42. Štev,
Novo mesto, 15. oktobra 1901).
X\V. letnik.
DOLENJSKE NOYIC
E
Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jini je s ])oStnino vred za celo leto naprt'j 3 K Naročnina za Xemíijo, Bosno in druře evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko pa 450 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meKti).
Gospodarstvo.
Nedeljska razstava na Grmu.
Kmetijëka podružnica novomeška je z nedeljsko razstavo vnovič pokazala, da ne zamudi nobene prilike, če ji je treba na en ali drng način spodbujati k napredku, dansko leto je priredila sadno in grozdno razstavo, s katero je dosegla prav lep vspeb. S prav dftbrim vspeliom ee je završila pa tiiiU letošnja prireditev. Ne le da je bil obisk mnogoštevilen in da je občinstvo zlasti popoliidne triimoma prihajalo v razstavo, ampak tudi vaa prireditev je sploàno ugajala in pričala o potrebi takili razstav, ako naj 8e vzbuja občinstvo k napredku. Zlasti v nasi sad-jereji tiči se mnogo zakladov, katere bo treba dvigniti, in prav take razstave bo važen pripomoček, da ee siri zanimanje bolj in bolj za razvoj našega sadjarstva.
V nedeljski razstavi je bilo mnogo lepega sadja in grozdja na prodaj. Razstavljeno je bilo v zabojih, sodih, košarah in postnih zabojckih. Največ je postavila na prodaj kmetijska aola, ki je s to razstavo spodbudno pokazala, kako je treb» s sadjem ravnati in kako ga je vkla-dati v zaboje in sode, daje pripravno za razpošiljanje Šola je do malega vse razstavljeno sadje prodala. Lepo sadje 80 razstavili pa tudi gg. Arch fhruske), Hergmann (hruške) in Medved iz Ločne (hruške in jabolka), ki se je vse prodalo. Naprodaj je bilo tudi dosti grozdja v lepo opremljenili zabojèkili po 5 kg in na drobno. Tudi grozdje se je skoraj vse prodalo. V tem oddelku so razstavili svoje grozdje kmetijska sola, državno vinarsko nadzorstvo, ki je razstavilo razne vnanje vrste namiznega grozdja, in J, lierg-mann, Krasno je bilo videti ob (lesni strani učne dvorane dolgo vrsto grozdnih zabojČkov, ki so se odlikovali po izbranem grozdju in po lepi opremi. V tem oddelku je bila 2elo zanimiva tudi razstava tvrdke Liischnig v Gradt-u, ki je postavila na ogled vse potrebščine za vkladanje in razpošiljanje sadja. Cela izložba je bila prav lepo prirejena v sredi z zabojem pravilno vložeoega sadja, ki ga je tvrdka iz Gradca sem poslala.
Nekaj posebnega je bila letos razstava sadnih in zelenjadnih izdelkov, ki je bila prva te vrste na Kranjskem in ki bo mnogo pripomogla, da se bo povzdignilo tudi pri nas zanimanje za gospodinjske tečaje, v katerih se ima poučevati tudi uporaba sadja in zelenjave. V tem «ddelku odlikovale so se naše gospe in gospodinje iz No-"^ega mesta in Kandije. Nabralo se je toliko ukuhanega «adja in zelenjave, da smo lahko ponosni na ta del prireditve. Nad 500 kozarcev različnega sadja in zelenjave je bilo okusno razstavljenih na petih velikih mizah, ki so stale ob levi strani in po sredi dvorane. Odlikovali so se s svojimi izdelki zlasti g. Hergmann, ga. liloudkova, ga. Gandinijeva, ga. prof. O^ermova, ga. dr. Goriany-jeva,
ga. Gtizeljeva, ga. dr. llraševceva, gdč, Jakse, ga. Kalčič, ga. KokliÈ, ga. Krek, gdč. M^liora, ga, Ogoreutz, ga. Robr-mann, gdč. Seidl, ga. F, Smola, ga, dr. Schegulova. ga. Vojska, ga. Volčičeva, ga. Tuček, ga. Zure iz Kandije, g, Žlogar in kmetijska šola na Grmu. V tem oddelku se je kazalo prav posebno zanimanje za različno sadje, za nove izboljšane kozarce, se posebno pa za različno zelenjavo, Z ukuhano zelenjavo so se odlikovali posebno ga. dr, llraševeeva, g. liergmann in kmetijska šola. Na ogled je bilo v tem oddelku tudi mnogo različnih marmelad ali sadne mezge in sadnih sokov. Vsa ta prireditev se je popolnjevala z razstavo kozarcev in raznih priprav in loncev za ukuhavanje sadja, Zastopane so bile v tem oddelku vnanje tvrdke pa tudi dve domači, namreč gg. Kenda in F, Seidl.	—r—
Podpore za zboljšanje travnikov.
Naši travniki potrebujejo izboljšanja v enem in drugem oziru. Treba jih je gnojiti, pomlajevati, osuševati itd. iJa se tudi za povzdigo travništva kaj več stori, sklenil je deželni odbor, podpirati tiste gospodarje, ki se za izboljšanje svojih travnikov pravočasno oglasijo.
liilo je mesoa julija, ko smo opozorili na to naie gospodarje tudi v „Dolenjskih Novicah" in jim 8vet(»vali, da «e pobrigajo za t(». Od raznih drwgili krajev bo se začeli priglašati gospodarji za take podpore. Jz novomeškega okraja se je priglasil en sam posestnik pri kmetijski podružnici, namreč .Uiha Miihič iz Črmušnjie pri Novem mestu. Vse to kaze. kako malo se brigamo za take stvari in kako malo čitamo po naših krajih. Prepričan sem, da naši gospodarji sploli ne vedo, da se je kaj pisalo o tem, iz enostavnega vzroka, ker ne čitajo „Dolenjskih Novic'^ in drugili listov.
