II Celju, w petek 15. junija 1923«
Glasilo Socialistično stranke Jugoslavije.
Posamezna štev. I Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstropje;
Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje; Čekf rač. St. 11.959.
Stane mesečno...................20	Din)
za inozemstvo .  ...............30	Din.
Oglasi: prostor 1 X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Izprememba kurza v „Napreju“.
V velikih časih živimo. Vse neverne Tomaže opozarjamo, da sc pravočasno poskrijejo ali pa spreobrnejo. Čudeži se zopet gode, resničm čudeži. Naš urednik, o katerem smo mislili, da ne bo nikdar veroval v čudeže, še manj pa da bi pisal proti »Naprejn«, je sam lastnoročno v spanju napisal člančič, ki ga Pod vtisom takega čudeža seveda moramo objaviti, čeprav nas je sram. Seveda nas ni sram zaradi nekdanjih naših grešnih zmot. o katerih članek govori, ampak samo iz sramežljive ponižnosti. Zavedamo se namreč, da bomo po tem čudežu kmalu svetovno znani, kajti pred nami, ki smo dobili kar ves člančič iz božje roke, se mora kar skriti slavni čudež iz Svetega pisma stare zaveze, pri katerem je božja roka napisala na-steno samo tri besede: »mene, tekel, fares« in še tako nerazločno, da Se zdaj ne vemo dobro, če zadnja beseda ni bila »ufarsin« namesto »fares«. Mi pa kar člančič! Glasi se takole:
V belgrajskem parlamentu je bilo v Letu Gospodovem 1923. v juniju zelo važna debata zaradi padca naše valute in gg. poslanci SLS so pri tej priliki pokazali svojo moč. ki jim jo je dal v roke napredni in zavedni in po sv. Duhu raz-svitljeni naš narod mi državnozborskih volitvah. Zahtevali so, naj se nemudoma dvigne naše gospodarstvo in kot začetek akcije naj se dvignejo naše železnice, češ, da je pravilen, dober in hiter promet' predpogoj za razcvit našega gospodarstva. Ker pa v naši državi primanjkuje blaga za železniške tovore, tako da promet pri tem trpi. naj se žrtvujejo vojaki, ki itak drugače nimajo nič opravka. Čeprav so gg. poslanci SLS pri tcim očitno pokazali svoj antimilita-ristični boj, vendar so zmagali, ker so pač močni:	parlament	ie sprejel^ njih
predlog, naj sc prevaža vojaštvo. Tistim hudobnim rdečkarjem pri »Naprejn«. ki SO pred volitvami tako trdovratno govorili in pisali, da poslanci nič ne zmorejo, če nimajo močnih in zavednih*organizacij za seboj, bo menda zdaj vendar že enkrat manjkalo sape, kajti sedaj že tudi vsak slepec lahko uvidi, da niso
Milenin:
»Bogokletstvo«.
(Dalje.)
Skozi dolga stoletja so blodile Pristove čiste ideje v temi nevednosti ljudskih mas in prebrisanosti onih, ki so znali celo vero izkoristiti v svoje sebične namene- Mučnih prizorov in sramotnih strani v tej obsežni knjigi zgodovinskega razvoja je toliko, da mora biti poštenega človeka strah če pomisli, v kaj lahko spremeni človeška pokvarjenost in živalska nagnenja veliko idejo miru in bratstva vseh ljudi na zemlji. Saj nj nobena skrivnost, da so se papeži, ki so po verskem nauku vidni namestniki Krista, prepirali in pretepali za rimsko stolico kakor branjevke za stojala na trgu. da so imeli ne glede na celibat nezakonske otroke, da so dolga stoletja nastopali kot posvetni vladarji z vsemi znaki zunanje moči, da so po njihovem ukazu mučili in Pogosto celo ubijali ljudi, ki se niso brezpogojno pokorili volji božjih maziljencev. Lasje stopijo pokoncu človeku, če odpre zgodovino in čila, kaj se je vse godilo na razvalinah prvotnega krščanstva, '1 oda vse to ne moti brezvestnih ljudi, ki si drznejo še danes trditi, da je bogokletstvo, če človek pogleda resnici v
imeli prav. Vojaki zboljšujejo promet, promet zboljšuje narodno gospodarstvo, narodno gospodarstvo zboljšuje naš dinar in dinar bo v kratkem odpravil draginjo; draginja je pa vir vsega zla; ko ne bo več draginje, bo zavladala krščanska solidarnost in medsebojna ljubezen v imenu Jezusa Kristusa, Gospoda našega, ki je z nami in bo z nami do konce sveta. S tem bodo premagani vsi hudobneži in z njimi tudi Antikristov dnevnik »Naprej«. Amen.
