£iev. 126.
Posamezna številka stane 1 Din.
ТШНМММ ЛПб 7. fnnlla 1923.
Naročnina шв za državo SHSi
do proklio« •) po pošti maaečno Din 1« k. dostavljen» na dom
meaečno ...... 9 12
za inozemstvo: mesečno ....... Ole. 22
ses Sobotna izdaja: a
v Jugoslaviji.....Din 20
v inozemstva.......M
Lete LI.
ss Ceno inseratomre
iinoelolpna petiina vr4a mali oglasi po Dln.r— 'n Dln.1'50, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. ž —, poslana lM. po Din. ii'—.
Pri večjem naroMln d opast
Izhaja vsak dan Ixvzemll tionedoijka tn dneva no praw nt k a ob 5. art ïjntraj.
w Uredništvo jo v Kopitarjevi allol itav. 8/Ш. Aocopial ao no vračalo: nalranklrana pisma se na sprejemajo. Uradn. teleL itv. 50, oprava, itv. 328.
Političen list za
Uprava ia v <iooltarjevt ul.S. — Kač on poštne hran.
ljubllanske št. 650 ал naročalno lu št. 349 za oglaae, angreb 39.011, s\rajev r <53, prai. e !n dunaj. 24.797.
Napredne sile.
Ni še dolgo tega, kar je dr. Kukovec povabil vso slovensko »napredno« javnost, na skupen boj proti obsovraženemu »kle-rikalizmuc. Vabil je staroliberalce okoli »Naroda«, vabil je samostojne kmete, vabil je radikale, vabil je narodne in nena-rodne socialiste — toda odziva ni našel. »Napredna javnost« je ostala gluha za lepe besede slovenskih mladoliberalcev in sa-mostojneži so z ravno tako energično gesto odbili vsako sodelovanje z mladodemokra-ti kakor narodni socialisti. Najbolj energično pa je odgovorila dr. Kukovcu struja okoli »Naroda«, ki si je ustvarila celo svojo novo strankarsko organizacijo, čeprav je v svojem glasilu »koncentracijo naprednih sil« — priporočala ...
Rezultat vse koncentracijskih poskusov je torej ta, da je danes slovensko »na-prednjaštvo« boj razbito in med seboj razdvojeno, kakor kedaj prej. Deli se na naslednje skupine: Narodno-napredna stranka (»Narod«), Jugoslovanska demokratska stranka (»Jutro«), narodno-socialna stranka, samostojna kmečka stranka in narodna radikalna stranka. Te skupine se med seboj koljejo na nož, a kolikor bolj se koljejo, toliko več jih je. Politične moči in veljave seveda nima nobena izmed teh skupin, ker nobena ne uživa zaupanja ljudstva.
In to je, kar je žalostno. Ne žalostno za Slovensko ljudstvo stranko — tej hodi razcepljenost med r&prednjaki le v prid (po starem,z znanem pregovoru), kolikor je 'namreč politična moč SLS odvisna od takih imponderabilij, a ne od njenih pro-gramnih idej. Žalostcu pa je ta pojav za občeslovcnsko stvar.
Slovensko »naprednjaštvo« obsega namreč večinoma le še inteligenčne kroge. Ali jih smemo še imenovati »slovenske«? Čudni zapletljaji dogodkov so nanesli, da se je veliko število slovenskih šolanih ljudi tekom let od svojega ljudstva popolnoma oddvojilo, da ne pozna več ljudskih zahtev, in se zato le prerado postavlja ne le nad ljudstvo, marveč celo proti ljudstvu. Velik del slovenske prosvetne inteligence se je uglobil pred vojno le v narodnostno idejo, kar je sicer prav lepo, ampak v celoti je bilo to — premalo, mnogo premalo, kajti ljudstvo ne živi le od narodnostne ideje, ampak tok življenja nujno zahteva tudi rešitev neštevilnih gospodarskih in socialnih problemov, za katere pa slovenska »napredna« javnost ni kazala ravno preveč smisla, pač pa ga je pokazal dr. Krek, ki je znal združiti prerazlične tvorne in gibajoče sile modernega življenja v harmonično, programatično celoto in pokazal tudi dejanski, da je njegov program izvršljiv.
Tega velikega dela za ljudstvo slovenska »napredna« inteligenca ni razumela, ampak vse njeno dejanje in nehanje se je Bukalo kakor rečeno okoli narodnostnega boja, pa še ta je bil v oficielnih »naprednih« krogih bolj maska in fraza, in okoli boja proti »klerikalizmu«. Za gospodarske potrebe nobenega smisla, za moderno demokracijo še manj I Take inteligence so imeli tudi Nemci v bivši Avstriji jako mnogo. Dr. Renner je te ljudi čisto pravilno imenoval »die wirtschaîtslose Intelligenz«.
Ni čudno, da jo morala slovenska napredna inteligenca vsled svoje pasivnosti in nedelavnosti na gospodarskem in socialnem polju izgubiti med ljudstvom vsako zaupanje. Ljudstvo je videlo in čutilo, da se je ta del slovenske inteligence sam izločil iz ljudstva, po svojem mišljenju in delovanju. Izgubil je pod seboj narodna tla in ljudstvo se je odvrnilo od njega kot od odtujenega elemnta. Izguba ljudskega zaupanja pa je rodila v naprednih vrstah razkol za razkolom, očitanje je rodilo očitanje, sodba obsodbo, osebne ambicije ča-stiželjnih »prvakov« so pa napravile konec se zadnjemu ostanku napredne glori-je. Vsled izgube ljudskega zaupanja pa plava danes slovenska napredna inteligenca med nebom ln zemljo, ker ne stoji več na trdnih in solidnih ljudskih tleh, odkoder bi črpala vedno novo moč in svežo silo, ziblje se od slovenstva v jugoslovanstvo in zopet nazaj in se cepi in cepi..,
Hvalabogu, da brez ljudstva, ampak le ona sama I V toliko je dobro, da je med ljudstvom izgubila svoja tla! Občesloven-ska stvar pa ima od tega le škodo, ker se je ta del inteligence odtujil svojemu narodu in se pod jugoslovansko firmo udinja zdaj eni zdaj drugi protislovenski stranki, od katere upa kake koristi. Narodnona-predna stranka se udinjuje to pot radikalni stranki. S presedlavanjem iz ene na-prednjakarske struje v drugo in s svojim
Belgrad, R. junija. (Izvirno.) Na današnji seji narodne skupščine je prvi govoril bivši minLter Pucelj, ki se jo v celem svojem govoru norčeval iz zahteve po avtonomiji Slovenije in koncem svojega govora prosil Nikolo Pašiča, ki na se,]i ni bil niti navzoč, naj Slovenijo vendar že enkrat »osreči« z avtonomijo! Končno je izjavil g. Pucelj, da bo glasoval proti vladi.
Za njim je govoril minister Velizar Janković. Njegov govor je bil v splošnem polemika s Pribičevićem. Čudi se, zakaj opozicija ni z vladno izjavo zadovoljna in zakaj najbolj graja vladni delovni program, izražen v deklaraciji. Ali mar zato, ker mnogi predvideni zakoni niso popularni? Svoje stališče do vidovdanske ustave je vlada že ponovno jasno povedala. Vladno stališče v tem oziru je izrazil Nikola Pašič z besedami, da je treba najprej vedeti, kaj naj se menja. Radikalna stranka stoji na stališču, da je revizija ustave potrebna, če jo hoče narod, in v tem slučaju jo bodo radikali tudi izvedli. (Klici med demokrati: Vi ste za revizijo ustave? — Jan-ković: Da, če jo bo zahtevala večina naroda! — Klici demokratov: Kaj je to narod? — Jankovic: To bi baš vi demokrati morali vedeti!) Na opazko Svcto-zarja Pribičeviča, da bi se radikali ne smeli pogajati z Radičem, in na nami-gavan.ia demokratov o uporabi sile, je izjavil Janković, da je radikalna stranka proti sili in za sporazum, če hočemo ohraniti državo treh jdemen in treh ver. Tisti, ki hočejo zedinjenje s silo, so največji sovražniki države. Zato se bomo mi raje pogajali, in sicer z vsako stranko v državi. Kadar bomo vedeli, kaj te stranke zahtevajo, se bomo z njimi sporazumeli, če se njihovi nazori ujemajo s
Razprava o uredniškem zakoiui.
Belgrad, 6. (Izv.) Danes popoldne je zakonodajni odbor izvolil sekcijo za presojo uradniškega zakona in sicer 5 vladnih članov in 5 opozicionalnih. Jugoslovanski klub zastopa profesor S u š n i k. Za predsednika je bil izvoljen dr. P e 1 e š, za tajnika dr. M o s e r. Sekci ja je takoj začela poslovati. Nekoliko ostrejša debata se je vnela za član 4., točko 7. zakona, ki ne dovoljuje državne službe onim, ki zastopajo načelo protipravne izpremsmbe državnega reda. Poslanec S u š n i k in prof. Reisner sta zahtevala, da se ta točka črta. Ta predlog pa ni prodrl. V nadaljnji debati so predlagali, da se izpremeni samo
klečeplazenjem danes pred to, jutri pred ono vladno stranko pa se bo slovenska »napredna« inteligenca samo še bolj dis-kreditirala in diskvalificirala v javnosti kakor se je že. Si-er pa srbski radikali s tako slovensko« inteligenco ne bodo nič pridobili, Narodnonapredni stranki pa zveze f- srbskimi demokrati ali radikali ne bodo pomagale na noge, ker po starem računskem pravilu je v Sloveniji^ 0 -f 0 —- 0.
stališčem radikalov. (Demokrati: Zakaj s" ne sporazumele z nami? — Jnnkovié: Ker ste vi za silo, mi pa za sporazum.)
Koncem svojega govora je naglasil, da jo treba delali za sporazum tako dolgu. dokler se v parlamentu ne sestanejo v.-i predstavniki vseh plemen na skupno delo. Mi stojimo na stališču, da je treba voljo narodov spoštovati. Mi, ki smo vodili boj za osvoboditev... Pri teh besedah sc dvignejo demokrati in zemVjorad-niki in čujejo se klici: Kdo je vodil narod v vojsko? — Nastane silen krik in splošna zmešnjava, tako da je bil predsednik prisiljen sejo prekiniti. Po odmoru dobi besedo zopet minister Jankovic, ki je na kratko ponovil svoj govor.
Med Jankovičevim govorom je Pribičevič apostrofiral dr. Korošca: »Zakaj ste včeraj glasovali proti vojnemu zakonu! Danes pa se hoče vlada z vami razgovarjati o sporazumu!« — Dr. Korošec: »Mi bomo glasovali proti vojnim zakonom, ker smo v stvari proti določilom tega zakona. Vi ste pa glasovali zanj. ker imate dvojne namene.«
Za Jankoviéem je govoril bivši minister Joca Jovanovic o reškem vprašanju.
Seja je bila zaključena opoldan; prihodnja seja bo jutri.
ODPOR PROTI SRŠKIĆEVEM GOVORU MED RADIKALI,
Belgrad, 6. (Izv.) Pred začetkom seje narodne skupščine je bila seja ministrskega sveta, kateri ie prisostvoval tudi Ljuba Jovanovič. Ljuba Jovanovič je protestiral proti včerajšnjemu izzivalnemu govoru ministra Srškiča in zahteval, da znova govori kak zastopnik vlade o vladni politiki. Tako je prišlo do današnjega govora Velizar.ia Jankoviča.
posamezne besede te točke in pri sklepanju o enem takih predlogov je vlada doživela mal poraz, vsled česar se bo raz prava o tej točki nadaljevala šele jutri.
SOGLASJE V REVIZIONISTIČNI OPOZICIJI.
Belgrad, 6. (Izv.) Današnji belgrajski listi javijnjo, da obstoje med posameznimi strankami revizionističnega bloka nesoglasja. Po informacijah našega dopisnika so vse te vesti brez podlage.
PROCES PROTI UREDNIKU MATO-ŠIĆU.
Zagreb, 0. (Izv) Jutri se začne tu proces proti b; . u uredniku »Hrvatskega Borca« Joe Muiušiču.
KONFISKACIJA »SLOBODNEGA DOMA«.
Zagreb, 6. (Izv.) Današnji RadičeV »Slobodni Dom« je državno pravdništve zaplenilo.
Franca - folijska kmetovanja,
Bruselj, . junija. (Tzv.) Poincaré je
danes dospel v Bruselj v spremstvu ministrov de L'sicryja in Le Trocqueurja. Popoldne so se začela posvetovanja z belgijskimi ministri.
BELGIJSKE ZAHTEVE.
Pariz, G. junija. (Izv.) »Matin« po« roča iz Bruslja, da bodo Belgijci zahtevali: 1. Dokler traja pasivni odpor Nemčije, se z Nemčijo nobena pogajanja ne morejo začeti, 2. Poruhrje se ne izprazni, dokler Nemčija ne začne resnično plačevati in 3. Zavezniki se povabijo, da sestavijo na Nemčijo skupen ultimat,
FRANCOSKI ODGOVOR NA NEMŠKE SABOTAŽE.
Karlsruhe, 6. junija. (Tzv.) Kot odgovor na razne sabotažne akte na zasedenih kolodvorih so Francozi prepovedali nemškim oblastem v zasedenem ozemlju uradno občevanje z nemškimi oblastmi v nezasedenem ozemlju.
Ncuwicd, 6. junija. Francozi so zasedli več tukajšnjih Kruppovih naprav, ker Krupp noče plačati 20 milijard premogovnega davka.
ANGLEŠKE ZAHTEVE DO NEMČIJE.
Pariz, 6. junija. (Tzv.) Tukajšnji krogi smatrajo, da bo Baldwin tudi za Anglijo zahteval njen delež na nemški odškodnini. Zato pa ne ho delal težav glede izpraznitve Poruhrja.
NEMCI VABIJO ANGLEŽE.
London, 6. junija. (Izv.) Odposlanstvo nemške kovinske industrije je povabfto zastopnike kovinske industrije v angleškem parlamentu, da pridejo v Nemčije in tam ugotove, koliko Nemčija lahko plača.
London, 6. junija. (Izv.) Zgornja zbornica je razpravo o reparacijskem vpraša* nju na nedoločen čas odgodila.
STAVKE V GOR. ŠLEZIJI.
Beuthen, 6. junija. (Izv.) Stavke v Gor. Šlezi.ji se širijo.
Preokret v Musso!inijevi politiki
Rim, 6. junija. (Izv.) V političnih krogih se veliko govori o tesnejših stikih med fašizmom in liberalci. Mussolini se je menda prepričal, da z revolucionarnim fašistič-no-nacionalnim programom ne pojde dalje; zato hoče osvojiti liberalno politiko in ustvariti fašistični liberalizem. V to svrho je pripravljen sodelovati z liberalci in jim dati nekaj novih mest v vladi. Značilno je, da je te dni naučni minister Gentile prestopil v fašistovsko stranko in ob tej priliki izjavil, da je novi liberalizem najti le v fašistovski stranki. Vendar pa je velik del liberalcev še vedno sovražen fašizmu, med temi zlasti Giolittijevci in krog okoln »Corricre della Sera«.