Ker je pa stvar važua in velikega pf»mena za napredek našega travništva, zdi se nam potrebno, da o tej stvari spregovorimo in da opozorimo nase gospodarje na to, kaj se namerava storiti in doseči s temi podporami, pa tudi na to, kako se bodo podpore delile. Seveda je za letos zamujeno, oglašati se za take podpore. Priglasiti se bo pa kazalo v prihodnjem letu.
v kolikor smo se poučili v zadnjem času, se imajo podpore deliti za umetna gnojila in travna semena. Deželni odbor bo dajal prosilcem umetna gnojila in travna semena v ta namen, da se travniki pomladé ali p» na novo napravijo. Pri pomlajenju travnikov se imajo travniki s travniško brano krepko prevleči in posejati s travnim semenom fl8 kg semena na 1 oralo) ali pa — Če je ntsa čisto oslabela — preorati, porabiti eno leto za kako okopavino in potem na novo posejati s travnim semenom Í3ťj kg na 1 oralo J. Seveda se imajo tudi dobro pognojiti.
Podpora, ki jo dobi poseBtnik, obatoji v vrednosti gnojil iti tmvnega semena. Od te podpore je vrniti eno tretjino in še le po preteku treh let. Posestnik ae mora pa zavezati, da bo v tem čaau travnik obdeloval tudi a travniško brano in mora poročati tudi o vapehu pomla-jenja, oziroma o košnjah, ki jih bo imel na izboljšanem travnijiu.
Ce je kdo potřeben popore za tako izboljšanje, bo potrebni gotovo dolenjski posestniki. Zato je pa nasa dolžnost, da ae tudi pri naa za take atvari pobrif^amo in da se otresemo tiste malobrižnostl, ki se nam tako rada očita.	—r—
Poliiični pregled.
Ki'tiiijski <l(;žeini zlior jc imel dno 9. oktobra lii. sojo, v kateri so prišle na vrsto verifikacije volitev. Da bodo naii čitatelji lože sodili o tej burni seji, ])odamo najprej bistvene točke iz odsekovof^a poročila, ki se tičejo volitve postojnskega in no-votiieške^ja volilnc|:ia okraja. Poročilo alove:
V'olivni okraj Postojna-Vrbnika-Lož jo imol 429 volivcev. Oddanih je bilo pri volitvi 367 veljavnih in on neveljaven gias, tako fia je naii[)0]ovična večina znašala 184 glasov.
Od veljavno oddanih glasov jih je dobil 194 glasov Josip Lenarčič.
V	manjšini jo ostal Josip Verbič, ki je dobil 173 glasov.
Razloček med glasovi prvega kandidata proti zadnjemu je
znašal torej 21 glasov.
Proti volitvam iz te skupine mest in trgov ni bil podan noben ugoVor, pač pa so nekateri volivci v Kamniku ugovarjali proti odredbi c. kr. deželnega prcd.scdnika, vsled katere so bili volivci nekaterih vasi, ki spaditjo h krajevni občini Kamnik, vpisani v volivni imenik kamniškega mesta.
Ta ugovor volivcev iz Kamnika pa jc dal verifikacijskemu odseka povod, razniotrivati o veljavnosti volitev tako v skupini mest in trgov Tr/.ič-Radovljica-Kamnik, kakor tmii v «kuiiinah Postojna- Vrhnika- Ijož in Novo mesto-Vlšnja gora- Ornomelj-51 etlika-Kostanjevica-Kr.ško. Dočiiii so namreč v mestni .skiijdni Tržič-Kadovljica-Kamnik volilo tutli vasi, ki spadajo h krajevni občini Kamnik, sc isti postopek ni vršil pri ostalih dveh akujù-iiah Postojna-Vrhiiika-Loá in Novo mesto-Vi.štya gora-Črnomelj-Metlika-Kostanjevica-Krško.
Pravno naziranje verifikacijskega odseka je to, da se imajo povsod, kjer se gre za volitev iz mest in trgov, pritegniti k volitvam celo politično oziroma krajevne občine, ki so naštete v § dcželnozborskega volivnega reda z dne 5. novembra 1898, dež. zak. st, 40. To avoje mneurje naslanja verifikacijski odsek na tele razloge:
§ 3. navedenega deželnega volivnega reda našteva volivne okraje za volitev poslancev mest in trgov. Pod št. 1. pravi: „deželno stolno mesto Ljubljana", pod št. 2.: „mesto Idrija", pod št. 3. in,dalje jm navaja samo krajevna imena, kakor u. pr.: „Kranj, Skofja Loka" itd.
V	tem paragrafu torej ni jasno izrečeno, ali naj volijo samo mosta oziroma trgi, ali cele krajevne (politične) občino.
Iskati jo sedaj rešitev te nejasnosti tako v besedilu kakor tudi v zmislu vsega ostalega zakona, in v tem oziru daje prvo pojasnilo ^ 9. odstavek 2., ki pravi: „V dotičnih .sodnih okrajih niso obsedene občine, ki so uvrščene v volivni razred mest in trgov." V sodnih okrajih torej, ki tvorijo volivne okraje za kmečke občino, se morajo izločiti one občine, ki so naštete v § 3. dež. vol. reda. Paragraf 9, torej jasno pove, da morajo voliti v skupini mest in trgov občine in no samo mestni in trški kraji.
