URN_NBN_SI_DOC-S34A2V50

Guido Manzini: Itinerario jugoslavo fra l i b ri e biblioteche. Trieste 1957. V neverjetno kratkem času - komaj nekaj tednov zatem, kar nas je zapustil uprav­ nik goriške študijske knjižnice, g. G, Manzini, ki se je na povabilo Zveze druš­ tev bibliotekarjev FLRJ udeležil seminarja za inozemske slaviste v Dalmaciji - je V Trstu izšla knjižica z navedenim naslovom, v kateri je popisal svoje vtise in misli s popotovanja in ogleda večjih jugoslovanskih knjižnic. Ne gre samo za to, da nas je s tem delom objektivno predstavil v svoji širši, predvsem pa ožji domo­ vini, v kateri še vedno ni pravega zaupanja v našo iskreno željo za navezavo le­ pih odnosov. Priznati mu je treba, da je naše razmere opisal pošteno, kritično in predvsem z veliko simpatijo. Zaradi omejenega prostora se bo treba omejiti samo na naštevanje vsebine in ne bo mogoče omeniti lastnih razmišljanj, ki se zbude ob prebiranju, in pa avtor­ jevih številnih sugestij za izboljšanje tako našega kakor njihovega dela oz. sodelovanja. Zanimiva je pišceva ugotovitev, ki jo najdemo v uvodu, da bi primer­ java naših in njihovih bibliotekarskih razmer po vsej p r i l i ki bila precej na škodo italijanskim. Teh primerjav - pravi - ni treba posebej poudarjati i n p i­ sati, saj bodo ob branju živo stopile pred oči vsakomur, ki se ukvarja s knji­ go v I t a l i j i . Tega se je pisec tudi dosledno držal, čeprav je marsikatero stvar, ki je pri nas že tako samoumevna, da se njene pomembnosti skoraj ne zavedamo več, opisal na tak način, da je že opis sam obsodba razmer v njegovi domovini, ki j i h jasno razberemo med vrsticami. Predvsem je v prvem poglavju, ki nosi naslov "Bibliotekarji", poudaril izredno voljo za "sodobnostjo", za sodobne načine dela, za zamašitev vrzeli, ki so jo pestila dolga leta zaostalosti, in pa zelo veliko razgledanost naših b i b l i o t e- karjev, ki do potankosti poznajo delo vseh bolj ali manj bibliotekarsko razvi­ tih držav. V naslednjih poglavjih, ki so posvečena našim bibliotekam - "Knjiž­ nice", "Knjižni prirastek", "Ljudske knjižnice" - opaža izredno skrb države za knjižnice, kar se kaže predvsem v finančnih sredstvih, namenjenih tako za vzdr­ ževanje knjižnic kot za nakup tujih knjig. Pri tem sicer opazi, da Jugoslavija skoraj nima za knjižnice primernih poslopij, saj je večina teh adaptirana in po vojni še ni bilo zgrajene n i ti ene knjižnične zgradbe, hkrati pa poudarja veliko število kvalificiranega kadra in strokovnjakov v knjižnicah. Nima pra­ vega zaupanja v družbeno upravljanje knjižnic - kaže, da stvari ni prav razu- 13