Intendant bivšega cesarja Karla aretiran.
Taris, 6. junija. (Izv.) Pariška poli*-
cija je na poziv švicarske policije zaprla bivšega intendanta bivšega cesarja Karla. Obdolžon Je velikih goljufij pri prodaji raznih habsburških dragocenosti.
Pariz, (5. junija. (Tzv.) Policijsko ravnateljstvo jiotrjuje, da je na poziv švicarske policije zaprlo nekdanjega intendanta bivšega cesarja Karla, barona Steiner de Valmont-a. Podrobnosti policija ne javlja, ker bodo tej aretaciji sledile še druge. Steinerja bodo izročili švicarskim oblastim.
VSTAJA V MAROKU.
Madrid, (i. junija. (Izv.) 7000 Špancev je napadlo pri Tizziassi upornike in ' jih pognalo v beg. Špancev jc padlo 45, I ranjenih' pa je okoli 200,
POSLANEC PUCELJ SMEŠI AVTONOMIJO. — MINISTER DR. JANKOVIC ZA SPORAZUM IN PROTI POLITIKI NASILJA.
oditi
ZAHTEVE POSLANCEV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 6. (Izv.) Danes se je vršila [ seja finančnega odbora, ki je razpravljal j o naknadnih kreditih ministrstev za poljedelstvo, pošto, šume, trgovino, socialno po-litiko, agrarno reformo in konstituanto.
V razpravi o kreditih za kmetijstvo je zahteval poslanec dr. Kulovec znatno zvišanje poljedelskih kreditov za Slovenijo, zlasti za nabavo plemenske živine.
Poslanec Kremžar je zahteval od ministra za šume, da se čimpreje izvede zavarovanje rudarjev v Trbovljah. Minister je odgovarjal, da je največja zapreka tej zahtevi Trboveljska družba, ki dela velike dobičke, delavcem pa le malo daje, državni kontroli pa se kolikor mogoče iz-
mika. Poslanec Kremžar zahteva nato ustanovitev delavske zbornice v Ljubljani in v razpravi o kred'tih ministrstva trgovine se je toplo zavzel za podporo domače obrti na Dolenjskem.
Poslanec V e s e n j a k zahteval zvišanje kreditov za regulacijo vod na Štajerskem in se še posebno zavzemal za vinogradnike. V razpravi o kreditih za agrarno reformo pa ie zahteval, da se agrarni urad v Mariboru kot nepotreben ukine.
Naknadni krediti so bili sprejeti z večino glasov in sicer vse točke, tako da bo zakon v najkrajšem času i>redložen parlamentu.
STrraï

Morilec saragoskeqa nadškofa aretiran,
Madrid, в. junija. (Izv.) Vsi listi obsojajo umor nadškofa v Saragossi in zahtevajo, da oblast krivce strogo kaznuje.
Madrid, 6. junija. (Izv.) V Udebu, tnestecu province Samgossa, so prijeli dva moža; eden izmed njih je morilec nadškofa Saldoville.
Saragossa, 6. junija. (Izv.) Potrjujejo se vesti, da je umorjeni nadškof že pred umorom dobil več grozilnih pisem.
RUSIJA ŽELI SPORAZUMA Z ANGLIJO.
Pariz, 6. junija. (Izv.) »Liberté« poroča 17. Varšave, da namerava čičerin, ako se ne bi Krasinu posrečilo v ugodnem smislu skleniti sporazuma z Anglijo, sam odpotovati v London in sicer v spremstvu odličnih strokovnjakov zlasti iz lesnega komisarijata.
Iz zunanje politike,
*	Italijanska volivna reforma. Gla-fcom rimskih poročil je kocka zaradi volivne reforme padla. Zadnja dva dni je bil sklican ministrski svet, da poleg dru-
?;ih stvari reši tudi načrt o voiivni re-ormi, ki pride nato takoj v zbornico. Razprava o voiivni predlogi se bo vršila v posebnem zasedanju, ki se skliče za konec junija ali začetkom julija. Kakor hitro bo voiivni zakon sklenjen, se zbornica razpusti in razpišejo volitve, ki naj se vrše v novembru. Glavni znaki volivne reforme so: enoten narodni voiivni kolegij, uporaba večinskega sistema s proporcem za manjšine in državni voiivni listek. Glasom rimske »Tribune« bo fašistovska stranka v svojo kandidatno listo sprejela 200 pravih vpisanih fašistov, ostala mesta pa bo pridržala za. posamezne može prijateljskih strank. Volivnega kompromisa ne bo sklepala s strankami, ampak s posameznimi možmi. Kar tiče ostalih strank, postavijo popolari svojo lastno kandidatno listo, istotako ustavna opozicija in posamezne social i stične skupine ter končno republikanci. Po mnenju navedenega lista volivna reforma v zbornici ne bo naletela na prehud odpor. Kar tiče popolarov, je izjavil poslanec De Gasperi sotrudniku »Epoce«, da ima stranka za volivno reformo izdelan svoj lastni načrt, ki bistveno odgovarja vladnemu načrtu, a varuje proporc. Popolarski načrt predvide-va tri slučaje: 1. nobena izmed list ne združi nase dveh petin veljavnih glasov; y tem slučaju se za razdelitev mandatov uporabi čisti proporc; 2. ena izmed list dobi dve petini veljavnih glasov; tej listi pripadejo tri petine mandatov, ostali mandati pa se proporcionalno razdelc med manjšino; 3. ena izmed list dobi tri petine veljavnih glasov ali še več; v tem slučaju se zopet uporabi za razdelitev nfcmdatov čisti proporc. Popolari torej vztrajajo na proporcu, hkrati pa iščejo poti, da bi se čim najbolj približali vladnemu načrtu in omogočili kompromis. Za fašiste je značilno, da hočejo na svojo listo sprejeti tudi pristaše drugih strank, da bi tako potegnili nase tudi glasove drugih strank. Iz tega se vidi, da svoje zmage ob bodočih volitvah le niso tako «rotovi.
•	Italijanski naučni minister o verskem pouku v šolah. Italijanski naučni minister Gentile je v pogovoru s poročevalcem lista »Giornale di Roma« izjavil, da se po vseh italijanskih ljudskih šolah uvede obvezen verski pouk; izvzeti bodo
le otroci, katerih starši bo'do izrecno zahtevali, da so oproste od verskega pouka. Veronauk bodo podajali v šolah učitelji in učiteljice. Z ozirom na framason-sko, materialistično in drugače protiver-sko misleče učiteljstvo je minister Geu-tile menil: »To pozitivistično'gibanje z vsemi svojimi postranskimi oblikami je toliko kot premagano. Sicer pa država noče nikomur vsiljevati svoje volje. Kdor čuti, da ne more biti učitelj, naj se loti kakega drugega posla, kjer bo lahko mislil, kar se mu bo zljubilo; šola je pa italijanska in zato katoliška in tu morajo obveljati zahtevo italijanskega naroda.« — Te besede italijanskega na-učnega ministra naj si zapiše za ušesa tudi naše svobodomiselno učiteljstvo. Ni šola tu zaradi učiteljstva, ampak narobe !
* Mir s Turčijo je malodane gotov. Dozdaj se je dosegel v Lozani sporazum glede sledečih točk: Mejo med Grčijo in Turčijo tvori črta Talve—Marica. Otok Castellorizo ostane Italiji. Istotako se Turčija odpove vseh pravic do donavskega otočiča Ada-Kalć, za katerega naj se prepirata Romunija in Jugoslavija. Judje v Palestini ne smejo imeti nobenih predpravic pred muslimani in se za njih ne sme uvesti poseben režim. Turškim sodiščem se dodelijo inozemski pravni svetovalci, ki bodo nadzorovali sodno postopanje proti inozemcem. Konvencije, sklenjene glede inozemskih pod-
jetij, ostanejo v veljavi še 7 let. Dosegla se je tudi nekaka amnestija tako od strani Turčije kakor od strani Grčije, toda z nekimi ne ravno neznatnimi zadržki, tičočimi se politično neljubih oseb in zločincev iz koristoljubja. Meje med Sirijo in Turčijo ter med Turčijo in Mezopotamijo so še sporne, a se kmalu definitivno določijo._ Največ leži velesilam na srcu vprašanje raznih koncesij, glede katérih pa je Turčija jako previdna.
*	Nov reparacijski načrt izdelujejo baje v angleškem zunan jem uradu. Po tem načrtu naj bi dobile odškodnino izplačano v zlatih markah le Francija in Belgija, vse druge države pa, med temi tudi Italija in Jugoslavija, naj bi svoje dolgove prenesle nu Nemčijo. Pariški listi poročajo, da se bosta o tem načrtu Italija in Jugoslavija odločno uprli.
*	Ogrske priprave na volitve. Kakor poročajo iz Budimpešte, se vrše na Mažarslcem priprave na volitve na pristen mažarski način. Uradni organi brišejo iz volivnih list vse volivce, ki so kakor koli na sumu, da drže z opozicijo. Samo budimpeštanski magistrat je črtal iz prejšnje liste 140.000 volivcev (skupno število volivcev v Budimpešti znaša 350.000) !
4- Romunski ктчђ* potuje v Varšavo.
Romunska kraljeva dvojica odpotuje okoli 24. t. m. v Varšavo v spremstvu ministrskega predsednika Bratiana in vojnega ministra.
Slabi jusisti.
Jugoslovanska demokratska stranka ima med drugimi boleznimi predvsem tudi to, da smatra izvestne resore državne, pokrajinske in mestne uprave za svoj izključni patent. Povsod drugod na svetu vlada v političnem življenju načelo, da se ima vlada v vseh svojih panogah sestaviti po načelih večine ljudstva, na vsak način pa je vsaj lokalna samouprava povsod izraz po volitvah ustanovljene ljudske volje. Samo v naši državi bi po mennju demokratske stranke ne smelo tako biti, marveč bi morala demokratska stranka ne j oziraje se na l judsko samoodločbo imeti v j svojih rokah najvažnejše upravne zadeve j kakor nekak dedni fevd. Tako so zalite- | vali vedno zase notranje in prosvetno nvi- j nistrstvo, pri pokrajinski upravi se tudi imajo za predestinirane za izvestne panoge, zdaj pa izvemo celo, da morajo prosvetne zadeve ostati za vsako ceno v rokah njihovih pristašev tudi v mestnih občinah, četudi bi imeli demokratje v njih manjšino! Tako izgleda demokratizem »demokratske« stranke.
Sedanja ljudska večina na ljubljanskem magistratu je izvolila za mestni šolski svet svoje zastopnike in istotako svojega zastopnika v višji šolski svet kakor jih je izvolila v vee druge korporacije, v katerih je zastopana. To je čisto samo po sebi umevno, ker bi bil največji nesmisel, jih je izvolila v vse druge korporacije, v rajnih korporacijah ljudje, ki so bili izvoljeni od prejšnjega zdaj ne več obstoječega občinskega zastopstva in ki ne uživajo več zaupanja večine mestnega prebivalstva. To načelo je splošno priznano in ne more nihče dvomiti o tem, da je tudi v duhu zakonodajalca.
Na to edino logično stališče se ie postavila zdaj tudi pokrajinska uprava, ki je odbila tozadevno neutemeljeno pritožbo demokratske manjšine občinskega zastopa. Vlada izreka popolnoma pravilno stališče, da so od občinskega sveta izvoljeni za-
stopniki le izvršitelji javnopravne dolžnosti napram občinskemu svetu, ki jih je določil za svoje zastopnike, in da torej traja njihova funkcijska doba le toliko časa, dokler traja funkcijska doba občinskega sveta, ki jih je izvolil.
Res je sicer, da zakon zastopniku občine v višjem šolskem svetu določa poslo-valno dobo 2 let, zastopnikom v mestnem šolskem svotu pa 6. Toda to more imeti smiselno veljavo samo v slučaju, da se v tem času ne izvrši izprememba občinskega zastopa, ker bi sicer zastopniki občine v teh korporacijah v slučaju izvolitve drugega občinskega zastopa ne zastopali in ne predstavljali nikogar več razun — same sebe, oziroma nič več ne obstoječega bivšega mestnega zastopstva! Da zakon nima namena z določitvijo funkcijske dobe omogočiti takega bedastega položaja, bo pač vsakomur jasno.
»Jutro« to tudi dobro čuti, zato se trudi dokazati, da zastopniki, ki jih izvoli občinski svet v imenovani korporaciji, niso zastopniki občinskega sveta! Clan višjega šolskega sveta da je zastopnik staršev, člani mestnega pa zastopniki vzdrževalcev šole, torej občine kot take, ne pa občinskega sveta! Ta pa jo čisto bosa. Kajti starši in vzdrževalci šole, to je vsi davkoplačevalci brez izjeme, naj so starši ali ne, ne volijo teh zastopnikov sami, marveč jih voli občinski svet, s čimer je samo po sebi rečeno, da občinski svet v tem slučaju ravno tako kakor v vseh drugih fun-gira kot izvoljeni opolnomočeni organ mestnega prebivalstva, ki mu poverja zastopstvo svojih interesov kjerkoli in koderkoli. Sicer bi občinski svet sploh ne imel nikakega smisla.
»Slovenski Narod« se je seveda radi pravilnega vladnega tolmačenja zakona tudi razburil. On se ne opira toliko na paragrafe, ampak po svoji žandarski navadi poživlja osrednjo vlado, da ne dovoli, da bi se »klerokomunistična« večina polastila režima v Ljubljani, ker sicer preti nevarnost — obstoja države. »Narod« menda ne ve, da »klerokomunistična« ve-
čina itak že čisto pravilno !n zakonito
upravlja Ljubljano, ne da bi se bila podrla država. In če ima občina zakonito besedo povsod, kjer ji gre, Jo bo pač imela tudi v šolskih zastopdh, pa naj bo to demokratom všeč ali ne. Stari denuncijant »Narod« pa naj pove, kakšno državi škod-ljivo dejanje je zagrešil sedanji občinski svet ljubljanski, ali se ni vedno ravnal po zakonu in varoval interes ter ugled države, kolikor so to tiče njega? Seveda »Narod« ne bo mogel ničesar dokazati, ker je laž s tem listom in njegovo »stranko« bistveno združena.