Tako člančič. Seveda nam je takoj zmanjkalo sape, tiste pregrešne nekdanje sape; in začeli smo dihati novo, moderno sapo- Upamo, da bodo tudi vsi naši naročniki in čitatelji razumeli ta božji migljaj in da ne bodo zahtevali — v smislu svojih dosedanjih antikristov-sko demokratskih zmot — naj ostane v kurzu še stara sapa tako dolgo, dokler ne sklene izpremembe pokrajinski odbor. Tam, kjer se gode tako veliki čudeži. tam je konec vsakega demokratizma, tam se mora vsak še tako zakrknjeni antikrist mlati v voljo absolutizma. Proti Bogu pa vendarle ne bomo, kaj?
Revolucija na Bolgarskem.
Mnogo znakov jo je že dolgo časa pro-rokovalo, ko je pa pretekli teden v .resnici izbruhnila, je prišla skoro nepričakovano.
V Bolgariji je bil položaj napet kakor v nobeni drugi evropski državi. Na eni strani diktator Stambolijski, reakcio-
narec, a človek z izrednimi sposobnostmi, diplomat od pete do glave, ki vanj gleda ogromna kmetska masa njegovega naroda kakor v drugega boga, masa, ki je še na najprimitivnejši stopnji socialnega razvoja, a kompaktna, dobro organizirana; na drugi strani nekaj meščanske inteligence po mestih, ki je tvorila v raznih skupinah in s socialisti (menjševi-ki) opozicionalni blok proti diktatorju. Ob strani podpihovalni elementi: komunisti, ki so bili nekaj časa z dušo in telesom za Stambolijskim, a so se v zadnjem času od njega ločili, ko je ta začel pod uplivom naše vlade zavzemati ostrejše stališče proti sovjetski Rusiji in proti njim. Slednjič bolgarski fašizem, sesto-ječ iz majhnih, a dobro organiziranih macedonskih komitskih čet, ki so Starn-
obraz in pove to. kar se, je godilo in sc godi še sedaj.
Res je. da so nauki Krista in njegovih apostolov še vedno isti kakor so bili nekdaj, toda kaj pomagajo ti nauki, če sc pa sami božji namestniki ne ravnajo po njih, če žive tako. da bi se učitelj zjokal nad njimi ali pa bi moral vzeti bič in spoditi kupce iz. svojega hrama? Modrijan z očali lažnjive krščanske morale je napisal značilne besede, da katoliška cerkev s Kristovimi nauki vrši neprestano duhovno prerajanje človeštva. Samo podlež ali pa bebec lahko izreče tako absurdno trditev. Da navedemo samo er. primer, ki je še vsem živo v spominu, Katoliška cerkev je v razmerju do drugih ver nestrpna, ker hoče., da bi vsi ljudje prihiteli v njeno nezmotljivo naročje. Zlasti neprijeten trn v peti so ji Turki, ki seveda s svoje strani tudi smrtno sovražijo kristjane. Pred vojno je naša duhovščina na vse pretveze kričala, da so Turki krivoverci in naši najhujši sovražniki. Ko pa se je vnelo zločinsko klanje in je Turčija stopila na stran katoliške Avstrije, je ista duhovščina z istih prižnic oznanjala istim vernikom, da morajo ljubiti in spoštovati Turke, češ, da so sc kar čez noč spremenili iz. sovražnikov v prijatelje. In ko so zaslepljeni trpini odhajali trumoma na mo-
bolijskega do smrti osovražile, ko je v pogajanjih z Jugoslavijo pristal tudi for-melno na to, da ostane Macedonija v naših rokah in da se enkrat za vselej prenehajo razbojniški napadi na naše obmejne kraje, ki so povzročili že toliko gorja in krvi. Glavni kader opozicije tvorijo pristaši tistega proslulega Rado-slavovega kabineta, ki je pognal Bolgarsko v svetovno in bratomorno vojno, ki ga je narod pred kratkim s plebiscitom obsodil na smrt, a ga je Stambolijski pomilostil na ječo. Nad vsem intrigantske roke vladajočega Kobtiržana Borisa in njegovega pregnanega očeta Ferdinanda, ki sta težko gledala, kako jima je diktator bolgarskega naroda krajšal od boga dane pravice in jima komandiral kakor komurkoli iz garde svojih zvestih.