Pa tudi v ostalem daje ves dožcltd volivni red podlago za razumevanje § 3. v, r. v tem smislu, da so gre za cele krajevno občine. Krajevna občina je namreč najnianj.ša enota, ki jo deželni volivni red pozna,
Čo id hotel zakonodajalec razumeti v § 3. le mostne in trške kraje, bi moral to na kakoršensibodi način izraziti ali sploh le kje omeniti kak.šno maii^šo enoto kakor krajevno občino.
Če bi se hotelo v § 3. v. r. drugače tolmačiti, se pride lahko do anomalije, da bi žu])aa kakega mesta ali trga, naštetega v § 3, v, r, ki ima svoje bivališče izven mesta oziroma trga v kaki vasi, ki spada b krajevni občini bil po g 31. v. r. predsednik volivne komisije, pa niti aktivno volivne pravico no bi imel.
Z ozirom na to, da je gosjiod Ivan Plantan svoj mandat odložil in se je vršila i»otem nova volitev, odpade potreba o veljavnosti te volitve tukaj govorili. Pač pa jo verifikacijski odaek mnenja, da je na eni strani volitev iz skupine Tržič-Kadovljica-Kamnik veljavna, medtem ko smatra volitev v skupitn Postojna-Vrhnika-Lož kot neveljavno, ker je razloček mod irlasovi, oddanimi za Josipa Lenarčiča in Josipa Verbiča zelo neznaten in ker je gotovo, da 1h prišlo iz vasi, ki so se po mnenju verifi-kacijskega odseka neopravičeno izločile iz mestne in trške skupino, toliko volivnib upravičencev, da bi bil izid volitve ob pravilni sestavi volivnega imenika drugačen nego je sedaj. Zaradi tega so tej volitvi ne more priznavati veljavnosti.
Dr. Stisteršič naglasa, da se je oglasil kot protigovornik. Sicer se strinja s poročilom verifikacijskega odseka, a potrebna je volivna preosnova, ki onemogoči vsak pre|dr med mestnind in kmečkimi volivnimi okraji. Potrebna jo o))širna in temeljita revizija deželne ustave, Dr, HuatcršiČ predlaga:
1.	Deželni zbor soglaša s pravnim naKorom verifikaci j skcga odseka, glasom katerega tvorijo po veljavnem deželnem voliviiom redu krarýskeni le krajevne občine tako kmečko kakor mestno-trSke volivne okraje in odločno zavrača temu nas)»rotno judikaturo državnega sodišča. Deželni zbor izraža tedaj svojo odločno voljo, da so imajo uvrščati pri sestavi volivnih imenikov vsi cenzus-volivci vsako krajevne občine, skupno brez izjeme, bodisi v kmečko ali v mestno občino,
2.	Izvolitev poslanca dr. Janko Vilfana ae potrdi.
3.	V ostalem se odkaže poročilo verifikacijskega odseka pril. št, 122/125 ustavnemu odseku, z nalogo, da izdela načrt preosnovo deželnega reda in deželnega volivnega roda, v'kateroui se na novo odmcji obseg kmečkih in mestno-trških volivnih okrajev.
O tem naj ustavni odsek poroča kakor hitro mogoče.
Poročevalec dr. Pegan So omenja, da je v ijostojnskem vo-Jilncin okraju izpu.sčenih 523 voliicev; v novomeškem celo 861, ker je posebno, kr.ška politična občina velika. — Zoper dr, Pe-ganove in dr, Šusteršičeve predlogo so se oglasili Nemci in slovenski liberalci. Grof Harbo izjavi, da bodo Nemci glasovali zoper oba predloga, iiiberalci dr. Triller, Vištiikar, Lenarčič, dr. Vilfan in dr. Tavčar so skušali ovreči izvajanja poročevalcev, kar se jim pa ni posrečil«.
Ker liberalci s svojimi govori niso uspeli, poslali so v boj poslanca Turka in Supančiča, katera sta razgrajala, piskala, trobila . . . kakor v beznici, metala „smrdeče bombo" (Stink-homben), da sta vse zasmradila. — Dcržehii glavaj' skliče disciplinarni odsek, kateri razsodi, da se Turk in Sii))ančič izključita od treh sej. Ker nočeta zapustiti zbornice, ukažo glavar uradnim slugam, da ju odstranijo. Ker se še ustavljata, izjavi glavar, da bo rabil v varstvo zbornične dostojnosti skrajno sredstvo : ovadbo na drž. pravfiništvo radi javno nasilnosti. To je jiomagalo; kajti vodja liberalcev dr. Tavčar je rekel Turku: „Pepe, sedaj se gre pa za res!" Obstrukcija jo bila premagana, — i^tem se je glasovalo, Nemci in slovenski naprednjak] so zaimstili^ zbornico, S. L. S. poslanci so enoglasno spr?jeli predlog dr. Šusteršiča. „rtlovenoc" to zadevo izvrstno pojasni jdSoč:
Verifikacijski oilsek jo moral jiodati svoje poročilo, ker so liberalci sami to zahtevali.
Veriiikacijski odsek se je moral držati postave in ])0 postavi sta maniiata iioslancev Višnikarja in Lenarčiča neveljavna. Zato je veriiikacijski odsek predlagal, naj se izvolitev toh dveh poslancev ne potrdi.