Vpitje, da je »narodno edinstvo« ogro« zeno, če se bo moralo umakniti par gospodov demokratov iz mestnega in višjega šolskega sveta, pač ne bo imelo nobenega učinka. Umaknili se bodo enostavno tisti, ki nikogar več ne predstavljajo in ld so mislili, da so na svoje sedeže prilimani. Druga nesreča pa se ne bo zgodila, o tem smo prepričani mi in vlada najbrž tudi. Bilo bi res smešno, če bi že vsak demokrat, ako mu kdo na kurje oko stopi, smatral za ogroženo »državno edinstvo.«
+Vse, kar je prav! Zadnji čas je, da
je vlada začela razpuščati teroristična društva »Orjune«, ki so največji škodljivci našega naroda. Vsako brutalno sredstvo proti drugim narodnostim izrabljajo po vsem svetu razprežene agenture tlačiteljev našega rodu v Avstriji in Italiji in z njimi prikrivajo svoja stokrat večja nasilstva proti našim sorojakom. Mi zato ne obsojamo terorističnih aktov samo načeloma, ampak tudi s stališča dobrobiti našega naroda, ker se zavedamo, da je nacionalen zločin, dajati iz rok najmočnejše moralno sredstvo, Ici je imamo proti tlačiteljem našega življa v sosednih državah. To je itak zadnje sredstvo, ki je imamo državljani. Vlada pa ima druga in uspešnejša sredstva na razpolago, ako jih hoče le uporabljati. Smo pa tudi načelno za ravnopravnost drugih narodnosti, tudi Nemcev. Nikakor pa ne bomo trpeli, da bi se pod zaščito ravno-pravnosti nadaljevalo raznarodovanje našega naroda. Zato dajemo prav nemškemu poslancu Schauerju, ki v »Cillier Ztg.c bere lekcije >Orjunk zaradi napada nanj, zavračamo pa najodločnejše njegove trditve, kakor da bi bile v Avstriji oblasti postopale proti Nemcem v zaščito Slovencev. Take storije lahko pravi ljudem, ki niso sami videli in občutili protislovenskega režima v Avstriji. Naj se le obrne na svoje koroške sorojake in jih vpraša, koliko sw bode v kulturnem življenju, predvsem v šolstvu da vživajo tamošnji naši slovenski rojaki. Ko je bil slov. posl. Poljanec brutalno napaden od Nemcev, ni bilo nobenega Nemca, ki bi bil to kulturno sramoto Nemcev obsodil, kakor smo obsodili mi sramotno dejanje »Orjune«. Ta je bila v Jugoslaviji kaznovana, koroški napadalci pa ne! In s tem, mislimo, so dobili pri nas Nemci zadoščenje. Zato je tudi popolnoma odveč, ako zahtevajo Nemci odstavitev ali premeščenje ptujskega okrajnega glavarja, ki napadov Orjune ni povzročil ' л ne odobraval. Na naši narodni meji nam ne bodo zgolj iz nacionalnih motivov prestavljali okrajnih glavarjev tisti, ki so prejšnja let? mrcvarili naše ljudrtvo.
+ Izjava krajevnega odbora SL8 f Ptuju alede dogodkov ob 60 letnici nemškega pevsk. društva. 1. Glavno krivdo na nasilnostih Orjune, v kolikor so se izvï-šile, nosi vlada, ki je odobrila društvena pravila, katera dovoljujejo uporabo vseh sredstev — tedaj tudi brutalne sile — kar
Na Himalajo in £зто!адто.
(Dalje.)
Dve >potk sta vodili proti Čomolung-tni, dve vzporedni dolini, severna Karta iu južna Kama.
a) Najprej so se preiskovalci lotili d o -line Kama. Zopet so c " - ili pravljično deželico himalajsko, ki je tako mogočna, da kaj tako lepega dotlej še niso videli. Mogočne stene ob strani in koncu doline se gigantsko zavihte proti nebu, ena lepša ko druga. Med temi skalnimi stebri pa visf ledeniki, ki so tako divje razkosani v osti in stolpe, ki tako drzno vise čez robove, da skoro neprestano treskajo v globine ledeni plazovi kakor grom.
V daljavi in nedosegljivi višavi pa posmehljivo vabi prelepa bela glava gorà kraljice. In čudno: prav med temi ledeniki rastejo kakor lepi venci najlepše jelke in breze! Preproge cvetočih trat so pogrnjene prav do ledu, encijani vseh vrst in barv jih kra-se kakor pestra vezenina. Ko so Angleži jeseni to dolino zapuščali, ki so jo tolikokrat obiskali, so pa bili jeseni in češmini odeti v škrlat, trate pa pozlačene, vse pa zaprto v temne gozdove prastarih velikanskih jelk.
Proti južni strani doline Kama, torej ta na pobočju Čomolungme je flora še bolj bujna. Kasto brinjeva drevesa v obsegu 6 metrov, prve veje pa se začno v višini 15 do 18 metrov. Nekoliko nižie raste Biebrna jel-
ka z do 30 m visokimi drevesi, ki imajo do 7 m obsega. Se nekoliko r.if-je v višini 3000 metrov pa k ase pobočje do Î50 m visoke jelke, vmes pa rododendron, ki širi opojno vonjavo.
Še eno s^ ar je vredno omeniti v tej dolini. Že na koncu de" .c boli na južno stran kipi v nebo vrh Makalu, ki po lepoti skoro prekaša samo Čomolrngmo. Njegove stene so tako divje strme, d^ na njih komaj more sneg obviseti, saj kakor iz tal zrasto 3300 metrov visoko I
b) Druga ekspedicija pa je r oraj istočasno preiskovala dolino Karto. Dognali so, da je sair od te strani mogoče priti na vrh in sicer čez sedlo Lakpa ali pa od severne čez ledenik Rc > Ker so vsi drugi poizkusi na zahodu, severu in jugovzhodu ostali brezuspešni, so se odločili za to smer. Po dolini seveda tudi tukaj ni bilo mogoče priti na vrh, pač pa po 3 slemenih, ki štrle ' večnega ledu in ki se končno strnejo v najvišji vrli zemlje. Pa še od teh je prišlo v poštev le s e v e r o v - h o d n o sleme, ki je sicer tudi grozno v spodnjem delu do ramena, od lam dal je pa položno.
Vse to so zdaj vedeli, pa kaj pomaga, ko je poletni nionsun začel razkazovati svojo divjo moč iu izlival toliko dežja in snega, da niso mogli zaenkrat ničesar drugega storiti ko čakati. Šele začetkom septembra so mogli priti v zgornji копст Karte in postaviti taborišče v višini 51S0 m; bili so pa tudi tukaj sredi cvetja, dasi ga je skoraj vsako
noč pokril sneg! Vkljub viharju so postavili še drugo rostajo pri 61J0 m na solnčno skalo med dvema lednikoma, pa bilo јз dosti cvetja in še več — podgan! Le čudno, od česa v taki višini žive! In še več: našli so tudi sledove zajcev, lisic, volkov! Vreme je bilo seveda čisto himalajsko: noči bridko mrzle, dnevi pa toj. , celo vroči. Prav kruto pa je s po' 'ki pokopalo solnce: kakor vampir je izsesavalo moč in jim grozilo s solnčarico, medtem ko so noge obenem skoraj znirzovalc na ledenih ilehl
Z velikim trudom so spravili nekaj provianta na sedlo Lakpa. Zlasti 20. sept, je bil težaven, ker je bil sneg mehak in suh ko moka, da niso prišli do varne in trdne stopinje; 3 kuliji so so morali vsi izmučeni vrniti žc po poti; drugi pa so na sedlu odložili bremena in tud' šli nazaj.
Prišel je odločilni 22. sept. Šest Angležev je z nosači prodiralo na sedlo, pa mraz jo bil vsled burje tako strupen, da so vsi silno trpeli; zlasti od severozahoda čez sedlo sem je bril pravi vihar. Vkljub temu pa so se utaborili na ledu, da prenoče. Toda, kje je še vrh in kako strm, strni! Vsi trudni so zlezli v spalne vreče in še spali za silo.
Ko so se zbudili, je pa Čomolungma žarela v jutranjem solncu, da je bila vsa v ognju, pa je novega ognja dala tudi turistom. Najprej so morali 350 m navzdol na vzh. Rongburški ledenik; bila je to naporna pot. Potem pa je šlo -pet kvisk'.i sko ' globoki sneg, ki je ležal na Tedniku. Sredi snega so prenočili. Od treh strani so bili zavarovani,
v pravem zatišju, pa vendar niso počivali kakor so upali, ker divji vetrovi so bili tako mrzli in tako besni, da jim niso pustili spati, še celo šotor so jim odtrgali; le Mallory je spal.
Zjutraj jih pelje pot dalje čez sneg in led do skalnima slemena in opoldne so bili na živi skali, toda do vrha je še 2000 m! Vendar blizu cilja so bili, saj v navadnih razmerah to ne vzame turistu več ko 5 ur. Toda večji sovražnik se je zarotil, da jih ne pusti na vrh, saj letos še ne. Bil je to seve-rozahodnik! S tako besno silo jih je začel bičati, da so jegove sunke občutili kakor udarce krepkih pesti. Razburkal je sneg in ga v groznih vrtincih nosil čez slemena in vrhove, da se jim je zdelo, kakor sredi strašnih oblakov in dima, da jim je jemalo sapo, vid in glas.
Bilo bi torej nespametno v takem vremenu nadaljevati pot in njihova gotova smrt. Zato so se odločili, da se vrnejo, ker ni bilo pričakovati, r7a bi vihar odnehal. Saj za enkrat so dosegli veliko : dognali so, da je mogoče priti materi zemlje na belo glavo in spoznati tudi pot do nje. Vrnili so se torej na sedlo Lakpo, od tam v Karto, potem pa po planotah na vzhod dal je in dalje in 24. okt. so bili spet v Dardžilingu.
Dragoceni so bili uspehi te 5 mesece? trajajoče ekspedicije: koliko lepih kart, fotografij ter cooloških, botaničnih in geoloških podatkov, pa bogatih izkušenj! j	(Konec sledi.)

бГОУЕКЕС, ïïnè 7. junija 1923,
Strto 8.
nasprotuje ustavi in prvncroom pra^Tio urejene države. 2. Ptujski dogodek ni popolnoma identificirati z delovanjem Orjune, ampak treba ga je presojati tudi z zgodovinsko narodnega stališča (ptujski dogodki 1908 in 1914), po katerem bi bila morala belgrajska vlada v konkretnem slučaju tudi svoje odredbe izdajati, varujoč seveda pri tem princip pravice in enakopravnosti Mislimo, da ptujski dogodek ni nudil najprimernejšega povoda, da se je ukinilo delovanje mariborske in ptujske Orjune. Primernejši in bolj utemeljen povod so nudili dogodki v Mariboru in Slov. Bistrici. 3. Že v »Spomenici ptujskih Slovencev«, ki smo jo tudi mi podpirali, smo naglašali, da smo načelno nasprotniki brahijalne sile napram mnogoletnemu tla-čitelju. Ravnajoč se po teh principih, ne moremo odobravali kršitve v spomenici izraženega načela, kar tudi otežuje skupno sinotreno narodno delovanje.
Kaša davčna reforma.
ffllarij Vodonivec, načelnik finanenegi ministrstva.
(Konec.)
V d r n g i etapi bi se uvedla za fizične osebe na vsem ozemlju naše države dohodnina po edinstvenih načelih, t j v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini bi ee uvedel ta davek na novo, v Sloveiuji, Dalmaciji, Hrvatsko-Slavoniji in Vojvodini pa, kjer je dohodnina že poznana, bi se zamenjali sedanji zakoni z edinstvenim zakonom za vso državo v toliko, da bi se posebno v materialno-pravnem pogledu vnesla v ta novi zakon načela enega izmed najmodernejših zakonov te vrste, t. j. italijanskega zakona z dne 24. novembra 1919, toda z nekaterimi izpre-membami, kakor bom to kasneje začrtal.
Dohodarina po italijanskem zakonu se sestavlja iz dveh delov: iz normalnega davka od dohodka in iz dopolnilnega davka in sicer: dohodek iz kapitala (kategorija A), dohodek iz kapitala in dela (kategorija B), dohodek iz dela (kategorija C) in dohodek iz plač in pokojnin, katere izplačujejo država, pokrajine, občine, javne dobrodelne ustanove, javni sol-ski zavodi in znanstvene korporacije. Stope norma'nega davka so odstotne in sicer za kategorijo A — 1835, za kategorijo B — lo%, za kategorijo C — 12 % in za kateorijo D — 9% od čistega dohodka. Komplementarni davek, kot korektiv normalnega davka je progresiven z 1% do
od čistega dohodka (25% pri letnem čistem dohodku od 2,500.000 lir i čez). Da ne bo nesporazumov, pripominjam, da so davčne stope tako visoke iz razloga, ker eo se z oživotvorjenjem tega zakona ukinili vsi dotedanji objektni davki po dohodkih in je tore i dohodarina edina neposredna davščina, Id se plačuje v Italiji. Jaz ne bi predlagal, da se italijanski zakon enostavno uvede pri nas v gornji konstrukciji, ampak bi predložil, da se v principu osvoji gornja razdelitev dohodka na kategorije (v kategorijo D uvrstil bi jaz vobče vse službene dohodke, toda pro-gresijo bi jaz priporočil pri normalnem davku, slično kakor je to izvedeno pri lestvici naše sedanje dohodnine. Na te davčne stope bi udaril korektiv v obliki odstotne doklade po kategorijah in to v kategoriji A (dohodek iz kapilala) z najvišjo, v kategoriji B (dohodek iz kapitala in dela) z nižjo, v kategoriji C (dohodek iz samega dela) s še nižjo doklado; dočim bi se na dohodek iz kategorije D (dohodek iz službenega odnosa) odmeril samo normalni progresivni davek brez korek-tivne doklade. Se razume samoposebi, da bi se te korekitvne doklade iz tehničnih razlogov izražale že pri davčnih ključih za poedine kategorije. Pri dohodkih iz dveh ali več kategorij, bi se odmera dohodnine izvršila po proporcionalnem načelu.
Ker bi se v mojem načrtu korektiv za fundirani dohodek izražal v povišanih stopah, bi se istočasno z vpeljavo tega davka Ukinil davek na imovino, ki se sedaj odmerja v Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji kot korektiv od fundiranega dohodka.
S tem bi bila izvršena druga etapa, t uporabo tega novega, edinstvenega zakona v vsej državi pa bi se moglo pričeti šele leto dni po njegovem razglašenju, da bi uradniki — posebno v onih krajih, ▼ katerih je danes dohodnina še nepoznana — imeli možnost da proučijo novi zakon in da se upoznajo z njegovimi načeli ter da bi se mogle pravočasno izvršiti vse potrebne tehnične priprave za re-dovito uporabo; ta odmor je neobhodno potreben, ako nočemo doživeti neprijetna razočaranja.
Kot tretjo etapo bi priporočal fonnalno-pravno izenačenje objektivnih davkov od dohodka, t j. edinstveno postopanje v pogledu oblike in predaje davčnih napovedi, edinstveni predpisi za od-merjenjo in plačevanje davkov, edinstvena sestava davčnih komisij itd. V tretji etapi — ako ne že poprej — bi se uredilo v vsej državi ust roj stvo davčnih oblastov po edinstvenih pačelih.