Ti elementi so se sedaj zapleti v štreno meščanske vojne. Revolucija je še v svoji prvi fazi, zato je umljivo, da je uspeh še vedno na strani prevratnikov, a že sc kaže. da ne bo dolgo trajalo, ko se povrne v deželo stari »red«. Blazno je misliti, da bi mogla opozicija, tako pestra, majhna, tako v načelih sl nasprotujoča. kakor je. popolnoma brez vsake enotne organizacije, obdržati svoje šan-se proti SO-odstotni večini Stambolijski-jevih »zelenih kadrov«. Njena oblast sc faktično razteza samo čez glavno mesto, .kjer ie pač zbrana masa inteligence in maloštevilnega industrijskega ,proletariata, kjer jD je bilo v prvem trenutku nepričakovanega udarca ob odsotnosti diktatorjevi, ki se je nahajal na agitaciji po deželi, lahko aretirati njegovo vlado in sestaviti novo iz vseučiliških profesorjev (novi ministrski predsednik Cankov je n. pr. tak profesor) in enega socialista* Kazazova. Nova vlada sc ne more opirati niti na vojsko, ki je v takih slučajih temelj za vsak uspeli, ker na Bolgarskem vojske skoro nič ni, ker je bolgarska armada le odsev tega, kar so pustile mirovne konference od njene nekdanje veličine obstojati.
Mi nimamo interesa zavzemati sc ne za eno. ne za drugo stran, ker čeprav vemo. da je Stambolijskega seljaška organizacija nekaj tako reakcionarnega, nezavednega, meščanskega in za bogovi se lovečega kakor n. pr. pri nas Radičeva, čeprav vemo, da je Stamboiijskij v in-ti;iuiih stikih z našo vladajočo buržoazi-
rišče, da prelijejo kri za vero, cesarja In domovino, da ležejo prezgodaj v grob, so jih katoliški in pravoslavni duhovniki blagoslavlali1 s podobo križanega Mesije, ki je nekoč zaklical človeštvu: ne ubijaj! Sami do vratu v pregrešnem življenju •so odpuščali grehe onim, ki so bili v duši čisti kakor jutranja rosa! Hinavci in nedostojni \ isokega zvauja božjih namestnikov so pošiljali v smrt nedolžne ljudi, očete nepreskrbljenih otrok in sinove onemoglih mater, češ, da je to volja božja. da je Bog tako ukazal.
c,e bi bilo to res in če bi bili v resnici božji namestniki, čemu so tedaj stisnili med noge rep in ostali pri svojih kuharicah. Prvi naj bi bili prijeli za orožje, da pokažejo drugim primer in izvrše božjo zapoved. Toda kakor vedno in povsod so tudi v tem slučaju ostali zvesti svoji hinavščini in delili odpustke onim, ki sploh niso bili sposobni grešiti. Mar katoliška cerkev tako duhovno preraja človeštvo, mar je to njen namen na zemlji? Takih gorostasnih primerov laži in podlosti bi bilo seveda mogoče navesti sto in sto,
Dalje berem v poglavju o bogokletstvu še tole: Brez sv. Duha bi človeštvo utonilo v najglobljem močvirju. Pri piscu teh vrstic je mogoče samo[
jo, vendar ne smerno pozabiti; da tvori na drugi strani jedro istotaka buržoazi-ja, kakor se pri nas poganja za naciona-listično-imperialistično frazo, ki noče z našo državo nobene mirne rešitve plemenskega spora.