Kljub temu pa S. L. S. ni tako sklenila, in siccr zato ne, ker so jc bila lani koni[)rondsnim jiotom sklenibi začasna volilna preosnova in ker se je takrat povdarjalo od vseh strank, naj novi deželni zbor izdela novo volilno postavo, v kateri naj sç tudi končno reši stari sjior, ali naj v mestno-trški volilni skupini volijo samo mesta in trgi ali cele mestne odnosno trSke občine. Sedanja postava veli poslednje, dosedanja navada oli volitvah ]'« je bila različna. V nekaterih krajih so volilo celo občine (n. ju*. Ljubljana, Metlika, Idrija, Kamnik), v drugih pa lo mesto ali trg.
Natančno v smislu toga dogovora je jiostopala v sobotni seji S. L, 8, Liberalna stranka se pa tega liogovora ni hotela držati. S. L. f). ni sklonila, kar je predlagal verifikacijski odsek, četudi bi bila po postavi to laiiko storila in ^s tem liberalcem vzela dva mandata. Po svojem načelniku dr. Šustcršiču je marveč S. L. S, predlagala, naj se poročilo verifikacijskega odseka o mestnih in kmetskih volitvah odstopi ustavnemu odseku z nalogom, da izdela in predloži načrt volilno preosnove, kjer so na novo odmejijo mestni in kmečki volilni okraji.
Ker sc taka proosnovn zaraoro vslcd tozadevnih doJočh dc-želtiejra reda izvršiti le v sporazumu Vi^ch strank, je jasno, da o kakem „nasilju" niti od dalei; ne more biti frovora, Jjibcralcî so dolžni S. Ij. S. zahvalo, ker je S. L. S. proti svojemu jirav-ïiPinu prepričanju in i»roti prcdlojfii veritikacijskejra odseka postopala skrajno spravljivo. Po dr. Siisl-eršiOevem předlohu je prišel ves spor v tir mirnojja jwjíajanja med strankami, pri katerem ima vsaka stranka sama svobodno odločevati, v koliko so hoče udati ali ne.
Toda liberalcem to ni ufrajalo. Oni 80 hoteli in želeli, da hi S. li. S. uni6ila jim dva itiandata, da bi potem kričiili, da se jim jiodi „kriviea" in „nasilje". Iskali so kako navidezno ^.krivico" od strani S, L. S,, da bi s to „krivico" potem opravičevali to, kar so že naprej za vsak sinřaj nameravali: zaprečiti koristno delo našejia deželnega zbora! Liberalna stranka ne privošči tjiidsivu oneffa, kar ljudstvo že leta in leta zahteval
Ono 11. oktobra je Idla seja, v kateri je glavar na-Knunil zahvalo jireatolonaslednika za ćestitko deželnej^'a zbora iMJvodom povišanja iijejrove soproge v vojvodski slan. Seja se Vrši mirno, ker izključenih dveh poslancev ni. Sklene se postava /-a vodovod v Moštijali-Hrezje, za Oirkiiico-Kakek. 1'oslancc Kavnikar in tovariši profTlagajo ustanovitev živinozdravnika v Trnovem pri ilirski Bistrici in po z^iledu farmske tJolo ustanovitev kiDotijske sole na Goreiijskcin in Notranjskem. Poslanec Hladnik poroča o lovski postavi. Ur. Tavčar je skozi (ivc uri povoril vse Diotroče reči zo|>cr postavo z očiyidnim namenom zavlačevanja. Veleposestnik Scholliiiaver in j,'rof Marjrheri sta naglašala tudi nekatere pomisleke proti iiostavi, a srn tudi rekla, da želita nekatere iKpreiuembe v korist zemljiških posestnikov. Poslanec DiiUr zahteva, da se v postavo sprejme kot škod^jivka tudi Vrana, ki tia Doiei^skem napravtja veliko škode na polju. Okrog U. pred jiolnočjo je biht glasovanje, pri kati-rem je S. L. S. klub suglasno sprejel postavo. Liberalci so hoteli uložiti mnogo nujnih I'ti'dJogov, a glavar jc ostal pri današnjem vsporetiu ter jih odložil 7.0. fioziu-je. Jjiberalci odidejo — zgubili ho partijo radi «zajca". — Na to sc sprejme Statut kmetijske šole na Gnnu. — Priporoča se otvoritev mosta ]»reko Kolpe na cesti Kočevje-lirod, — Dovoli so za gospodinjske tečaje na deželi leta 1910 Í5.000 kron. — Sklene se službena pragmatika za deželno uslužbence in nov poslovnik za deželni odbor. Prošnja občine i^uhor za vodovod se na priporočilo posl. Matjašiča usliši, da so utvar nemudoma pospeši. Ke,si se še mnogo pro,šnjti. Vslcd priporočila poslanca Matjašiča se uvrsti eesta Vinica-Preloka mej ('krajne ceste. Ustanove se se dve mesti dež. živinozdravnikov, Usliši sc prošnja občine Trelinje, tla se med okrajne ceste uvrsti 1'Ot Neinškavas-Lukovk-Oruuškavas-Trebelno. ("esta Malence v krškem okraju postane do hrvaške mejo okrajna cesta. Ke.šen je Ves dnevni red, razun postave o občinskem redu, ki se nadaljuje o poldan. Seja je trajala čez 17 ur. S. L. S. je vstrajala, dosegla svoj niimen v korist (judstva.