V četrti etnpi, kadar bi se dohodnina vživela v vsej državi, bi se mogli ukiniti vsi objektni davki po dohodku in bi ostala sama dohodnina kot subjektui davek o l celokupnega dohodka, vsekakor s toliko povečanimi stopami, da bi so dosegel finančni uspeh, ki bi odgovarjal v 8 o t i vseh ukinjenih davkov vkupno z dohodnino. Samo davek od podjetij, katera so obvezna, da invno polagajo račune, bi ostal še dalje, toda čisti dobiček od zemljišč in poslopij, ki je zdaj obdavčen z zemljarino in hišnino, se ne bi več izločeval iz davčnega temelja.
Na ta način bi po etapah došli koncem do onega davčnega sistema, kateri edino odgovarja modernemu nazira-nju in socialnim načelom, in ker se samo s subjektivnim davkom od čistega dohodka more doseči cilj, katerega ie naša ustava postavila v členu 116, da se namreč davek plača po davčni moči in progresivno, bi bilo udovoljeno tudi temu najvišjemu zahtevu. A dosegli bi še nekaj: vsled ukinjenja tolikih vrst davkov, bi se naša finančna uprava pocenila, ket bi se delo davčnih oblastev znatno zmanjšalo in bi se mogla vsled tega izvesli velika redukcija uradništva. To bd bil — po mojem načrtu — jyrogram naše davčne politike.
S tem svojim člankom sem hotel na podlagi svojih mnogoletnih izkušenj v davčni službi še pravočasno opozorili na ne-prilike, katere bi se pojavile za našo finančno upravo in za državno blagajno, ako bi se lako obširna davčna reforma izvedla na en mah, a podal sem tu smeri, po katerih bi se naša davčna reforma — z ozirom na naše današnje razmere — mogla provesti v etape, h z gotovim uspehom in brez posebnih t e ž k o č in stroškov. Kar je pa glavno, finančni uspeh, hi se izražal že. r proračunskem letu 1023124.
— Protestiramo. O ukrepih in odlokih višj. šol. sveta smo culi premnogo pikrih sodb in pritožb, da se ne odlikujejo po globoki zamišljenosli in tudi ne po taktnosti prav navadnih državljanov. A molčali smo, ker smo se tekom časa prepričali, da bi bil vsak opomin zaman in ker smo še da-nes trdno uverjeni, da se sme vsak človek osmešiti toliko, kolikor sam hoče. Uvideli smo pa tudi, c'a si nekateri gospodje naše višj. šol. oblasti ne upajo misliti samostojno, ker morajo vedno paziti s strahom ia to, kaj poreče Belgrad ali pa gospodarji Učiteljske tiskarne v Ljubljani, drugi pa samostojno misliti ne morejo, ker jim to od narave ni bilo dano. A naj ti gospodje kažejo v svojih odlokih svojo »pedagoško silo« na ta ali oni način, eno pa moramo zahtevati od njih — in to je edino, kar od njih zahtevati moremo — da ne zagreše nobene neumnosti, kakor so to storili v odloku št. 5751 z dne 24. V. t. 1., s katerim opozarja višj. šol. svet, da je izšla v Učiteljski tiskarni 207 strani obsegajoča knjiga pod naslovom: >Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji«. Sestavil in izdal višj. šol. svet v Ljubljani. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ko odlok pove vsebino knjige in jo prav gostobesedno pohvali, kakor da bi bil višj. šol. svet agentura Učiteljske tiskarne, se povzpne do bedastega ukaza, da mora nabaviti to knjigo vsaka šolska oblast, vsako šolsko vodstvo in ravnateljstov in poda tudi navodilo, kako je postopali pri nabavi te knjige. Mi seveda nimamo prav nič proti temu, da je knjiga zagledala beli dan. Ali proti temu moramo protestirati z vso odločnostjo, da je šolska oblast zagrešila brezprimerno impertinenco z z a u k a z o v,, da mora to knjigo nabaviti vsaka, tudi zakotna ljudska šola iz denarja, ki ga daje na razpolago v določene svrhe avtonomna kraj na šolska oblast. Knjiga je navailen šematizem in nima niti leposlovne niti pedagoške vrednosti in zato naj potrosi vsaka šola in morda vsako leto — 108 K. Opozarjamo s tem naše poslance na ta famozni odlok. Gospodom pri v. š. sv. pa svetujemo, če se hoče kdo zopet pripravljati na kako zasebno agentsko službo v tej aH oni stroki, naj prakticira na svoj račun, ne pa na račun našega že itak izmozganega slov. ljudstva, v katerega eksistenco saj ta ali oni izmed gospodov višj. šol. sveta morda vsaj nekoliko še verjame.
—	Ekslozija in požar v Kamniku. Včeraj ob ©najetih dopoldne je eksplodiral v tovarni za barve Bahovec-dediči kotel, v katerem jo preizkušal inženir in kemik Glaesener sestav in spojino kemikalij. V hipu jo ogenj preplavil prostore laboratorije. En delavec se je v dimu ves zbegal in bi bil zašel v gotovo smrt, da ga ni inženir Glaesener otel. Bežala sta po temnem hodniku in se zatekla pred plameni v sobo, odkoder ni bilo drugo rešitve, kakor da sta skočila skozi okno. Inženir Glaesener (Belgijec) si je pri skoku zlomil nogo in so ga prepeljali v Leonišče. Tovarna je pogorela.
—	Okrožni agrarni urad v Murski Soboti ukinjen. Minister za agrarno reformo je s svojim rešenjem od IG. maja
t. 1., Št. 16.0-И, ukinil okrožni agrarni » urad v Murski Soboti kot nepotreben. Delokrog tega urada preide na okrožni agrarni urad v Mariboru. Urad v Murski Soboti ustavi svoje delo s 15. julijem toga leta.
— Vojaška žrtev. Zvedeli smo za slučaj: 20 letni Avgust Brandšteter, sin delav- ! skih staršev iz Ljubljane, po poklicu t'oto-graf in edina nada svojih staršev za stara leta, se je začetkom maja zdrav in čil odpeljal v Belgrad, da »4st<-pi svojo vojaško službo. Uvrščen je bil v IS. pešpolk, II. čelo, I. bat. in nastanjen n« Hanjici pri Rel-gra<lu. Okoli 20. maja io došlo PranHšte-terjevi omožen.i sestri v Ljubljano eks- ! presno pismo, v katerem Avgust naznanja, j da je bi! ku j , -o <; Л v voj.. sme? okraden. j V času, ko ko odšli rekruti na vožbe, mu je j nekdo vlomil v dobro zaklenjen kovček in S mu ukradel 180 Din. gotovine, vso civilno j obleko in sploh vse, kar je imet v kovčku. \ Revež je oslal v tujem kraju brez vinarja, i tako da niti ni mogel domov pisati. Moral ! je pa brezpogojno plačati za pranje perila in prispevati za metle, sveče in kar si morajo v i. i še sami kupovati. Da zadosti temu, !••;• prod -vojo itak ne preoî rilo menažol V trm je bil pa že obolel na matizmu in malariji. Stradanje je zlo-r.iiio še ostalo fantovo odporno moč in še игрНпо o se n jegovi domači prav zavedli, v kij Iv m položaju se nahaja Avgust, je došlo i7 Relgrada brzojavno uradno poročilo, dn. jo Avgust umrl! To je bilo 3. junija. ravno mesec dni po njegovem odhodu k vojakom. Lahko si je misliti, kako strašen udarec je to za družino. Z največjimi žrtvami je mati začasa vojne, ko je ostala sama. z mnogimi majhnimi otroci, poskrbela, da se ji sin izuči v obrti, v kateri hi lahko kmalu postal samostojen in bi! potem ostali družini v oporo. Sedaj je pa na en mah vse uničeno in nadepolni mladenič že trohni v zemlji. Gotovo je, da smrt ne prizanaša niti mladosti, toda hi je jasno, da so zakrivile prezgodnjo Brand-steterjevo smrt slabe razmere v vojašnici na Banjici. Prvič bi se ob rednih razmerah ne krnelo zgoditi, da vojak oboli na revma-tizmu — proti malariji se je težje zavarovali; ako pa že oboli, potem naj se koj ob nastopu bolezni odpošlje na zdravljenje v bolnišnico. — O Avgustu Brandšteterju, ki je še 24. maja pisal staršem pismo, kjer toži, da je bolan, pa je sporočil njegov tovariš, da so ga odnesli v bolnišnico, ko mu že nobena roka ne noga ni rabila 1 Drugič pa tatvina v vojašnici! Fant gre na vežbe, a v tem mu tovn 'ši. ki ostanejo doma, vlomijo v kovček in ukradejo vso revno imovino! Po'em r;;; ni nikogar, ki bi poskrbel, da bi fant dobil svoje stvari nazaj ali pa primerno odškodnino. To so nevzdržne razmere. Naj bi obžalovanja vredni slučaj Avgusta Brandšteterja vzpodbo-del merodajne kroge, da nadaljujejo delo za izboljšanje razmer v armadi. Take nepotrebne žrtve morajo popolnoma izostati.
—	Še enkrat Zdravstveni odsek. Pisal sem zadnjič o Zdravstvenem odseku in kralju Tutankamenu. Kralj Tutankamen ie plaval v zlatu in demantih, živa priča nam je lord Carnarvon, ki je izkopal njegov skalna)i grob tam doli pod nilskimi palmami. Krasno kraljestvo, Zdravstvenih odsekov pa v njegovem še ni bilo, živel je 3000 let prej kot so ljudje izumili odseke. Povedal sem tudi, kaj so rekli Tutankamenov oče, ki so vihteli lo-tusovo šibo, če so ljudje godrnjali. Kakor v Karlovih Varih in povsod drugod, je dobil tudi v Rogaški Slatini pod Avstrijo vsak zdravnik, ki se je hotel naseliti, takoj brez vsako kvalifikacije naslov «Kur-arzt«, zdaj se imenujejo «kopališki zdravnik«, kar jc prosti prevod. V Jugoslaviji ni nobenga zakona, ki bi stari avstrijski zakon predrugačil, zahtevanje kvalifikacije po Zdravstvenem odseku je tedaj nezakonito. Kopališki zdravniki v Rogaški Slatini imajo dobre kvalifikacije, pa čisto druge, so internisti i!d., kvalifikacije za kopališkega zdravnika (balneoterapevta) pa nima nobeden. Čc se pa vzame jugoslovanski zakon o Specialistih, je ta jasen. Zakon zahleva, da mora zdravnik, prej ko je začel s svojo prakso v Rogaški Slatini dve leti v stroki, t. j. v kakem drugem kopališču prakticirati, to je kvalifikacija, N. pr. državni kopališki zdravnik dr. Kolterer nima kvalifikacije, tedaj ni balneoterapevt (kopališki zdravnik) po zakonu o specialistih. Pa tudi nikdo drugi izmed kopaliških zdravnikov v Rogaški Slatini nima kvalifikacije. Nikdo jc nima, od mene jo pa gosp. sanitetni šef dr. Kati-čić zahteva. Od kod dvojna mera? Ali ni nobene oblasti v Jugoslaviji, da bi prisilila dr Katičića, da deli pravico za vse zdravnike v enaki meri, da nobenega ne zapostavlja? Ali naj molčim, ali naj trpim škodo, da me dr. Katičič balina po svoji dragi volji, po macedonsko? Slovenska javnost ne ljubi dvojne mere, ta bo soclila in obsodila maccdonsko uradovanje, preneseno v Slovenijo.	DR. PEČNIK.
—	Zvišanje poštnih pristojbin y Nemčiji. Poštne pristojbine v Nemčiji se bodo s 1. julijem t. 1. oetkral povišale.
—	Občni ihor Okrajne kmetske «reze in p4f/
odbora SLS za novomeško okolico se vrSi nepre* klicno v pondeljek 11. t m. ob 10. uri dopoldne i Rokodelskem domu v Novem mestu, n* kar p** novno ofK)zarjiimn in vabimo Slane krajevnih Ki in naše zaupnike. — Načelstvo.
—	Posebni vlak Ljubljana—Praga tn/ nejiij se pripravlja za prvo polovico septemJ '■■m, da bodo vsakdo mogel obiskati tudi jej -enski priški "olesejein. Vožnja bo po Jem sroslavlji га polovično ceno, pfi ('•fthoslovaftW lia nrocentni popust. Za vizumske ugod-j nosti. stanovanja v Pragi itd. bo preskrbi ljeno. Podrobnosti o tem izletu se še objavijo, vendar pa se slavno občinstvo naproša, da žo sod') i začno s prijavami. Posebno razn« trgovska in obrtniška 11 družen j a in korporacije opozarjamo na ta. vlak. Prijave spre-, јеша in daje pojasnila Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Telefon int. 140.
—	Povodom društvenega dne Rdečega krifel sta pristopila kol stalna člana g. polkovnik oro?* niško brigade Drag. Pragič in njegova soprog* Ireni Pragič.
Kal. slov. i/.ohr. drnštvo in pevski od» кек »Venček« v Hrušiei priredila v nedeljo! dne 10. '. m. izlet k Sv. Primožu pri Kamni« ku. Br,.i-ko vabimo vso somišljenike prija* teljn in prijateljice. V slučaju slabega vre? ni^nn so preloži ta izlet na poznejši čas.
—	Sončur pri Kranju. Tukajšnja dekli« ška Marijina družba priredi v nedeljo dna tO. juniju. 1923 ob .3. uri popoldne v društveni dvorani lepo, vzgojno predstavo »Goslarlca naše ljube dospe«. Kot uvod bo zapel pevski zbor več lepih, novih pesmi; na sporedu j d tudi deklamacija v petju »Črni Marijin otrok«. Vljudno vabimo k prireditvi vse so-; sednje Marijino družbe, vsa naše prijatelje) in prijatelje katol. organizacij.
—	Potuine ekskiirendnlh učiteljev, vero» učiteljev in učiteljic ženskih ročnih del. Višji šolski svet razglaša: Glasom odloka' pokrajinske uprave zn Slovenijo, odd. za' prosveto in vero 7, dne 19. maja 1923, št. 1940, je ministrski svet s sklepom dno 7. marca 1923, D. R. št. 27985, dovolil kredit, za potnino ekskiirendnih učiteljev, voroučiteljev in uči-' teljic ženskih ročnih dol za č a s o d I. j u I i -j a 1922 d o 30. junija 1923. Da bo mogel višji šolski svet potnino za označeni čas nakazati, naj prizadete učne osebo ' t a k o j predložijo izkaze dejanskih potov od L julija 1922 do St). junija 1923. Izkazi morajo imeti naslednje podatke: a.) število polov (tja in nazaj se na.i šteje za eno pol); b) razdaljo med uradnim sedežem (bivališčem in šolo, na kateri je učna oreha učila, v kilometrih;-e) kakovost, poti (ali je večinoma ravna in lepa, ali strma in slaba); d) ali .ie učna oseba učila samo pol dneva, če je razdalja manjša kakor 5 km. Izkaze naj potrdi šolsko vodstvo, v slučaju pa, da je prizadeta učna oseba šolski voditelj, okrajni šolski svet. Vsi izkazi se naj pošljejo neposredno računovodstvu delegacije Fin. ministrstva, odd. za pokrajinsko upravo, odsek II. (poslopje pokraj. uprave). Posebnecra razpisa višji šolski «vet ne bo razpošiljal, zato na.i prizadeti uradi in; učne osebe vzamejo razglas na znanje. Predsednik: dr. Stanko 1'evk, 1. r.