Obžalovati moramo, da so se ji bolgarski socialisti udinjali. 2e .principieino smo proti vsaki revolucionarni akciji s sodelovanjem kakega meščanstva, tem hujše pa je, če imajo bolgarski sodrugi tako malo uvidevnosti, da ne poznajo uiti načela, da ogromna manjšina ni upravičena z nasiljem vreči nasilni sistem kake večine, ker je taka akcija vselej brezuspešna. Socialna revolucija se da izvesti samo z idejnim zrcvolucioni-ranjem mas, z organizacijo in pridobitvijo večine, z ustvaritvijo ppgojev za končno odrešitev. Agrarna država, nazadnjaška, kakor je Bolgarska, ki jo imajo kmetski veleposestniki v svojih rokah, pa je za revolucijo prav tako malo pripravna, kakor je bila Rusija. Revolucija v taki državi ustvarja samo še večjo zmedo in preti razrednemu proletariatu s popolnim poginom. Pa bolgarski socializem je. žal, tak, kakor smo ga pri nas tudi dosita poznali: v njem odločajo vodilni posamezniki, organizacij pa nič nima.
Zanimivo je, da so šli tudi tako radikalni »komunisti« isto pot za socialisti: š|i so sc pokloniti novi vladi in ji izrazili svojo udanost!
Gledati borno morali, da ne bodo bolgarske homatije imele kakih pogubo-nosnih posledic za nas. Naši vladni izkoriščevalci že govore o tem, da bodo z oboroženo pomočjo nastopili v prid svojemu zavezniku Stambolijskemu proti revoluciji, ki ji je že itak od vsega začetka zapisan na čelo neuspeh. Tako akcijo bo treba na vsak način preprečiti, ne samo zato, ker nismo dolžni prelivati naše krvi za tuje buržoazne interese, ampak tudi nimamo prav nobene pravice vmešavati se v notranje zadeve kake druge države. Proti vsaki nevarnosti se bo naša država najbolje zavarovala s tem, če bo doma ustvarila človeškemu življenju dostojne pogoje in če bo kvečjemu skrbela za to, da se olajšajo s humanimi sredstvi strašne posledice, ki bodo vse bolgarsko ljudstvo teple po tej nepremišljeni, nepotrebni epizodi!
dvoje. Ali je zapatentiral svojo pamet v Rimu, kar je še najbolj verjetno, ali je pa kupil svoji vesti sibirski kožuh, ki ne pripušča nobenega prepiha. Kaj pa je sodobna človeška družba, zlasti oni vrhovi, ki duševno in telesno gnijejo po mestih? Ali ni to splošno moralno blato, gnezdo najostudnejših živalskih strasti in nečloveških dejanj, ali ni to nova Sodoma in Gomora, ati ni bilo svetovno klanje in vse njegove posledice najlepši dokaz, da se je človeštvo že do grla pogreznilo v tisto močvirje, ki ga hoče apostol v črni suknji izsušiti s pomočjo sv. Duha? Ali niso cerkve danes zbirališče, kjer se razžigajo politične strasti, kjer se mešetari s človeško neumnostjo? Ali niso sijajne cerkvene svečanosti, procesije in božja pota z vsemi svojimi navideznimi čudeži Ie pripomoček za izsesavanje ljudskih mas? Ali niso baš cerkveni dostojantveniki v pretežni večini in cerkev kot organizacija najbogatejša ustanova na svetu? Ali se ne vrše po spovednicah in samostanih stvari, ki bi se jih sramoval količkaj pošten človek? In kaj je storila do danes cerkev, da vse to prepreči? Mar bi ne mogla s svojo avtoriteto res dvigniti človeštva iz sedanjega skrajno žalostnega in bednega stanja? Kaj bi
Politične vesti«
* NaSa vlada se drži nekako rezervirano gled bolgarske revolu-cijet Sirijo se pa mnenja, da hoče izvajati nekako mobilizacijo za zastra-ženje obmejnih krajev. Danes sta odšla 2e dva polka iz Slovenije, triglavski in celjski, vpoklicali so mnogo novih vojnikov, da bodo ostali na mestu starih, čudno je vsekakor, da je položaj med našo vojsko tako zamotan, ničesar jasnega se ne pove. Da bi se gospodu vojnem ministru zljubilo, poseči z oboroženo roko v bolgarske zaplet-Ijaje, o tem nikakor ne sme biti govora. Čemu se vtikati v stvari, ki nam niso nič mar? In še z mečem v roki!