Na (inrjškeiii jo 10. oktobra v kmečkih občinah zopet zuiagalii S. L. S,
Takega porazu naših liberalcev nismo pričakovali. N"^ tleh leže trhli stebri svobodoiniselstva. Kakor običajno, so se tudi tfikrat vrlo držale tolndnske gore. Uradni podatki nam sicer še jdso znani, ventiar ni dvoma, da sta naša kandidata Gregorčič ill Kosmač zmagala z nad dvetretjinsko večino.
Glavnu koitiisija v Řt. Pciru je proglasila izid volitev v kinečki skupini za goriško okolico. Dobili so: Herbuč 1307, -\larinič 133:^, Zega 1330 g-lasov. Ob^jubek 1100, KJančič 1097, fvrižman 751, Medvešček 3lil glasov. Socijalisti so dobili: Ttima
10	glasov, Vrčon 11, Perko 11. Razcepljenih je 18 glasov. Vseh Vcljavnili glasov je bilo
Izid v tolminskem je sledeči: Dr. Gregorčič 874. Kosmač
Liberaluo-agrarna kandidata: Vrtovec 378, Miklavčič 413 ^'lasov.
V sežanskem okraju: Vseh glasov 1087. naiipolovična ve-(^itirt je ,'>44. Od teli jo dobil dr. Gregorin 552, torej le o.som glasov večifie in jo izvoljen, StrekeD 295, Abrain 309, Naša
11	audi lili t il sta j»a dobila SttspaTidč 506, torej mu manjka le 38 glasov do večine, Zlobec 48fi, — Med tema bo ožja volitev.
Na furlanski strani so zmagali kršiuinski socialci. IJohîIi íío krščanski socialci: baron Locatelli 390, dr. Meizlik 370, dr. fiasser 3f)(; glasov; liberalci: Blažič 317, dr, 1'ettarin 333, ^'igris 310 glasov.
Tako ima sedaj S. L. S. osem izvoljenih poslancov, enega dobijo še v ožji voUivi; liberalci I, liberalni Lahi nimajo še no-henega^ laški krščanski socialci pa jih imajo 6.
Upati jo, da bo S. L. S. najmočnejša stranka v prihodnjem deželnem zboru.
V	štajerskeiii ileželiietii zlioni je deželni glavar Attems od.sto]»il, a sc dal pregovoriti, da ostane. Nastop slovenskih )to-sluncev kmečke ^veze kaže, da Nemci ne bodo več mogli zanimljivo prezirati Slovencev, ki zahtevajo svojih )iravic in ne pustijo zaničevati slovenskega jezika. Graška zbornica bo še mnogokrat slišala slovenski jeziki
Nemški dežeEiii zlpoi-i Nižje-, Višjeavstrijski in solnograški si hočejo za vso bodočnost zaaigurati nein.šO,ino kot edini dež. jezik. Skle|)8jo tjike postave, ki niso v soglasju z drž. temeljnimi zakoni in ki jih cesar narbrž no sankcijo»ira. Orožje, ki ga vihte zoper Slovane, se bo narbrž obrnilo zoper nje same.
liežehii zhor řeski jo odgoiien, ker se ni dosegel sporazum.
Ih-zHTiii zbor na Dunaju je sklican na 20. oktober. Vse kaže, (ia bo slovanska obstrukcija, ker Nettici jiovsod nastopajo zoper slovanske pravice. Bienerth preveč dovoljuje kršč. soci-jalcem, tako da bota češka ministra Začok in Brat odstopila in 8 tem provzročila padec vsena ministrsiva.
V	Daltitaciji štrajkajo občinski uradniki, zahtevajoč gmoinu zboljšanje.
Jtadi ogrske ki-ize sprejema cesar razne politike, ali zmagajo predlogi Košut-Andrašijevi še ni znano. — Mažare v Bosni kažejo svojo moč. Ob njih obisku v Sarajevem so visele že tudi mažarske zastave, eno so gimnazijci odstranili, a bili radi tega izključeni iz vseli šol Avstro-Ogrske.
Na Turškem Arnavti ne mirujejo, napadli so vojake, ki so vsled tega bombardirali Hodovce.
Itiiski rar odpotuje na obisk ital. kralja dne 1!J. oktobra skozi Monakovo v Italijo. Sestanek se bo vršil na Jadijah.
Špatici so v vojski proti Kabilom imeli do 20. »eptb. troš-kov 30 milijonov peset in od tedaj znašajo vsak fian en milijon.
V	New Vorkii so vrše velike Hudson - Fultonovc slavností, in sprejem tir. Cooka in Peary-ja, ki sta baje oba dospela na severni tečaj. Učenjaki o tem še niso izrekli soilbe.
Dopisi.