—	Šola in dom. Minulo soboto je zborovalo v Zagrebu društvo staršev šolske mladine ob sodelovanju učiteljstva. Došlo je do precej ostrih nastopov med starši in pedagogi, katerim prvi očitajo politiko-vanje v šoli. Splošno se je naglašala potreba, da šola in dom pri vzgoji mladine sodelujeta, mnenja so bila različna le glede načina organizacije staršev. Dočim so eni za centralno organizacijo vseh staršev v enem samem društvu, naglašajo drugi, da so boljši roditeljski sveti po posameznih zavodih, ker se starši navadno zanimajo le za tiste zavode, katere poha« jajo njihovi otroci. Do sporazumnih sklepov na zborovanju ni prišlo.
—	Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika v Kočevju z letno plačo 2000 Din. In-teresentje se opozarjajo na razpis v 1'rad-nem listu.	.
—	Kupimo opalograf £c rabljen. * Ponudbe f označbo velikosti in cene na naslov: Telovadni odsek >0 r e 1< v Šmarjeti, Dolenjsko.	S396
—	Koliko popije Belgrad. Meseca aprila t. 1. so v Belgradu izpili 676.930 I piva (22.563 l na dan), 489.249 1 vina in 114.407 l različnega žganja. Vrhtega 111.758 1 sodavice. Belgrad je torej zelo žejno mesto.
—	Pred 75 leti se je pričel SlovaneTd kongres. Dne 2. junija 1848. 1. — pred 75 leti — je bil olvorjen na Zofinskem otoku sloviti Slovanski kongres. Duša re-čenoga kongresa, ki je pomenil obrambo proti velenemški in velemažarski ideji, je bil Frančišek Palacky.
—	Papež iti mednarodni ženski /con« greš. Po sklepu mednarodnega ženskega kongresa v Rimu so želele vdeležonko avdience pri papežu. Pij XI. je pa sprejem odklonil z utemeljitvijo, da se je kon-' gros pečal s političnimi vprašanji, nasproti katerim papež nikakor noče zavzeti stališča.
—	Konec KijeTo-Pečer«ke(tn »amostann. T* VarSave poročajo, da so sovjetske oblasti r.atvorile Kljevo-Pečerski samostan, najstarejši ruski samostan, znan po dragocenih bizantinskih freskah i» XI. stoletja in podzemeljskih katakomb, kjer porivajo svetniki. Sovjetski časopisi na kratko poročajo, da se preuredi cel razsežen samostan v -muzejsko mrslece.i in (Ja so dela pričela. Podrobnosti šc niso znano,
ЖЗОУТЖЖГЖп Т~"Јип1Ја ТЧ^Ч,
Sf^r. ЈШ
štajerske novice.
' I TrWfle. W«5 g. gerent razglaša, da bo odstopil. ирамо, de bo njegov odstop hidi povrni, rla pride do občinskih volitev in јч> petih lei i h občina do postavnega zastopstva, katerega so sc lavno demokrati najbolj branili. (î. gercnln pa moramo priznati, da je bil vesten izvrševalcu vseh želj svoje stranke, čeprav je pri tem trpelo gospodarstvo občine. Zato sta mu oslala do zadnjega zvesta samo dva demokratska prisednika v sosvetu in je posebno vsled izida zadnjih volitev postalo njegovo stališče nevzdržljivo. Mi samo pravimo. čimpreje se stvar izvrši, tembolje za občino.
J> Višjemu šolskemu stolu iz Dola pri Hrastniku. Svojčas smo se starimi šoloobiskujočih olrok i« Dola priložili na okrajni Šolski svet proti ravnatelju Gnusu radi njegovega naš verski fut žn-lečega govorjenjai med Šolskim poukom. Kmalu smo po strani slišali, da s pritožbo no bo nič. krije g. Gnus član viSjoga šolskega sveta in bj d j. sciplinarnn preiskava ra tako velikega gospoda bila neumestna. Ker je že od tednj preleklo blizu dve l°ti, moramo res misliti, rla se je nadzorniku Černeju ro^rečilo pritožbo -razveljaviti-. Ko v> nam daj" g. Gnus pov .'.ovin ',>-,tožbam, vprašamo višji šolski svet. ali jo sploh dovoljena pritožba zoper Mana višjega šolskega *rcla oziroma ali smeta okraini nadzornik in glavar na*e pritožbe metati v koš? — Več starišev.
S Vlom, Z zanesljive strani se nam poroča, da ie bilo vlomljeno v- poštni urad Marija Snežna. S ponarejenimi ključi so vlomilci odprli vrata 1er vlomili v blagajno. Odnesli so nekaj gotovine in vso zalego poštnih vrednost. Prerl nakupom se svari. O vlomileih ni sledu.
š Ponovna nesreča s splavom. V sredo rilroli 11. uro jp splav Petra Snrmana zadel v vnhredski most t^r se razbil. Na splavu so bile 4 ose-,e, od katerih so se rešile 3, a. ena je izginila v deroči Dravi. Kakor izvemo, so bile vsp 4 osebe jako dobre volje ter niso pazile, kako ве vozijo. Škoda v,naša 100 tisoč kron.
a lizmovioi v Slav. Bislri<-i. Dne. 4. t. m. Jp bil r Slov. Bistrici sejm. Biln je velika «rnječa, ki so jo neznani umioviči izkoristili ter okradli s1ndeče osebe: železničarju Fran-m Kovačiču 30.000 kron. Mariji Rudolf S00 kron, Janezu Pristavniku 2600 kron in Mariji Novak 3100 kron.
p Smrtna kosa. Umrl je mnogoletni občinski odbornik in podžupan v St. viški gori Janez Skok. Pokojnik jp bil dvakrat oženje n in oče 24 otrok, katerih je še 11 živih. — V Gor. Tribuši je umrl posestnik Gregor Skvarčka, ki je Ml H.i let obč. odbornik in 12 let župan. N". v m. p.!
p Svoboda in pravica nad rsp. Župnik P. Sirom v Comu je bil zvest pristaš ljudske stranke in je z vnemo podpiral razne ljudske gospodarske organizacije. S tem se je zameril fašistom, ki so z njim nakratko roko obračunali. Ne da hi vprašali škofa ali koga drugega, so župnika iztiralj iz službe in občine — pa mir! če hi tako napravili divjaki s kakim misijonarjem, bi |x>seg)a vmes zaščitna država, v fašistovski Italiji »e pa duhovnik po priliki hrpz hrambe.
p Bombni napad na »Lm oratore.je-rn« tiskarno. Povodom zadnjih pobojev meri fašisti in komunisti v Trstu je. 4. t. m. zvečer neki fašistični mladenič vrgel v tiskarno »Lavoratoreja« ročno bombo. Ranjene so bile štiri osebe, a težko le ena: 26letni mehanik Marij Ganeva.
Iz ljubljanske obč. uprave.
Ts mestne zastavljalnice. Po naročilu ŽVftze de lovnega ljudstva jp stavil svoj čas v občinskem svetu obe. svetovalec Albin Zaje (SLS) nujni predlog, s katerim je zahteval, naj se obrestna mera. v mestni «lavljalniel zniža. Direktorij mestne zastavljalnice .ie pod predsedstvom župana rlr. Perica sklenil občinskemu svetu predlagati v mestni zastavljalnici znižati obrestno mero na 12 odstotkov in opravnino ua 5 odstotkov. Znak velike sedanje socialne hrrie, v kateri živimo danes, je okoliščina, da je v letošnjem majniku obiskalo zastavljalnico J. 50 strank!
Is direkt.orija vodovoda, elektrarne ln plinarne. Direktorij je, v svoji seji dne, 4. junija razpravljal o oddajah električnega toka. Direktorij je ugotovil, da žal vsem prošnjam ne more ugoditi in tudi ne bo mogel, dokler se ne bo elektrarna povečala, kar jp ze danps silno nujno pereče vprašanje, da "ho občina v stann ustreči občanom z električno lučjo. Direktorij je konstatiral, da .pozimi ne bo mogoče dovoliti od 4. do 7. ure ■zvečer trgovinam svetiti z električno lučjo. Trgovcem se zalo priporoča, naj uvedejo v svoje trgovine plinovo razsvetljavo, ker more mostna plinarna vse potrebščine kriti. Tudi zasebniki naj ne podcenjujejo pliuove razsvetljave, ki je že zato velikega pomena, ker se. s plinom tudi lahko knha. Da se pospeši stanovanjska akcija, se dovoljuje električna luč novim hišam in tudi drugim zasebnim strankam, če je to mogoče, in takim obratom, v katerih obstoja pri ne-rlekl ričnl razsvetljavi velika požarna nevarnost. Direktorij je dovolil upeljavo »elektrike« na račun strank in pod pogojem, (fe jo izvede magistrat sledečim strankam: dr. Ante M ila^vec., Skofja. ulica 9,/Terezi-
ja Kerne, Frane Karanlk'sr, Ključavničarska nlica 3, Franc Škafar, Rimska eesta 6, Emil Adamič, Pred škofijo S (pogojno\ Albin Kune, Tržaška eesta 45, Rudolf Treo, Gosposvelska cesta 12, Josip Rnpnik, Zeljar-ska ulica 8. Matija Skerjanc, Zeljarska nlica 11, Albert Jeločnlk, Pred škofijo 13, Ivan Tomažič, Vrazov trg 1. Franffl«ka Goršič, Krakovska ulica 23, Mart,in Gorjane, Krojaška ulica 4, Davorin Bizjak, Pred Prulami, Franc. Pelkovšek, Holznpflova nliea 15, Marija Adamič, Bohoričeva nlica 12, Ignacij Repše, Poljanski nasip, »Obnova«, Dunajska cesla, za kopirni nparat, če se izpolnijo nekateri pogoji, uradni prostori južne železnice na Resljevi cesti v hiši dohodarstveno-sra uradn, ki stoji nn svetu južne železnice. Remžgur & Smrkolj, Rožna ullea 7, skladišče Prvega ljubljanskega delavskega kon-zumnega društva', FHlšerjeva ulica 5 (požarna nevarnost pri drugi luči). >Jugo*--avto. Dunajska ce^ta 36, (požarna nevarnosti. Kovačevi« i Tršan. Prešernova 5, Pogačnik Leo, Kolodvorska nlica. M M an Pukelstein, Kla-dezna ulica 7, Viktor Zore. Tržaška cesta, S. Ivan Lozy. Cegnnrjcvn nlica Widruaver Ivalarina, Treo Karolina, Arko Matko, Po-ga carjev trg, Marija Butar, Sv. Petra cesta •17, Nagv Ivan, Na Mirju, Jožef Kregar, Cesta na. Kodeljevo, dr. Ivan Hadžl, Nn Mirju, Ferdo Habjan, Zelena pot, dr. Rožič Franc, Wolfova ulica in rlr. Božič, Komen-skéga ulica 5. Poročal je občinski svetnik O r e h e k.
Zopetni padec naše valute,
Ljubljana, 6. junija 1923.
Vč-raj je noiii4.'H naša vau;.;- v vhi-rihu še 6.90 cent., danes j>a je padla na predborzi na 6. to, a na sklep, borr-i na 6.60. Istočasno se je pričelo dviganje in sicer v večji meri, kot bi bilo vzeti v sklad s cu-riš.ko pariteto, na zagrebški in belgrajski borzi. Kakor je bilu preje par dni prava panika za tuje valute navzdol, tako je danes navzgor. Če bo šlo v tem tempu naprej. potem smo kmalu tam, kjer smo bili. Hausse se nadaljuje. Ali ni s tem v zvezi slaba prognoza za rešitev našega notranjega političnega položaja? Parlament in zadnji dogodki bi bil za to barometer.
Na zagrebški sklepni borzi so je dvignila deviza Italije od 3.675 na 4.16, dolar od SO na 83 in v istem razmerju druge devize in valute.
TRŽNE CENE V MARIBORU dne 1. junija 1923.