* Belgrajsko »Vreme« izjavlja v svojem uvodniku »Meščanska vojna na Bolgarskem«, da značijo uspehi revolucionarjev nevarnosti za mir na Balkanu. Revolucija da je v prvi vrsti naperjena proti jugoslovanskim interesom (menda vendar ne!) »Revolucija v Sofiji pomenja v naših očeh povratek Bolgarske k Ferdinandovi politiki in vladnemu režimu«, to navajamo dobesedno, ker sledi za tem nekako — hujskanje, da mi tega ne smemo trpeti, ker obstoja baje nevarnost, da zavlada Ferdinandov duh po Bolgarski, četudi se on osebno ne povrne. Če si sami ne znajo pomagati, pripominjamo mi, naj pa trpe, ker niso toliko zavedni, da bi si osnovali organizacijske temelje.
* Bolgarska revolucija je še v neodločilnem štadiju. Stambolijski je vladnim četam ubežal in se nahaja nekje -v severni Bolgarski, kjer organizira kmetsko vojsko. Baje ima že 100.000 dobrovoljcev pod svojim poveljstvom. Nad Sofijo je proglasil blokado in grozi, da jo bo popolnoma iztrebil s površine. Tudi če bi ga revolucionarna vlada mogla ujeti, bi ji to nič ne pomagalo, ker je za njegovega morebitnega naslednika že izvoljen praški bolgarski poslanih Daska-lov. Češkoslovaška se je izjavila solidarno z našo državo proti revolucionarjem. Ob naši južni meji so se obnovili manjši spopadi z macedon-skimi komitaši.
* Bolgarski kralj je ukazal takoj po sestavi nove revolucionarne vlade razpustiti narodno sobranje; aretirali so več zernljoradniških poslancev in jih vtaknili v ječe.
* Francoska vlada je zahtevala
v svoji noti, da Nemčija odvrže svojo dosedanjo pasivno rezistenco glede ruhrskega vprašanja. Angleška vlada pravi, da ne more tej želji pritrditi, ker bi se s tem naravnost omogočile komunistične akcije, pač pa izraža željo, da začnejo zavezniki razpravo na temelju zadnjega nemškega memoranduma. Predlaga še eno medzavezniško konferenco strokovnjakov, ki bi pregledali načela za reparacijska plačanja, V slučaju, da se doseže med zavezniki sporazum, bo Anglija posredovala pri Nemčiji.
Širite proletarski tisk!
škodilo Kristovim naukom, če bi njegovi namestniki razdelili nakopičeno bogastvo med siromašno ljudstvo, če bi vzeli iz cerkve Bogu nepotrebno zlato in bisere ter kupili lačnim ljudem kruha, če bi duhovščina vplivala tudi na posvetne stanove, da postanejo bolj rahločutni in usmiljeni, da iztrgajo iz svojih src sovraštvo do bližnjega in oblečejo togo miru in ljubezni ? Čemu ne posreduje cerkev kot največja organizacija, da se uredi mednarodno življenje, da preneha pogu-bonosno ščuvanje naroda proti narodu in da se končno odstrani nevarnost novega krvoprelitja? Kje je tisti sv. Duh, ki mu cerkveni očetje zažigajo kadilo in pojejo visoke pesmi? Povsod je na jeziku, toda malokje je v srcu in tiste, ki ga res nosijo v srcu, obsojajo hinavci med svetom, češ, da so zakrivili bogokletstvo.