Kaiidija, Pretekli teden je ukradel pri g. Zurcii iStemldirju) v Kandiji Ivan Kuko.še, učenec I. razreda tjudske .šole okoli 1.^0 K. Ukradel jo na prigovarjanje Ivana Stritarja, učenca JI. razreda, kteremu je tucii izročil ukradeni denar. Zadnji jo v družbi svojih jednakih tovarišev pojdval v gostilni lîrastarjevi na Drski, kjer je plačal naenkrat 6 K. Bahal se je, da ima še za eno kravo v žepu. Ker je preveč govoril, se je iziial. Dobili so pri njem le še 34 K, ostalo je bržkone razdelil svojim prijateljem. Ker je Stritar sploh znan kot uzmovič (pozkušal je že tudi v cerkvi krasti), ga jc obsodilo c. kr. okr, glavarstvo v štirinajstdnevni ZHjior in tri leta v prisilno delavnico. Ali nima c. kr. okrajno glavarstvo nobene postave zoper gostilničarje, ki dajejo takim otrokom in toliko fdjaČeV
Šniihel. S 1. okt,obroni se je pričel pri nas enoletni trgovski tečaj zu deklice pod vodstvom c. sestro Mihaele. Kot učiteljice sodelujejo čč. sestre Angela, Alojzija in Matilda (iolob. Te^aj obiskuje letos 18 deklic; z malimi izjemami so vse iz bližnje okolice. Oglasilo se je veliko prosilk, a prošnje so se morale nekaterim odbili, ker primanjkujejo prvo leto zadostna tjcila za večjo število učenk. Ako ugodi deželni zbor uitoslani jirošnjl, bode prihodnje leto poduk brezplačen, in sprejeto bo lahko večje število učenk. Upanje je, da se dobi tudi kmalu pravica javnosti, ker so dani temu vsi pogoji. Vse štiri učiteljice 'so napravilo izpite na graški trgovski akademiji.
Iz Neiit Jrriifja. Nu sveiega Bruno dan šlo je mnogo ^judi že oliirat v vinograde. Koder ni to(\a potolkla, bodo imeli še precej dobro letitio, le belo grozdje zelo gnije. Tudi vaš iz-vostitolj 80 je podal s ]irijutelji meil trgače, ki odbirajo bolo in črno, pa gnilo in od toče zadeto, posušeno. Se ve da je to delo zamudno — a jiotrebno zu kakovost bodočega vina in radi vino-tržtva, da vinogradnik liobi kaj denarja in ohrani dobro ime našim pridelkom. Ker sem bil idizo „Novega Lurda v liukov-nlkih", sem jo kar zavil tje, da se prepričam, je li tudi delavne dni kaj ljudi tam? Že med potjo srečam dve vračajoči se romanci. Ko pa tje pridem, jih je že več ondi molilo. Tudi nekatero trgače sem videl, da so odložili svoje iiremo in i>ri Mariji o|)ravili kratko pobožnost, Viiieli smo tudi, kako stavijo prvo poslopje, ki je že pokrito, da bo služilo i»otnikoin romarjem
i) slatwm vremena. V kt^jipi obiskovalcev so najdejo imena iz raïliciili krajev — celo z Dunaja. Praznik av. Brunona, nsta-noviiilca kartuzijanskegra reda, inetiihi kaj slovesno obhajajo. Uprav te dni so iiob:iî za svojo veliko cerkev nov kras — veĚ kipov do dva metra visokih, ki se postav^ajo v dolbine, že prej za to odmonjene. Kipi so izborno delo — do.šio iz mesta Nancy na Francoskom. Menihi so nas peljali k slovesniui većeraicani, katere 30 koralno prepevali, kar na poslušalca naredi globok ntis. Kakor glasovi iz druzega sveta — psalmi v slavo Najvj^šje^a, ki nas žeU kedaj krog .sebe zbrati za nebeške himne. — Žal da vernikom splošno nieniške pobožnosti niso pristopne. Marsikatero srce bi sc ublažilo.
Kostanjevica. Xa velikih Vodenicah, župnija Kostanjevica, je t. m. strela ubila posestnika Miklavža. Dež se je ulil; možje stopil z ženo in otrokom pod drevo, Zabliskalo se je, strela udarila in mož, ki je slonel na drevesu, se jo zgrudil mrtev; ženi in otroku se ni nič zgodilo. Pred nekaterimi leti je strela uzela življenje tudi njegovemu mlajšemu bratu.
Tz AiiiliniNtt. Tudi pri nas so gibljemo. Kolikor bolj se bliža zima, toliko živahnejo postaja v naših druStvih, V nedeljo 17. t. m. bo blagoslovljenje brizgalaice iiožarne brambe, popoldne pa priredi k. s. izobraž. društvo voselico s petjem, deklamacijo in ii^ro. Igrala so bo dvodejanka „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tićek"'. Obeta biti prav zanimivo. Veselje in navdašotije je splošno, a nad vsemi pa leži kakor temen oblak, spomin na g', župnika. Zadnje dni teji^a mesca se bodo ločili od nas ter šli na Podbrezje. Svoje žalosti ne moremo dosti izraziti. Svetlika se pa, kakor novi dan prihod novega g. župnika. Novega gospoda poznamo že po neumornem delovanju in upamo, da po njihovem prihodu nam zašije novi dan, ■
Aiiihi'itsa. Prost, gasilno dru.štvo vabi bratska druatva k slavnosti blagoslovljenja brizgalnice dne 17. t. m. ob pol 2. uri popoldne. Ob 3. uri se pa vrši vesclica, ki jo priredi k, si, izobraževalno druiitvo v prid požarni brambi.
Dole. (Lepa, čej>rav nagla amrt.) Dne 9. t. m. smo s primerno častjo izročili hladni zemlji truplo obče spoštovanega moža Andreja Vidmarja, s hišnim imenom „Rozmana''. Imel jo svoje posestvo v Oepljah, ki ga je umno obdeloval, redil živino, vinograd v Moravski gjri oskrboval ter postavil kmetijo v dober stan in hišo v dobro ime. Kdor ga je poznal, ga je čislal kot moža-pošteryaka, čez vse ga pa je ljubila domača družina.