t kg govejega mwn T vrste Din 26—3T.80. drug», vrste 24.25, tretje 22.23, 1 kg svež. 'jedka 24, 1 kg vampov 8, 1 kg pljuč 10, 1 kg ledvic 22.50 1 kg gobca —, 1 kg m ožgan 1 kg parkljev P, 1 kg vimena 15, 1 kg loja 18. — Teletina: .1 kg teip.tine prve vrste Din 24—25, 1 kg teleline druge vrste 24. 1 ka jeter 24, 1 kg pijač 24 — Svinjina: 1 kg praV mesa Din 33 -40, 1 kg sala 13, 1 kg črevne masti 1 kg pljuč 15.20, 1 kg jeter 15—-?0. t kg ledvic 25-30, t kg glave 20, 1 kg nog 12. 1 Kc -.lanine ?Л—75, l kg раргИгап« 44, 1 kg prekajene 42. 1 kg masti 42—45, 1 kg preka-jpnega me«a 47- 58, 1 kg prekajenih nog 14, 1 kg jezika 47, l kg prekaj. rri;. « 25. Klobaso: 1 kg krakovskih Din .'S. 1 kg debrecinskih 35. I kg briui-sriškib i'7.50, 1 kg pariških 32.50 t kg poppbnib 82.50 1 kg safalad 32.50. 1 kg hrenovk 35, 1 kg kranjskih 55, 1 kg mespnpga sira 32.50, 1 kg poljske splamc 55, t kg pritisnjeDib salam 32.50. — Konjsko ms«. 1 kg konjskega mesa- prve vrste Din 10—122, 1 kg пл-'ge vrste. 8-0 — Kože: 1 komad konjske Din 175, 1 kg goveje 17.50—18 75, 1 kg telečje 25. t kg svinjske 7.50. 1 kg gorniegft usnja 1C5—lf0, i kc podplatov in0—140. — Pe-Tntnina: 1 piščanec tnajhen Din 40, večji 45. 1 kokoš 50—60. majhen riomač zaje« in. večji 30. — Mleko, maslo, sir, јатл: 1 1 mleka Din "3—4, 1 1 smetane 15—16, 1 kg surovega masla 53—56, t kg ementalskega sira 150, 1 kg polementalskega sira f,0—TO, 1 kg trapistovskega 35 -40, 1 kg grajskega 45. 1 krt tilsitskega 45. 1 kg рагтпампч 120, 1 kos sirčeka 10—12, jajce. 1.25—1.50. — Pijača: 1 1 vina novega T4n C—10, 1 1 starega 12—14, 1 1 pivo 6,50, steklenica 3.25, 1 1 žganja 20—25. — Kruh: 1 kg belega 7.50. 1 kg črnega 6.S0, žemlja 6 dkg 0 75~ — ^flje: 1 kg jabolk III. Din 5—6, 1 kg posušenih sliv 8—0, limona 0.75—2.25, oranža 1—3, 1 kg icžičev 8—10, 1 kg Hg 15, 1 kg man-o'eljnov 60. t kg orehov 7, 1 kg InSfenlh orehov 30. — Špecerijsko blago: 1 kg kavo primn 80, 1 kg kave drupe 45. t kg pražene prve 80, 1 Ug pražene druge 55, 1 kg soli 3.75, 1 kg popra celeča 40. 1 kg paprike 00. 1 kg testenin 13—20, 1 kg sladkorja v prabn 20, 1 kg kristala 26, 1 kg kock 28, I kg Icvasn 20, 1 kg škroba pšenič. 15, I kg riževega škroba 24, 1 kg riža 8.50—14, 1 1 kisa navadnega 2, 1 1 vinskega 3. 1 J olja namiznega 34, 1 1 oljn bnčnega 88—40, 1 1 si)irl-tus denat. 14, 1 komad mila 19—22. — Bito: 1 kg pšenice Din 4.50, rži 4, ječmena 4. ovsa 4. koruze 4, prosa 4, aide 2 "0, navadnega fižola 6, Ipče 10—17. — Mlevski fr/elki : 1 kg pšeiiične moke 0 Din 8. št. 1 7.50, št 4 7. 51. « 6.25, 1 kg proeene kn?e 7 50. iešprena Г 7. otroW 2.75, koruzne moke 4.50. koruznega ?/*robs 5—7. pomičnega 7droba 8,50. ajdove. nie':e T. 0, druge 8, 1 kg rže-ne kave 10—J5, 1 kg rikorije 2«. — Krma: 1 <, slndkegR sena Din 150-200, t o ovsen« slame 125--1"0. — Klirlvo: 1 knh ?!>ctpr drv Dm 170, mehkih 110. 1 <| Irboveliskegn premoga 50, 1 q ' vdeniskccH^.^ l^kg.oglja ^koksa .1.40,
1 1 petroleja 7. i i bencina 20, 1 kg karbida 5.50, 1 kg sveč 17. — X.cknjavn: 1 kupček zgodnje solate Din 1, glavuale 2—3, komad karfijole 7—10, 1 šopek špaigeljnov 10, kupček š[)inače 1, t kg grahn v sirovju 15, šopek pcteršllja 0.25, šopek zelenja 0.25, i kg cobule 2 -6 česna 10. komad poru 0.50, komad vrlnega korenja 0.25, komad navadnega korenju 0.25 šopek zelenjave «a kuho 0.25, 1 kg pozmga krompirja 1.50—1.75, 1 kg
hrena 5, 1 kg kislega zol.ia 7, 1 kg kisle repe 2. *
g Kmetijsko predsvan.?p v nedeljo
dne 10. t. m. v Dobu pri St. Vidu ne bo vršilo kakor je bilo objavljeno, ampak v Metnaju nad Stično.
g Velik копкпгт v Novejn Sadu. V konkurz je prišla velika manu fakturna tvrdka v Novem Sadu Zaliarijevič in Frnšič. Pasiva znašajo okoli 50 miljonov kron.
g Poslovno poročilo Trboveljske prp-mogokopne družbe та leto 19J2. O 50. občnem zborn Trboveljske nremogokopne družbe smo prejeli sledeč" poročilo: Družba praznuje sedaj 50 letnico svojega obstoja. Ustanovljena v dobi skoraj katastrofalne gospodarske krize, se je •/, največjimi težkočami, hvale doslednjemu vodstvu, povspela iz skromnih početkov do znatnega podjetja ter si pridobila ugledno pozieš.io. Kakor v prejšnjih, tako so bila tudi v preteklem letu osredotočena stremljenja družbe na lo, da s primernimi, novimi napravami in izboljšanjem starih poskrbi za. čira večjo produkcijo in r. zadovoljstvom se mora. ugotoviti, da, je uspeh tozadevnih odredb viden v znatni meri že v poročilnem letu. У svrho sanacije de- ! lavskih stanovanjskih razmer so se v več-, jem obsegu dogradile nove, stavbe, kar namerava storiti družba tudi v bodoče, da lahko nudi delavstvu udobnost prostornih in zdravih stanovanj. Rudniki so producirali 1,172.726 Ion premoga, kar znači v primeru z letom 1921, ko se je proizvodilo 1,001.639 ion okroglo 170.000 — 17 odstotkov več. Cementarna v Trbovljah .je izdelala. 1.557 vagonov cementa. Apnenice v Zagorjn so pa izdelale ln razpečale 1.861 vagonov apna. Za. tekoče leto se nadeja družba nadaijnega bistvenega zvišanja premogovne produkcije, oe.prav se moreta rudnik Rajhenburg in Laško z večjimi proizvajalnimi količinami staviti v proračun šele po>"enši z letom 1924. Ker sedanja delniška, glavnica ne stoji v nobenem razmerju z znatno povišanim obsegom prometa in nikakor ne zadošča neprimerno naraslim mezdam, materialnim cenam, stroškom za. investicije in drugim Izdatkom, je. sklenil občni zbor povišati delniško glavnico in. sicer z izdajo novih 500.000 delnic., tako da ztiaSa nova delniška glavnica 50,000.000 dinarjev, Glede vpora.be dobička se .ie sklenilo: I. Nakazali penzijskemu institutu družbenih nradnikov iri slug 750.000 Din. 2. Vložit.! v rezervni fond 1,000.000 Din in 3. po izplačilo tant.jem gladom pravil, izplačati dividende od 25 Din za delnico. Kupon štev. 10 se bode vnovčil počenši od 11. junija 1. 1. pri Rla ven ski banki in vseh njenih podružnicah.
g Krmita* «p t p t Roman i ji bi! 1. ш22 sip-Heč: pšenica 260.400 vag., ječmen 28.180 vag., rž 204 108 vag, oves 138.640 vag.. koruza 291.781 vag.
g Polom TPlike novosadske /Trdke. Novosad-ska tvrdka Zaharevič in Frušie ie prijavila svojo insolvenco. Sodišče je uvod'o prisilno pora^avno postopanje Pasiva znašajo 11 milijonov dinarjev* poravnavni predlog se glasi nn 30 odstotkov.
g Novi Sad plačnio eroje dolgove. Novosad-ska mestna občina je sklenila, da plača zagrebški hipotekami banki svoj dolg v znesku 5 milijonov kron. Obema dolguje iz predvojnega časa milijon ктоп tudi budimpeistianski hipotekami bauld, a plačati tega dolga do danes ni mogla, ker banka noče. pristati na njene, predloge za. poravnavo.
g (''PŠko?loTajko-bii!gnrfka parc.plovn», drufc-be -»Prager PressfK poroča., da je češkoslovaška vlada izročila bolgarski vladi načrt, za založbo češkoslovaško-bolgarske paroplovne družbe, ki ga je bolgarska vlada že sprejela. Pri tem gre z« delniško družbo z glavnico 60 milijonov levov. Bolgarska država bo udeležena ns podjetju s 40%, bolgarski zasebni inlcresentje s 20%, češkoslovaška republika pa s 40%. Kakor se čuje. bo imela družba svoj sedež r Ruščukti.
g Svobodni br»r«ni promet T Budimpešti, ki je bil do sedaj ukinjen, je zopet vpeljan
g Kmetsko zadrainištvo na Grškem. Glasom uradnih podatkov grškega poljedelskega ministrstva je bilo koncem leta 1922 slanje grškega zadružništva sledeče: Število prostih zadrug 1816. članov 05.726, glavnica 7,418.111 drahem in 65 milijonov 45.532 drahem prometu. Razen tega je bilo 47 obveznih zadrug s 3693 člani, 315.050 drahem glavnice in 2,898.000 drahem promet«. Grški kmetje, ki so ostali v mejah Turčije, imajo 216 zadrug z 2200 člani in 1,200.000 drahem glavnice. Grška Narodna banka je kmetskim zadrugam 1. 1922 dovolila 75,656.637 drahem kredita, vrednost za zadruge nabavljenih polrebščin in prodanih poljskih pridelkov pa dosp-n stotine milijonov. Kmetsko zadružništvo se je začelo na Grškem ustanavljati šele koncem leta 1013. Danes šteje že nad 2000 zadrug.
g Cena zlatu in srebru v Nemčiji. Nemška državna banka je kupovala v času od 2S majnika do 8. junija zlatnike po 20 mark s 200.000 markami v papirju. Srebro se je plačevalo s lOOOkralno nominalno vrednostjo.
BORZA.
Curih, 6. junija. (Izv.) Pt-šf« 0.10. iseriin 0.0076. Italija 26.05, London 25.66, Newyork 554.45, Pari/. 36, Pit ga 16.6050, Dunaj 0.0078, n.-a. krona Suliia 6, Belgrad 665, Varšava 0.0098.
Zagreb, 6. junija. (Izv.) Pešta 1.66—1.70, Berlin 0.1175-0.1260, Italija 4.12—4.17, London 407 do 413, Newyork 88.50—89.50, Pariz 5.70—5.7750, Praga 2.69—2.71, Dunaj 0.1240—0.1270, Curih 16.0750-16.1750, Bukarešt 45—47. — Valnta: lira 4.08—4.10, dolar 86-88.
Dunai. 6. junija. (Izv.) rvšta 12.45, Rerlin 0.03, Italija 3826, London 327.000, Newyork 70.985, Pariz 4584, Praga 2126, Curih 12.795; Sofija 759, Kelgrad 824, Varšava 1.21.
!ш!сеГ~
lj Predsednik Orjnne gospod Kranj« obsojen. Okrajni sodnik Kralj je obsodil danes odgovornega urednika »Orjune-r, inženirja Kranjca zaradi zanomarjenja uredniške dolžnosti na 100 Din globe, ker je izjavil, da v >Orjunk: objavljenega članka: : Mandelj, Tome, Babnik. Prva tobačna tovarçia Slovenske republike v Ljubljani d. d.« pred objavo v svojem glasilu, katerega odgovorni urednik je bil, ni bral. Kakor izvemo, bo imel gospod Kranjc v kratkem času še večkrat v zadevah Orjune« priliko uradno občevati s kazenskimi sodniki in senati ljubljanskega deželnega sodišča.
li yb'irutn«. Danes -/.večer oh 8. nri skupna s k a. vaja. — Nujno!
lj iien napad na ljubljanske pokUcn« trs-silrc. Od prostovoljnega gasilnega društva v Domžalah smo prejeli sledeči <iopis: V" odgovor Jutrove notice v št. 180 -'Ljubljana brez požarne, hrambe-Prostovoljno gasilno društvo v Domžalah je o priliki blagoslavljanja svoje moiorne brizgalne naprosilo mestno poklicno gasilstvo ljubljansko, če jp mogoče, udeležili se skupne vaje, v knteri bi prišli v delovanje dve največji in nsjntodi-vne.;:-i motrrnj brizgalni v Sloveniji. Ker je taka vaja z ozirom na razvoj in modernizacijo gasilstva jako velikega pomena za inicijativo. je prostovoljno gasilno društvo domžalsko stopilo v stik s poklicnim gasilstvom, ki je povsod na celem svetu, kar se tiče Tazvoja gasilstva, na prvem mestu. Gospod višji nadzornik Kolesa nam je na prošnjo odgovoril, da se. to zgodi le pod pogojem, če dovoli župan. Vaja se je vršila z dovoljenjem župana dr. Perica pod sledečimi pogoii: Povrnili se ima za vajo uporabljeni bencin, pri vaji dodeliti je za pomoč 6 gasilcev, ker mestno poklicno gasilstvo ne more dnti toliko mož na razpolago, ker bi bila s tem požarna varnost Ljubl.jaue nesigurna in je vsled tega moralo ostati večina moštva doma. Društvo mora preskrbeti slalno telefonsko zvezo Ljubljane z Domžalami v slučaju kako večje požarne, nesreče v Ljubljani — Razumljivo jp, dn ie prostovoljno gasilno društvo domžalsko sprejelo te pogoje. Iz tega je razvidno, da Ljubljana ni bila v nevarnosti, ker je ostalo doma dovolj moštva in pa gasilski avlo. Vaja je trajala komaj čel rt ure in so so gasilci po okrepčiln enega vrčka piva za vsakega gasilca vrnili zopet, nazaj v Ljubljano. Čudno so nam zdi. dn se Rotipoj dom okoli -Jutr,-k nikdar no more ustreči. Erer? dobrim tednom so pisali, da je magistrat ustanovil poklicno gasilst- o ter s tem pripravil zopet neka,: novih korit ter da je ta ustanovitev popolnoma brez potrebe. Takrat je bila to s.anio potrai-i, celo luk-sus se jim dozdeva ta gasilska organizacija, nekaj dni pozneje pa je kar cela Ljubljana v nevarnosti, ako teh >koritarjev 10 minut ni v Ljubljani. — Sploh se nam čudno zdi. da se lake organizacije, kakor so gasilna društva. <»bme.ta\ a,io po časopisih z raznimi hnjskajočimi članki. — Prostovoljno gasilno društvo Domžale.
lj Tombola Gosposvetskega Zvona v korist, koroških Slovencev sp vrši v nedeljo. 17. t. m. oh 4. uri popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani, s sledečimi dobitki: 1. kompletna. spalnica za samsko osebo; 2. voziček naložen z živili; 8. kuhinjska posoda: 4. krasen otroški voziček (darilo g. Batjela. vred nost 2500 Din), 5. kompletno perilo za ženina, 6. blago za. moško obleko, 7. blago za žensko obleko, 8. kompletna umivalna garnitura; razen tega 70 kvatern in 50 činkvinov. Srečke stanejo 2 Din in se razprodajajo po ljubljanskih trafikah in pri prodajalcih časopisov.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 27.
maja do 2. junija 1923. je bilo v Ljubljani rojenih 37, naknadno prijavljenih 12 rojstev; umrlo je v tem času 18 oseb, naknadno prijavljen 1 smrtni slučaj, od lega 6 ozir. 1 tujec. Vzrok smrti je bil v 2 sluča jih jetika, v I zastrupljene rane. v 1 možganska, kap, 1 srčna hiba, ostalo druge bolezni.
lj Dmvni nameščenec prosi usmiljena srca /Л enkratno podporo vsled svojega plahega gmotnega položaja, ker ima .3 otroke., ki obiskujejo šolo in 82 lenega očeta v bolnici. Hvaležno sprejme vsako darilo, '"i naj se pošlje upravništvo našega lista pod £t. 82-1.
PRISELJENIŠKO VPRAŠANJE V ZDRUŽENIH DRŽAVA B.