(Dalje prih.)
Razno«
r Ekscelenca g. Emil Stefanovič,
diplomatski cilinder na razpoloženju in sedanji aktivni radikalski cilinder, priobčuje v »Jutranjih novostih« proti zahtevam državnih nameščencev, ki jih istovei s — slovenskimi demokrati, članek : Kruha nam dajte ! — Kakšne ■ ga si pa želi ekscelenca, ki mu sedaj belega gotovo ne primanjkuje? Speci-e 1 nih kifeicev ali maslenih kajzerjev ali s karamelom polite pogače? Morda marcipana? Taka »klasna borba« je gotovo za vsako glavo pretežka, tudi za ŠtefanoviČevo, ki se je že enkrat zlomila ob njej, takrat ko jo je hotela pocukrati z bonbončki »enotne Jronte«. Pa osebno menimo, da bo g. Stefanoviču boljši kruh iz tega klasa, odkar ga v novi enotni fronti z buržoazijo zabava s trohnobo, ki se že cedi s Pašičeve brade.
r Za antlalkoholni kongres, ki se bo vršil 25. in 26. trn. v Beogradu, je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo.
r Svojo ženo prodal. Te dni se je zgodil v Skoplju ta-le slučaj: Uradnik sanitetnega upraviteljstva Vladimir Popovič je svojo ženo. s katero je bil dve leti oženjen, prodal kavarnarju Blažu Božinoviču za 5000 Din. Policija je pravočasno zvedela za to kupčijo in jo je preprečila.
r Velikanska poplava Volge. Volga je radi dolgotrajnega deževanja izstopila iz svojih strug ter je poplavila celo vrsto naselbin v tatarski republiki. Sedemdesettisoč ljudi je zgubilo vse svoje imetje. Štiristo ljudi se je potopilo. Jesenska in pomladanska setev in mnogo tovarn je uničenih.
r Bogovi imajo nekako predpravico ustvariti brado najprvo samim sebi. tako kakor delajo pa človeški bogovi nerazsodnega ljudstva, je žc pretirano. Nova bolgarska vlada je dala stari zapleniti zasebna premoženja. Na posestvu Stambolijskega je zaplenila samih tujih deviz za 24 milijonov. So ptiči taki samozvani gospodarji ljudskih usod!
Celje.
c V kraljestvu palčkov. (K so
botni uprizoritvi v celjskem Mestnem gledališču.) Danes niso več redki slučaji, ko nastopajo na odrih otroci. Mladinske igre, ki bi predstavljale kaj pozitivnega, pa niso ravno v velikem številu zastopane v svetovni, tem manj v slovenski literaturi. Kolikor je dramat-skih del, vse je po večini oblateno z orio gnilo in nagnusno buržujsko hinavščino, ki je danes že glavni znak kapitalistične ničvrednosti. Igra, ki so jo naštudirali šolarji iz Laškega, je pa v tem oziru izjema. Otroci so kazali z vsem svojim ognjem navdušenosti, da znajo iz igre izluščiti pravo zrno. Kar uživeli so se v prizor, ko vprašuje kralj palčkov, kaj je mamica. Aničina naivnost, da je. mamica — le mamica, je vzbudila med poslušalci neumesten krohot. Vile so šele razrešile vprašanje o mamici, ko je njih kraljica dejala, da je mamica »ljubezen, sreča in zaklad«. Kakor prizor iz življenja je vplival prizor v drugem aktu, ko je prinesel prvi odposlanec ljubezen, pa je bilo zlato, drugi je prinesel srečo, ki je po mnenju današnje družbe v lovorjevem vencu, tretji pa prinesel zaklad modernega človeka —
muci ko. Kralj palčkov s svojimi »podložniki« in odkritosrčnim dvornim norčkom je bila celotna slika kapitalistične človeške družbe. »Če boli podložnika noga, se kralj zanjo ne zmeni, če pa se kralj rani v nogo, si jo mora obvezati tudi podložnik«. Igra je bila dobro naštudirana, tudi scenerija je bila čisto po okusu Jfantasta, posamezne vloge, kakor Anica, norček in še nekaj vil, so bile podane popolm,ma naravno, najbolj mi je pač ugajala-Anica, (večini najbrž norček!), ki je igrala tako naravno, da bolje sploh ni mogoče. Ko so se koncem igre priklanjali igralčki pred občinstvom, je mala Anica očitno kazala, da ji je več /a cvetlice, ki so jih vile poprej natrosile po odru, kakor pa za pohvalno ploskanje »gospode«, ker je venomer gledala po tleh in se celo sklanjala za cvetlicami. Želeli bi, da bi se še taki igralci mnogokrat prikazali po naših odrih, da bo ohranila umetnost svoj sijaj vedno.