Pred nekaj leti je začel m^ž hirati. Ko so vozili neko težo z gozda, ga je voz pritisnil ob bok na želodec in na tistem mestu je vedno čutil bolečino. Zdelo se mu je, kakor da trn globoko zdolaj v životu tiči, ki so ne bo dal odpraviti. Nosil je, kakor sploh kmečki ljudje, ki si v bolezui ne pomagajo precej v začetku, to oviro v želodcu delj časa. Zdaj ko je bilo že vso zamujeno, je sel do zdravnikov, ki so jta odmajali z glavo, čeŠ, da je tu vsaka zdravniška pomoč zastor^ in operacija brez pomena. V Kandiji pri usmi^enih bratih je mož isto izvedel. Torej ni kazalo druzega kot vrniti se k družini in potrpežljivo čakati, kar je ljubi Bog sklenil. Naročeno mu je bilo le to, naj doma mirno živi in počiva, pa je po malem, kar mu bo dišalo, fi. okt. zvečer je prišel v domači kraj in sicer v svojo zidanico v „Moravski gori". Kateri Dolenjec ne gre rad pogledat v vinograd, zlasti ko se bliža čas trgatve in če je vinograd lepo obdelan, vrh zidanice pa še čedno stanovanje? Kajni „Rozman" si je bil svoj vinograd tako loi)0 uredil, da mu je bil poleg cerkve in domače hiše naimilejši kraj na zemlji, i^ridši v vinograd jo bil rajnik ves vesel, a slastjo je jedel in mirno zaspal. Drugo jutro, 7. okt, je potekel v prijaznih jtogovorih s sosedi. Nihče ni slutil, da smrt lazi krog hiše. Kar možakarja slabost prime, zavest zboži, težko dihanje nastopi in svetokriški g. kaplan mu je mogel podeliti le še sv, posledice olje in papežev blagoslov. Pol ure pozneje Jo blagi mož izročil mirno dušo svojemu Stvarniku.
Še en nenavaden dogodek iz življega te družine v pojasnilo krščanske vzgojo in prijaznih hišnih razmer. Ko je ■}■ oče sinu Janezu povedal, da ne more zaradi bolezni več kmetijo voditi in bo vse njemu izročjl, naj si tedaj poišče primerno uoveste, sin odvrne; nOče, prosim vas, le sami mi jo izborite, jaz sem nekoliko boječ in sramežljiv, vi pa vso družine poznate in boste gotovo pravo pogodili."* In res so oče prav uganili. Tzbrali so nevesto v enako trdni kmečki hisi. Dokle si je izprosila teden dni odloga, da se bo posvetovala z Bogom v prejemu sv. zakramentov in s svojo vestjo, nazadnje pa jo končno besedo prepustila svojemu očetu; „Če boste vi oče rekli naj grem, bom šla, če ne pa ostanem." In oče so rekli, da na vsako bi je ne dali, v to hišo kot gospodinja vstopiti, pa ne branijo.
In zakonska voz je združila dva mlada človeka, ki sta bila menda že od Boga drug za drugega ustvarjena, Mir, sloga in božji blagoslov prebiva pod streho. Zakaj ni povsoil takoV Zakaj vsi mladi ljudje no poslušajo modrega sveta svojih atarišev pri tako važni zadevi, ki odločuje celo prîhodiijost hiše in rodbine? Vem zakaj, ](a tudi vem, odkod toliko nesrečnih, nezadovoljnili zakonov.
Belokranjski glasnik.
Iz Siihora. V petek 8. t. m, se je čutil tu precej močan potresni sunek ; prihajal je od .stevera proti jugu. Pri tem so se vrata odpirala, a škode ni posebne.
Dožeini glavar Fran pl. Šiiklje. — Govor. — (Konec.) Kaj pa izvira iz te pozabljivosti za nas na Krangskem? Pred-vsom suho dejstvo, da melijoracijski zakon za našo deielo izgubi vsaj dve tretjini pomena ter da je za našo potrebe melijoracijski zaklad večinoma neraben in nepristopen. Tistih hudournikov, kateri toliko škode provzročajo v Dalmaciji, na Koroškerit, Tirolskem itd,, jo vsied geografične konli;j^ractje v naši deioli le malo. Za zagradbo hudournikov no bomo mnogo izčrpali melijoracij-skoga zaklada. In poplave ! Gospoda moja, dežela naša trpi vsled pomanjkar^a vode, ne pa raili velikih vodá in radi poplav! Istotako izsuševanje in namakanje zemljišč so no more, ako ab-strahlramo od ^ubljanakega barja, pri nas vršiti v tako velikotu štilu, da bi se morali zatekati z večjimi zahtevami k temu zakladu. Faktum je, da je dežela Kranjska, ako ostane pri tej ozkosrčni interpretaciji melljoracijskega zakona, vsaj večinoma izključena od molijoracijskega zaklada, kakor hitro so voiiovodne naprave iz njega ne bodo več upoštevale. V istini v grozen položaj zaide Kranjska, ako se temu no odpomore. Prebivalstvo naše v onih kraških pokrajinah po Notrarqskom in Dolenjskem, kjer vode ni ne za ljudstvo in no za živino, si samo pomagati no more. Vsak razvoj gospodarstva jo nemogoč in le niraviio je, da ljudstvo kar trurnoma beži od rodne svoje grude ter si boljši pogoj obstanka išče onstran morja.