V Združenih državah Severne Amerike se resno boje, da ne bi nadaljno dodeljevanje >neželjenih« inozemcev izkvarllo ameriškega prebivalstva in ogrozilo ameriških idealov. Vse dosedanje omejitve in izbira doseljencev Američanom še niso dovolj. Sedaj se resno pripravlja zakon o registraciji tujcev. Po tem zakonu bodo popisali vse tujce in tiste, ld so prišli brez zakonitega dovoljenja v Ameriko, bodo deportiran — poslali nazaj v Evropo, Ostali tujci se hodo morali podvreči v^tiijt v državljanstvu pod vodstvom in kontrolo federativne vlade in tudi sami nosili stroške le vzgoje. Da bo to zlasti /.a priproste Iju-.
Stev. TZ5.
SLOVENEC, ane 7. junija T92\
Sfran R
di, ki ne znajo angleščine, skrajno mučno, je naravno. Nekateri se boje, da bo Združenim državam ob tako strogi izbiri doseljencev začelo primanjkovati delavskih moči. Ti priporočajo, da naj se loči med začasnimi doseljenci in tistimi, ki se hočejo stalno naseliti v Ameriki. Ameriška legija pravi, da naj se vse osebe, ki za državljanstvo niso dostojne, izključijo. Važno je stališče, ki ga v doseljeniškem vprašanju zavzema federacija ameriškega delavstva. Ta federacija je nasprotna vsaki oblažitvi do-seljeniških predpisov in celo zahteva, da sedaj dovoljeno število tujcev, ki se smejo vsako leto doseliti v Ameriko, zniža od 3 na 2 odstotka. Federacija trdi, da žele olajšav le podjetniki, ki bi radi imeli kolikor mogoče cenene delavske moči. Dejstvo je, da omejeno doseljevanje zmanjšuje število štrajkolorcov in pospešuje napredek delavske c-Janizacije.
Cerkven! vestnik.
c Marjanski shod za lante in m«* " prijaznem hribčku, lepem kot narodna	M. B. na Gori pri sv. Petru niže Mari i v nedeljo dne 1. julija t. 1. velik mariju od za fante in može dekanij Maribor levi in desni dravski breg, Jarenina, Hoče in Sv. Lenart v Slov. goricah, ki bo nekaika predpriprava za katoliški shod v Ljubljani. Natančen razpored ee bo pravočasno objavil.
c Nočnim častivcem preevetega Rešnje-ga Telesa se uljudno naznanja, da je nocoj skupna molitvena ura na čast presvetemu Srcu Jezusovemu od 9—10 ure v ccrkvi preevetega Srca Jezusovega.
c Mednarodni evharistični kongres v Chicagu. Chicaški nadškof Mundelein je dobil iz Rima poročilo, da se bo vršil 28. mednarodni evharistični kongres 1. 1926. v Chicagu. Med tamkajšnjimi katoličani je vzbudila ta vest veliko radost; v kratkem se izvoli odbor, ki bo vodil priprave za kongres.
Narodno gledišče. ~
DRAMA.
Četrtek, 7. junija: »Ugrabljene Sabinke«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. popoldne. — Izven. Petek, 8. junija: »Hasanaginicac. Vojaška predstava. Izven. Sobota, 9. junija: Zaprto. Nedelja, 10. junija: »Hamlet«. Izven. Pondeljek, 11. junija: ^Hamlete. Red E.
OPERA.
Četrtek, 7. junija: »Nikoia Šubic Zrinjskjc. Začetek ob pol 8. zvečer. Red C. Petek, 8. junija: >Luiza<. Začetek ob pol 8. zvečer. Red B.
Sobota, 9. junija: »Evgenij Onjegin«. Začetek ob
\ pol 8. zvečer. — Izven.
movca, Pavšiča in Prelovca v moškem in mešanem zboru. — Trboveljčani im okoličani naj koncerta ne zamudel Vstopnice se dobo v predpro-daji v trgovini g. Josipa Molla v Trbovljah.
pr Nova zbirka moških zborov. V založbi Glasbene Matice je izšla pravkar zbirka treh moških zborov znanega skladatelja Josipa Pavčiča. To so trije moški zbori in sicer: Pesem (besedilo Zupančičevo), Nocoj jo pa lep večer (narodno besedilo) ter Ma-jolčica (besedo Golarjeve). Zbori so lepo pevni ter se bodo vsled svojo izredne melo-dijoznosti takoj priljubili pri naših pevskih zborih. Cena zbirke je 10 Din ter se dobiva v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, poslopje Filharmonične družbe. Ravnotam se dobivajo tudi posamezni litografirani glasovi. Zbirko pevskim zborom najtopleje priporočamo, pridržujemo si pa še podrobno oceno.
~~ "Vestnik S.K.S.Z.
Knjižnica. Poslovati je začela knjižnica SKSZ. v Ljudskem domu, II. nadstr. Odprta je začasno za odrasle vsak pondeljek iu petek od 5.—7. ure pop., za mladino pa vsak četrtek od 3.—5. ur popoldne. Knjige se izposojajo samo članom ljubljanskih prosvet. Podroben poslovni red v knjižnici. — Knjižničar.
nejši program v kratkem objavimo. Bog živi! Prlp. odbor.
Poslano.*
Ljudski oder.
«prizori v nedeljo dne 10. t. m. ob pol 8. nri
zvečer v društvenem domu na Viču, Grill-parzerjevo žaloigro v 5 dejanjih (6 slik) »Prababica«. Vsi prijatelji lepe drame so uljudno vabljeni.
Prosveta.
pr Sestanek prosvet. Dne 12. t. m. (v torek) ob 8. uri zvečer se vrši na Ljudskem odru (Ljudski dom, I. nadstr.) sestanek vseh ljubljanskih in okoliških prosvet, zaradi uprizoritve »Pasijona« na prostem v Sta- j dijonu, povodom Katoliškega shoda meseca I avgusta t. 1. Vsa Kat. prosvetna društva se prosijo, da odpošljejo k temu sestanku po enega zastopnika, ki naj se zanesljivo udeleži sestanka.
pr Koncert »Ljubljanskega Zvona« r Trbovljah se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. zvečer v dvorani Delavskega doma. Na vzporedu so ume'ni zbori Adamiča, Lajovica in Premrla ter narodne pesmi v harmonizacijah Adamiča, Deva, dr. Ki-
Poštni vestnik.
Poštni paketi za Rusijo in za okrožje Sare.
Dne 16. m. m. se je otvoril poštni paketni promet z Rusijo in paketni promet z okrožjem Sare. Teža pošiljkam je omejena na 10 kg. Vrednost ne sme biti označena. K vsaki pošiljki pripadajo 4 carinske napovedi.
Na kateri pošti smo kdo sprejemati svoje pošiljke. Pošiljko dostaviti ali pa denar izplačati sme naslovniku samo tista pošta, na katero je pošiljka naslovljena. S tem pa še ni rečeno, da bi kdo né smel prejemati svojih pošiljk tudi na kateri drugi pošti. Pogoja pa sta: 1. da ima pošiljatelj na tej pošti svoj predal in 2. da so pošiljke na to pošto naslovljene. — Ako naslovnik želi, da ne dobi sploh nobene pošiljke pri pošti, v katere poslovnem področju stanuje, torej tudi tistih ne, ki bi bile na slovljene na to pošto, sme v smislu člena 63., točka III. prvega dela pravilnika zahtevati, da mu pošilja ta pošta vse pošiljke na tisto pošto, kjer ima predal. To svojo zahtevo pa mora po členku 40., točita IV., prvega dela poštnega pravilnika pismeno prijaviti in sicer pri pošti, v čije dostavnem področju stanuje ter se zavezati, da bo poravi^ vse pristojbine, s katerimi bodo te pošiljke zaradi tega pošiljanja obremenjene. — Tvornica »Sladka gorat na primer je v dostavnem okraju Marije Snežne, ne mara pa prejemati svojih pošiljk pri tej pošti, ampak pri pošti v Šent Ilju v Slov. goricah. — Vse pošiljke, ki jih dobi pošta Sent IIj v Slov. goricah pod naslovom: Tvornica Sladka gora, pošta Št. IIj v Slov. goricah, mora izročiti naslovniku pošta Šent Ilj, dasi stanuje naslovnik v področju pošte Marije Snežne. Naslovnik pa mora seveda imeti pri tej pošti svoj predal.
Orlovski vestnik.
Telovadni odsek Orla v Mavčičah priredi v nedeljo dne 10. t. m. po litanijah javno telovadbo.
Vrhniški orlovski odsek praznuje 1. julija 1923. v Grogarjevem dolu svojo petnajstletnico, ki bo združena z okrožno prireditvijo. Starejši bratje širr.e Slovenije se bodo gotovo še spominjali prijetnih ur, ki so jih preživeli 1. 1912 na zvezni orlovski prireditvi v Grogarjevem dolu. Pridite te spomine obudit, pridite so znova navdušit in dat navdušenja mlajšim bratom. Vrhniški odsek se je rad udeleževal raznih slavnosti pri bratskih odsekih blizu in daleč, zato pričakuje, da mu tudi ti ne bodo ostali dolžni vrnitve. Na odseke pošljemo te dni prijavne pole, kmalu nam izpolnjene vrnite. Podrob-
Turistika in sport.
Motoklub Slovenija v Ljubljani razpisuje svojo prvo društveno regularitetno tekmo dne 17. junija na progi Ljubljana—Vrhnika— Planiua— Cerknica—Vol. Lašče, Turjak, Ljubljana, t. j. 120 km. Prijavo in pro-pozicije pri g. Baraga, Jugobanka, Kolodvorska ulica.
Motoklub Slovenija priredi ob priliki zvezdne dirke »Ilirije« v Colju dne 10. junija t. 1. izlot v Celje. Tem potom vabi vse moto-cikliste iz bivše Štajerske, da polete v Celje, kjer so bodo vršili razgovori za ustanovitev motociklističnega kluba za bivšo Štajersko in za ustanovitev podzvoze za Slovenijo. — Odbor.
Motoklub Slovenija vabi vse svoje člane na društveni sestanek, ki se bo vršil v soboto dne 9. t. m. pri »Lovu«, vrt. Dnevni red: Izlet r Celje in Regularitetna tekma dne 17. t. m.
S. K. »Jadran« sklicuje îe-tanek vsega rcln^ga članstva, ki se vrši v petek, dne 8. t. m. ob 20. uri v gostilni pri »Sodčku« (2ab-jek). Udeležba dolžnost!
Ljubljen porota.
Ljubljana, 6. junija 1923.
Porotnemu senatu je predsedoval danes nadsvetnik dr. Kaiser, državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnika namestnik Mastnak. Obravnava se uboj, ki ga je izvršil Janez Gačnik. Očeta ubitega Jersina zastopa dr. Natlačen.
Uboj pri Gorifici — Št. Jurij.
Na predvečer sv. Jožefa so fantje v Udju delali »ofrehe in s tem nabrali 300 K, ki jih je hranil ml. Janez Gačnik in ki so jih potem sporazumno na veliki pondeljek zapili v Goršičevi gostilni v Št. Juriju. Pri sosednji mizi je sedela tudi družba mož, med njimi starejši Janez Gač-I nik, oče ml. Gačnika. Ker pa je račun zapitka znašal nad 300 K, je ml. Gačnik pobral pri fantih po 40 K. Končno je pri obračuuv še nekaj ostalo, kar pa ml. Gačnik ni hotel fantom razdeliti in se je vsled tega med fanti vuel prepir. K mizi je pristopil starejši Janez Gačnik, sunil Rudolfa Jersina, češ da taki smrkavci njegovega sina ne bodo rihtali. Na posredovnaje gostilničarja ni prišlo do nadaljnjega prepira in je Janez Gačnik s svojim sinom odšel proti domu. Tu se je na cesti vnel splošen pretek, pri katerem so bili udeleženi predvsem stari in mladi Gačnik, ki sta obdelovala zlasti Janeza in Rudolfa Jer-šina. Rudolf jima je utekel, Janeza pa je stari ubil s kolom. Janeza Jeršina so pobrali in ga nesli domov, kjer je kmalu izgubil zavest ter prihodnji dan umrl. Pri raztelesenju se je dognalo, da je bil vzrok smrti silni udarec, vsled katerega je počila kost zaglavnica in se je vlila kri v možgane. Janez Gačnik taji, da ie on prizadejal smrtni udarec, trdi pa, da je ravnal v silo-branu, da bi rešil svojega sina, katerega je imel Janez Jeršin na tleh.
Poizvedovanja.
Psalterij je pozabil neki gospod, ki ee je vozil dne 4. junija 1928 z večernim vlakom iz Vel. Loke v smeri proti Ljubljani. Obrne naj se na naslov: Matej Vilfan, katehet, Ljubljana, Kongresni trg 17.-I. V knjigi je vizitka: Vladislav Hranilovič, grko-kat župnik.
Gospod, ki je včeraj v kavarni »Emona« v garderobi imel št. 146, je dobil napačen dežnik in se prosi, da ga takoj nazaj prinese.
Pozabile so stranke v mlekarni v Kopitarjevi ulici 1 zavojček perila od Reicha in 1 dežnik. Stvari se dobe v navedeni mlekarni.
Pogreša se že skoro eno leto bel (biserna matica) rožni venec, s srebrnim križcem na srebrni verižici z urezanimi črkami M. K. 18. 5. 1911. Ker je rožnivenec dragocen spomin prvega sv. obhajila, se pošteni najditelj lepo prosi, naj f i izroči proti nagradi v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica.
Gospod Veličan Bešter, fotograf, dela že dôïi go časa v ljubljanskih časopisih po od njegu plačanih člankih za svoje fotografične izdelke ne-; okusno reklamo, ki utegne pri noinformiraneia občinstvu vzbuditi mnenje, da jo gospod Bešter, edini fotograf v Ljubljani, čigar izdelki so пл višku dovršenosti. Fotografija kot taka se danes ne smatra več za umetnost, še manj pa delo g. Bešter-ja, ki ne dosega po mnenju vseh strokovnjakov niti povprečnih fotografskih izdelkov. Istotako se tudi poslužuje imenovani gospod zakonito nedovoljenih sredstev, kakor n. pr. razstavljanja slike kraljeve rodbine, posnete po slikah drugih fotografov pod svojim imenom. Poživljamo tudi g. Bešter-ja, naj predloži spričevala akademije na Dunaju, s katerimi se hvali in katero jo bil baje obiskoval; po naši vednosti obstoja na Dunaju le ena šola za fotografsko stroko in to je Fotografische Lehr- und Versuchsanstalt, na kateri p i po naših poizvedbah g. Bešter sploh ui bil vpisan. Opravičeno je, da dela Zase dostojno iu dopustno reklamo, brez katere dane» obrtnik težko izhaja, toda samohvala je — kot pravi pregovor, zlasti v takih slučajih — eena mala.
V Ljubljani, dne 5. junija 1923.
Za zadrugo fotografov za Slovenijo-: Пидоп Hibier, načelnik. Kune Franc, tajnik.
* Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništva le, kolikor določa zakon.
MefeoroEoglčno poročilo.
Ljubljana 30G ш n. m. vis.