c Nesreča. V Kostrivnici poleg »Jo-serhofa« je utonil včeraj triletni nezakonski otrok neke Wogove. Dve ženski sta ga videli, ko ga je voda nesla, pa nista bili toliko pametni, da bi bili vsaj kričali na pomoč, če si ga sami nista upali potegniti iz vode. Kakor smo informirani, je bila mati isti čas. ko je otrok utonil, na delu. K socialnim razmeram, ki omogočajo tako varstvo, je komentar nepotreben. Zaslužili pa si ga bodo gospodje, ki bodo nesrečno mater sedaj povrhu najbržc še kaznovali . . .
c Oslovski glas ne vpije do nebes. Ker je ta naslov takorekoč že priljubljen za polemike v Napreju« o klerikalnem shodu 3. trn., se ga tudi jaz podpisana poslužim kot odgovor kršansko-socialnemu farbarjug. I. Gajšku. G. Gajšek piše v svojem lažnji-vem članku, da sem junaško odkurila iz dvorane, poražena Že pri prvi opombi. Kakor je že sploh klerikalna navada lagati, tako tudi tukaj. Odšla sem, ko sem mu zalučila v obraz par ostrih in resničnih besed in ker se mi je že gnusilo poslušati tako lažujivo demagogijo. Čudim se pa, da je sin tako navdušen, da hoče z svojimi klerikalnimi lažmi delavstvo odrešiti, ko je vendar njegov oče 1. 1920. o priliki železničarske stavke izrazil, da se sedaj plete korobač za delavce. Gospod Gajšek, prišla bom še večkrat poslušat vaše laži in mi bo v veselje, na vaše lažnjivosti odgovarjati. Razredno zavedna ženska Jožefa Pečnikova.
Ljubljana.
I Orjuni je prišel predavati znani srbski nacionalistični pisatelj Karelija. Na dolgo in na široko je razlagal, kako .devica Jugoslavija drhti v porodnih bolečinah. Nato je povedal, kako ji mora Orjuna pri porodu služiti za babico, in sicer negativno in pozitivno. Negativno tako. kakor se je Orjuna doslej edino izkazovala: s »trebljenjem«. Pozitivno: s prebujanjem nacionalne samozavesti, s fizičnim in duševnim vzgojevanjem mladine za vojaške in »idejne« borec, s propagando slovanske vzajemnosti (beri Cankarjev »Za narodov blagor«) itd. — to je: nič drugega več. Na ta »program«, pravi Korolija, da prisega 400 organizacij in 70.000 članov. Radi porodne po-moč Miam torej ni treba biti v strahu.
Pridobivajte »Napreju« naročnikov!
Pripravljajte se na vsedelavski zlet v IVlariboru I
'Nosite Palma
K UiliSII , iiavčuk-pete in t| kavčuk-podplat® j j
Znižana cena!
Mladinska evolucija.
Vsaka stvar se začne utrjevati že v otrocih, ker je znano, da je le takšen človek vreden imena, katerega nosi, ki je že z mladih let vedno vedel, zakj živi in kakšnemu namenu naj služi. Vse. j matere, ki so kai vredne in se zavedajo svoje svete materinske dolžnosti, začnejo svoje vzgojevalno delo takoj. ko pride otrok do spoznavanja stvari in začne govoriti. Dolžnost vsake matere je predvsem, da vzbudi v otroku zanimanje za pošteno stvar ali vsaj za stvar, ki se njej zdi poštena. Pobožne m tercialske matere uče otroke moliti s pobožno sklenjenima rokama in kleče, matere pijanke uče otroke piti in držati »glažke« na najrazličnejše načine, one, ki ljubijo petje, uče otroke peti itd.
