor imeti v evidenci, n. pr. vprašanje delavskega trga. Smo za to, dd dobi na domačih tleh v prvi vrsti delo domači delavec. Danes so v tem pogledu razmere še jako žalostne. Vidimo, da v raznih krajih izginja slovenski element, ker ga izpodrivajo Italijani in Nemci. Naši ljudje pa morajo s trebuhom za kruhom v Ameriko. Da se v tem oziru razmere temeljito izpremenijo v prilog slovenskim, oziroma hrvaškim delavcem, to bo ena glavnih skrbi N. D. O.
Nato slede poročila raznih podružnic in skupin. Izmed vseh podružnic napreduje najlepše podružnica v Pulju. Lansko leto je imela razna gibanja, ki so vsa uspela sijajno, dočim imajo socialni demo-kratje zabeležiti celo vrsto fiaskov. Podružnica stoji na trdnih nogah in in ima puljsko delavstvo krepko zaslombo v njej.
Prva za puljsko podružnico je podružnica v Ajdovščini. Njen zastopnik izraža željo, da bi jim centrala vsaj vsaki drugi mesec poslala' govornika, oziroma predavatelja.
Tudi podružnica v Sv. Križu, v; nekdanji rdeči trdnjavi napreduje: krasno in to vkljub socialno-demo-: kratičnemu terorizmu. Socialni de-mokratje so delodajalcem zagrozili s stavko, ako ne odpuste članov N. D.
O.	Toda možakarji so se pač v svojem lastnem interesu še pravočasno izpametovali ter so to namero opustili. Tudi Kriška podružnica izraža željo, da bi ji centrala večkrat poslala kakega govornika.
(Konec Jutri.)
JNTtč ne pomaga!
Edina in največja zaloga najnovejših
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebic, Oostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
obstoječe iz 9 johov zemlje s hišo in kozolcem v jako primernem kraju v Lipah se ceno proda. Natančneje se poizve v gostilni pri Šarcu, Karlovška cesta 19.	323
je v Ljubljani Sodna ul. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4‘— sedaj samo po K 1'— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov In godbenih automatov, uglaševanje itd.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Specialna, modna In šponna trgovina za gospode In dečke
IVAN ADAMIČ
Ljubljana, Franca Jos. c. 3.
Solidna postrežba. — Zmerne cene.
posestnik in vrvar
danes zjutraj ob 6. uri, previden s svetimi zakramenti mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v soboto dne 26. aprila ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta štev. 31 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi pokojniku prijazen spomin!
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Ljubljani in Kamniku.
V	Ljubljani, dne 24. aprila 1913.
Ivan N. Adamič, Beti Adamič,
starši.	•
Ivana, Fani, Mici, Julčl, Beti,	Anton,	Alojzij,	Franc,
sestre.	bratje.
1.	slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
Zadnji čas je, da si naročite
Balkansko vojsko!
Izvod samo 20 vin., s pošto 30 vin.
Pri nakupu »pravega Francka" izvolite paziti na to- it, varovalno
znamko.
Zavrnite prevrne podobne zavoje kot ne „ pravi Franck“
ProizTOfi najboljših si rovi ji.
Tovarna
v Zagrebu,
Radi prevelike zaloge blaga dajem
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Naltnanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. - Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
(ilasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-Olince 92.________________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.	________
Učenka se sprejme pri šivilji. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
Gospod, privatni uradnik, išče lepo meblirano mesečno sobo, s posebnim vhodom, in če mogoče električno razsvetljavo, za 15. maj. Ponudbe pod »Mesečna soba«, poštni Tirado 1 14	337-1
vse pomladne lia,{novejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Krasni moderni kostumi, obleke, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrst. bluze, otročje oblekce, bele oblekce za birmance v največji izberi in dobrega okusa priporoča
IMna trgovina P, Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Malo rabljen
(amerikanskega sistema) se po zelo ugodni ceni proda. Cenjena vprašanja prosi se pod »Priložnostni nakup" na »Prvo anončno pisarno*.