Utti орнво-vtvn a	Haro-motoi v mm	Гегшо-mutei » O	P.ibruui. Uiturmicn v 0	Nobo, _ vetrovi"	L'ail »vin. v mm f
5. 6. 21 h	731-1	141	1	obl.	
6./6 7 h	736 2	13-1	'	obl.	1'4.
6.6. 14 h	734-0	16-6	1-9	obl. sever	. « V1
LEPOTA? SVEZOST MLAJOSTl? Priljubljena zunanjost? Vse to si lahko prihranite in za-branile prerano osiarelost edino z racionelmm negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vašHi las in zob! Izrednega delovanja so žc nad 25 let priljubljeni Elza-izdelki za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka Z omotom in poštnino 25 Din), Elza-pomada za rasf las (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepote (4 kose z omotom in poštnino 35 Din) in drugi Elza-izdelki, kakor Elza cvet za: lase, Elza-voda za usta, Elze-kolonska vodo itd; Lekarnar EUGEN V. l'ELLER, S1UBICA DON)A, Elzatrg št. 134, Hrvatsko.
Nosile
■lilllllllillllllH
1111Н11Ш111Ш1Ш1ШШ11
SLU2KINJ0
IŠČEM pošteno
ki zna nekoliko kuhati. — Naslov pove uprava lista pod «POŠTENA 3402«.
Za mojo trgovino z deželnimi pridelki
iščem -m.
kontoristinjo
popolnoma veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastop s 1. julijem. — Lastnoročne ponudbe je poslati pod .POŠTENOST 3392« na upravništvo «Slovenca«.
Tovarna v okolici Ljobljane ll{« samost.
praktično pisarn, moč
Ozira se le na poštene in marljive osebe. Natančnejše ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov pod «Zanesljiv 3413« na upravo «Slovenca«.
Na večji žagi t polnojarmcnikom na Gorenjskem dobe mesto
obratovodja
pravil, A ^flfisril za samice. Reflek-dalje 4 ««»<« JI tiram le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči, veSče vseh popravil. — Ponudbe pod: «2AGA 3412« na upravo «Slovenca«.
iščem treznega in zaneslflvega
hlapca h konjem
lahko tudi starejša moč, oženjen, brez družine. Delo lahko, plača po dogovoru, Ponudbe na uDravo ood «Hlapec 3369«.
Vajenca
poštenih staršev SPREJMEM v špecerijsko in delikatesno trgovino. Stanovanje in hrana pri stariših. Naslov v upravi lista pod številko 3348.
ia ■ as m n m ш m sa в» m m esj
GATRISTA
z večletno prakso, SPREJMO TAKOJ v Ljubljani, PRULE ŠT. 8.
SPREJMEM
kompanjona
s kapitalom od 200.000 Din s so- ali brez osebne udeležbe za dobro idoče industr. podjetje. — Cenjene ponudbe na uprav-niitvo «Slovenca« pod: «dobro naloženi kapital« 3296.
Radi opustitve trgovine prodajamo po znatno znižanih cenah
vse vrste pohištvo
Trgovina s pohištvom in tapet, delavnica
BRATA SEVER, Ljubljana,
Gosposvetska cesta itev. 13 (KolizeO.
Radi povečanja že obstoječega, dobro idočega industrijskega podjetja IŠČEM • в	v
v svrho osnovanja družbe z omejeno zavezo. _ Cenj. ponudbe na upravo lista
pod «Dobro podjetje 3297«.
Najboljša kolesa
pneumatiko in vse dele koles, nudi po originalnih cenah. — Zastopstvo tvrdke J. Goreč, M. R. PLEVEL v Preski prt Medvodah.	3406
trgov, hišo
Ne I 536/23-6
prostovoljne dražbe nepremičnin
Razglašena dražba HIŠE štev. 45 na Rečici SE NE BO VRŠILA.
Okr. sodišče v Radovljici, odd. I.,
dne 4. junija 1923.	3394
Razglas.
Oskrbništvo posestva Gustav Mu-lej iz BodeSč PRODA cirka
50 m2 smrekovega LESA
! na favni dražbi, katera se vrši dne 11. i junija t. 1. ob 10. uri na licu mesta na
taležu. — V Ribncm pri Bledu, 4. juni|a 1923. — JAN. KRAMAR, župnik. 3395
Zaradi preselitve prodam
z inventarjem, prostim stanovanjem in lokalom, po zelo ugodni ceni. Istotam je tudi NAPRODAJ MOŠKO KOLO in ŠIVALNI STROJ. - Naslov pove uprava «Slovcnca« pod Itev. 3408.
KUPIM dobro ohranjen
miz. stružnik ^њ^
— Naslov pove uprava lista pod St. 3407.
Naphtalin surovi
3 Din. Katran iz lesa kg 2 Din, brutlo za netto, ter STELAŽE za mešano trgovino, PRODA F. CVEK, Kamnik.	3303
POZOR!
POZOR 1
let otroški!) m kov, Mes
z gumo, po ceni naprodaj žc od 250 Din.
Ljubljana, Zvonarska ulica št. 1.
Enodružinsko hišo
z lepim vrtom in prostim stanovanjem debi, kdor največ obljubi zanjo v Rožni dolini štev. 106 pri Marjaku. Naprodaj le do 15. t. m.	3358
PRIMA
BUKOVO OGLJE
na vagone RAZPRODAJAM prompt. Naslov pove uprava Slovenca« pod številko 3347.
■ ■ H gS 13 Ш Bi SB « H ■
Inserati
v »SLOVENCU« imajo
popolen uspeh!
ш ш ш Ei ш as is m ш m m u m
Ugodna prilika !
NAPRODAJ JE
HiŠA V KOČEVJU
štev. 18 na Glavnem trgu, obenem s pristavo, vrtovi, travniki, njivami in deli gozda. — Cena zelo nizka. — Vprašanja na: RUDOLF ROTIlELj LINZ a/D. Promenade 25, AVSTRIJA.
Pritlična hiša
z VRTOM. NAPRODA! v Zsorni! Šiški .stev. 34. — Pojasnila daje lastnik BLRGANT. istotam.	3357
Stran e.
SEOVENEC, ïïrfe 7. ]un!na' 1923.
Siev. Ш
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE fvan Bogataj, konces. elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markcš, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARIl: Semžour & Smerkol, Norijanska ul 13. Produktivna zadrugo kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T., Poljansko ccsta štev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in dru-pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Bar|iga, Šelcnburgova ulica 6/1,
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štuv. 5.
dinarje.)
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO:
terene & Fuchs, Ljubljana, Mirje Stev. 2
ŠPED1CI)SKA PODjETlA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463 Rtinzinner R., Cesta na juž. železu. 7—9.
TRGOVINA Z 2ELEZNINO:
Sušnik A, Zaloška cesta št. 21, Ljubljano
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni tra 15. TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavci;, pri «Zlati lopatic, Valva-zorjev trg štev. T.
ZALOGA POIUSTVA:
Г. Pajdiga sin, Sv. Petra cesta slep. 17
MARTIN 2URAN
SOBNI SLIKAR, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 12,
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izv ršitev točna, cene zmerne. 3272
Pozor trgovci! j
V večjem kraju Slovenije sc PRODA | dobro vpeljana
j Na razpolago so velika SKLADIŠČA i i in STANOVANJE. Cenj. ponudbe na ; upravo pod »UGODNA PRILIKA«.
NAPRODAJ JE
fBandsàge) 700 mm rolne. AMANN, Tržič.
ALFRED
3032
POZOR! Prodam več rabljenih HRASTOVIH in KOSTANJEVIH
naprodaj v Ljubljani otroškfvoMi
KAD!
različne velikosti, za namakanje sadja, za zelje in repo po zelo ugodni ccni. — Poizve se: Novi Vodmat 3, Ljubljana.
mala, vili podobna HIŠA s parketiran'mi sobami, oddaljena od glavne pošte 12 minut, pod zelo ugodnimi pogoji. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove uprava lista pod štev. 3282.
„MAM ALT"
Pozor pekil »Diamalt«, tvornice Hauser i Sobolka, Beč-Stadlaa, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopniku a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte se ponaredb v prahu ali tekočini! raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV,;-	--— ----------------
ićoLES^ ' n ajno vejšeg a" t i p n, ^ m ni ! h ' najnol |/бС stavbnih ИЗГСб!
fc-jših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STRO-	иш,м!ш| Ги| ul"
IEV in vsakovrstnih delov. - PNEVMATIKA na debelo in drobno poceni. Spre-cmajo sc vsa popravila. «TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov n delov, LJUBLJANA, Karlovska c. 4.
li
Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je gespod
zasebnik
v sredo zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, star 67 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek 7. junija ob pol 6. uri iz hiše žalosti, Zg. Šiška 44, na pokopališče v Dravljah.
Zgornja Šiška, dne 6. junija 1923.
Žalujoči ostali.
ife
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oče, tast, stric in svak, gospod
]anez Ustar
dne 6. junija ob 2. v 73. letu svoje starosti nenadoma premirtul.
Pogreb blagopokomcga bo v petek, dne 8. junija ob 9. iz hiše žalosti v Slivni na pokopališče na Vačah.
Slivna, dne 6. junija 1923.
Žalujoča rodbina USTAR - SIMONČIČ in vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.
že-
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša rčnoljubljena, nepozabna hčerka in sestra, gospodična
sr
v sredo dne 6. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v četrtek dne 7. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta štev. 49, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. junija 1923.
Josipina Cerar,
mati.
Josip in Emil Cerar,
brata.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
več vrst, DVO- , KOLESA raznih ! r.odelov, najnovejši motorčki amerik. tipa ; "Evans«. Velika zaloga pneumatike in de- ; ov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa ; popravila, emajliranje in poniklanje. —'. wTYihlini// F. B. L., tovarna dvoko-» I I lUUIIdtt les in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 2661 J
Klavirje in pianine
KUPUJEM. Ponudbe z označbo marke, j cene, dolgosli in notranje konstrukcije , klavirja, to je da-li ima klavir znotraj j okoli železno ali leseno ramo — treba | poslati na S. F. ČOP, Zagreb, Mrazovi- ; čeva ulica št. 12, III. nadstr.	3329
HambnrgAmeriha Ilnlfo in United-Amerlkan lines Inc.
IIIUOIKO
Simon Kmetcc, Ljubljana, KoiodvorsKa unčo st. го
Sprejem« potnlhe v lužno ln severno Ameriko, iztfofo točna polosnlio ln prodaja vozne liste.
OdlMHl lz ЦиРЦапе vsoh ledeni. < Glavno zastopstvo za Jugoslavijo '
i. 6. DrašlfoviC, zogres»
,B" cesto pri državnem holedvoru.i
Podružnice:
REO&RAO: »eiltansha oElea 25. SUŠAH: Jovo Cj. ivoSevlć, Karolinška cesta 160. SPLIT: Anic Bulč, RgohleclgoHova obala 13. GR1IÎ: Ivo 10Vrl№
DITOLI: ®jorgie I. Dlmllrijevic & Komp., Bulevard Kralja
Aleksandra 107. velbeCherek: RuSan ц ramajiovic, Tra КгаЦа Petra 4.
Potnlhe spremila đo flambHrga drnlbenl iiradnllj.
Ako še niste, pošljite naročnino!
na periferiji mesta, 500—1000 in2, zelo I ugodno NAPRODAJ. — Več pove: : I FRANC ZORC, Zelena pot štev. f>, j Kolezija, Ljubljana.	3344

%
Naznanjam, da sem odprl veletrgovino Z ŽeleZtlitlO
na Sv. Petra cesti štev. 35
vogal Resljeve ceste štev. 3 (preje Mencingerjev lokal), ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.
„Triglav" Ljubljana,
Stanko Florjančič.
En gros
En détail

nmiip lesh.
Južna železnica kupi sledeče množine mehkega lesa:
1. Smrekov in hojkov les.					
Tek.	Dimenzije			Rabljena	
	dolžina m	Širina cm		množina	Opomba
St			mm	m'	
1	5 7 do 6	15 do 10	20	300	
2	5.7 do 6	28 do 30	20	3C0	
3	5.7 do C	15 do 16	25	150.	se lahko dobavi v dvojni širini
4	5.7 do 6	28 do 30	25	150	
5	5	15 do 16	35	90	dtto
6	5	28 do 30	35	270	
7	в	24 in več	35	900	
8	6	15 do 16	38	300	dtto
9	6	28 do 30	38	230	
10	4.3	28 do 30	40	150	
11	6	28 do 30	40	150	
12	5.7	32	40	140	
13	5.7	17	45	75	
14	4.3	26 do 27	45	280	
15	5.7	26 do 27	45	70	
16	6.2	15 do 16	66	—	
17	5.2	28 do 30	66	100	
18	4	20	180	15	
19	4 do 6	20 in več	90	9	
Pogoje glede kakovosti glej točko a) in b)					
2. Borov les.					
	Dimenzije			Rabljena	
1ек.		širina cm		množina	Opomba
št.	dolžina m		mm	m3	
1	2.7 do 3.0	18 in več	50	230	dtto
2	5.4 do 6.0	18 iu več	50	230	
3	2.7 do 3.0	18 in več	60	500	dtto
4	5.4 do 6.0	18 in več	60	500	
Pogoje glede kakovosti glej točko a)
Pogoji g!e*e ha^ovDill:
a)	Za rezanje desk se sme uporabiti le les zdravih in svežih debel bele barve (niti rudeï niti rujav). Razen tega les ne sme biti vrtinčasto raščen, se ne sme ločiti od sredice, mora biti brez razpok od ledu in brez pogostih prečnih vej, ne od vršičkov, mora odgovarjati dimenzijam in biti pravokotno in paralelno obrobljen.
b)	Dobavljena množina mora vsebovati najmanj 40% smrekovega lesa.
Dobavni rok: do 1. decembra 1923. Tvrdka, kateri bo dobava lesa oddana, ima za točno izvršitev sklenjene pogodbe položiti 20% kavcijo ali v gotovini ali potom garancijskega pisma.
Oddajala se bode dobava celotne ali le delne množine lesa.
Ponudbo, glasečo se na celotno ali delno množino z navedbo cene, postavljeno na ka< terokoli postajo južne železnice je do 20 .junija 1923 staviti na
Obratno raonatellstuo Intne Železnice oddelek Ul. o Lfnbllanl.
■ ■■ »»in»uuit»M«MiMiiMM»MnutMtMiMMffMttiiiiiiMiinit'«nnntnniiii|HHMmii»4i"i
и|1и|м||||н11мни|пи1ми'-|"пнпш»||м;:шип1пч>ж
pisalni stroji najmodernejšega sestava dobavi za pisarno in potovanje
»i tvrdka tu p nry л LJUBLJANA v , i a»« 11 IL liLA LU* firariufe m
na mesečne obroke ^ ~
Zahtevajte ponudbe in prospekte.
j| i-	. ............................................I.............................................................................................................................
Izdaia konzorcii »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Mihael Moškcrc .v Ljubljani«
ludoslovanska tiskarna v Liubliani«