Matere torej, ki so zavedne, razredno zavedne žene, morajo smatrati za svojo prvo in največjo dolžnost, da vzgoje svojega otroka za poštenega in neustrašenega borilelja za razsodno zavest in za boj proti koruptnemu kapitalizmu.
Matere morajo kot prve učiteljice vplivati na otrokovo mišljenje, da se to začne intenzivno baviti s socialnimi problemi v malem, da se zanimajo za organizacijsko delovanje, da se sploh zavedajo, 'kaj je namen socialistovega življenja. Naj ne bodo tako neumne, pa naj ne vodijo otroke samo v cerkev, vodijo jih naj s seboj na razna poučna predavanja, doma pa se naj potem z njimi pogovarjajo o tem, kar so slišale in naj otrokom pod robim razlagajo, kar sami niso še razumeli. Le na tak način nam bo mogoče vzgojiti junake v naši stvari, ki ne bodo nikjer popuščali niti za las in bodo zmožni zadati kapitalizmu zadnji udarec.
Vsaka razredno zavedna mati mora gledati na to. da bo otrok, takoj ko začne obiskovati šolo. včlanjen pri socialistični mladinski ali pravzaprav kulturni organizaciji. Dobro in hvale vredno bi pa bilo. če bi se za deco izpod 14. leta ustanovila posebna organizacija, ki bi zasledovala izključno le vzgoje v a I-ni namen, bodisi v kulturnem bodisi v organizacijskem smislu. (Tako kakor n. pr. v Avstriji »Kindcrfreunde«). Taka inštitucija bi morala biti le mladini'dostopna. samo vodili naj bi jo starejši zavedni in za to zmožni proletarci'. Koliko je danes otrok, ki hodijo razcapani in brez dela okrog, če pa bi imeli organizacijo. kjer bi uživali vzgojo, ki .ic v šoli nikakor niso deležni, bi se sramovali postopati brez dela. pa tudi njihovi bedi bi kolikor toliko odpomogli, če bi se n. pr. zavedali, da .ie treba držati snago in red tudi pri sebi, deloma pa bi dobivala deca podporo iz blagtune, ki bi jo sama napolnjevala z različnimi nastopi in podobnim. Vsak. ki količkaj misli, mora priznati, da je danes najpotrebnejša evolucija mladine, za katero pa je neobhodno potrebna požrtvovalnost in pridno delo. Glavni temelj tega dela leži predvsem na materah, da vz-bude v otrocih zanimanje za delovanje v izvenšolskih inštitucijah, oz. da si pridobe pravico, take inštitucije dobiti In jih tudi obdržati. Današnji šolski sistemi so slabotne slamice, na katerih visi vsn bodočnost mladine.
Vestnik ^St/obode«.
v Podružnica »Svobode« v Gorjah pri Bledu sklicuje za nedeljo 17. tm. ob 10. dop. članski sestanek v restavracijo »Vintgar«. Ker so važne stvari na dnevnem redu, je dolžnost vsakega člana, da se sestanka točno udeleži.—
Odbor.
v Opozarjamo na prireditev vrhniške podružnice »Svobode« to nedeljo v gostilni pri »Jurci«. Nastop delavske telovadne enote Ljubljana — Šiška !
v Z ozirom na prejšnji Članek »Mladinska evolucija« vabimo vse prijatelje mladinskega gibanja na zaupni sestanek v nedeljo 17. tm. ob 3. popoldne v prostore pri Svetelu v Ga-berjih; določile se bodo začetne priprave za ustanovitev mladinske organizacije 'po vzorcu nemških »Kinder-freunde«. Posebno matere se naj tega sestanka gotovo udeleže in naj privedejo tudi svojo deco s seboj.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ).
Odgovorni urednik: Franjo Koron.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.