Mi pridigujemo našim kmetom: Dvignite živinorejo! Da, v tem pogledu imamo prav ugodue razmere v Suhi krajini, na Belokranjskem, deloma tudi na notranjskem Krasu, a kako je mogočo, da bi so kmet uspešno in intenzivno bavil z živinorejo, uko vsako leto po večkrat pritisne suša, ako mora svojo govejo živino tirati íí do 4 ure daleč, da pride do požirka voile in ako jo najioslcd primoran, izncbiti se jo za slepo cono, da mu dorna v hlevu ne pogine.
Pa zopot pravimo, Belokranjec, kateremu jo Bog zemljo kar ustvaril za trto in i^eno kulturo, naj gleda na to, da bo vinski ])ridelok njogov v istini primeren preugodnim naravnim pogojem. Ali prezirati ne smemo, — glavna za[ireka razvoju belokranjske vinske produkcije tiči v zanemarjenem kletarstvu. Umno kletariti brez zdravo vode je nemogočo. Kletarstvo zahteva največjo snago pri posodi itd,, in kako more belokranjski proiiucont dejansko kaj storiti v tem pogledu, ko čostokrat v celi vasi niti toliko vodo ni, da bi majhen škaf napolnil. Napredek narodnega gospodarstva nujno zahteva, da se odpravi grozni nedostatek, istotako pa tudi zahteva higijena, zdravstvo. Ne bom govoril obširneje o tej stvari, opozarjam Vas le na v istini grozni položaj, ako zboli kdo recimo za vročinsko boleznijo tam kje doli v črnomaljskem okraju ! Ni še dolgo tega, kar jc prišla deputacija belokrargska k mon! kot svojemu poslancu ]>ro3Ít me za Božjo voljo, naj se potrudim za to, da dobe že enkrat vodovod, in kar protreslo mo jo, ko je eden od iloputacije, župan neke belokranjske občino, mi dejal; Naši bolniki v vročinah ne trpe mnogo manj, nego Izveličar naš na križu. Ali no uvideva država, da jo sveta dolžnost njena, našim vodorevnim [»okrajiuam že iz tega razloga pomagati do zdrave pitne vode? Kaj pomagajo vse zdravstvene naredbe, kaj pomagajo deželni zdravstveni referenti in zdravstveni nadzorniki, ako slaba, okužena voda razširja kali nalezljivih bolezni in ako naravno pomanjkanje snage v takih krajih zavira ozdravljenje bolnikov.
Naposled jo država So v drugem oziru zelo prizadeta pr' tem, da se enkrat ro.ši poreče vprašanje vodne oskrbo na Kranjskem. .Vli smo mejna dežela, in ako pride (io vojsko. — česar nas Bog začuvaj, — tam doli na jugu, bode baš naša Notranjska in naša Dolenjska največjega strategičnega ]»omona. Sicor pa tudi že v mirovnih^ časihl Sedaj so govori o tem, da hoče uprava tam iilizu St. Petra pri I^ostojni napraviti veliko artiljc-risko strelišče. Vse bo v rodu, samo vode no bodo imeli, no
inostvo in 110 konji, ako država ne gro na roko deželi Kranjski, <iu studeticep ul) .Vanosii razi)o(je vodo po celi Pivki,
Jax mislim, to malo zadostuje, da dokaže, tia vodna oskrba za našo kraško |)okrajino ni samo lokalno vprašanjo vojvodino Kruiysko, temveč da jo zahtevajo tuiii znameniti oziri celokujmo iiioiiarhijo.
Gospodu moja, jasno je, da tisti odlok poîjedelskc^'a ministrstva, ki je provzrojil današnji predloji, no more biti zadnja bosoda. Dr-iava so no smo postavljati z^oti na negativno stališče. Ta odlok ministrstva zavira zastop vojvodine Kranjsko v sila važni kulturni akciji in nujno potrebno je, da se to retircsira. iJovolito mi, da pokažem čisto enostavno pot, po kateri bi so zavožena stvar (lajložjo zopet dala spraviti v pravi tir.
Gospodje! Marsikojja izmed nas je pač osujmilo, ko je prod dobrim letom se objavil nadrobni nař.rt, kako hoče država priskočiti J)iilmaciji in Primorski na pomoč. Marsikdo izmed iiHs ae jo vprašal, zakaj žrtvuje država — in prav po vsej pravici — toliko milijonov za Primorje in kraljestvo Dalmatinsko. Gospoda, odgovor jo lahek: prvič, ker ae dosodaj ničesar ni bilo storilo za ti deželi, tako da mora vsako;,'a razsodnega Avstrijca rdečica sramote obliti, ako vidî, kaka mačeha je dosihmal Avstrija biia tem južnim pokrajinam. Ali jaz Vas vprašam, nimamo Ji tudi na ivraiijskem celo vrsto okrajev, ki so od paintiveka ravnotako bili zanemarjeni, kakor recimo Boka Kotorska ali kninsko okrajno glavarstvo. Suielo trdim, da se okrajno glavarstvo črnomaljsko, koiHJVsko in velik del novomeškega okrajnega glavarstva v toni žalostnem [logledu lahko kosata s katero si bodi zanemarjeno pokrajino dalmatinsko.
Belokranjski prijate(j mi je nekdaj dejal: Ako ne bi imeli v okraj» žandarje in davčnega cksekutorja, bogme niti znal ne bi, da živimo v kulturni državi. (Ur. Tavčar: Hvala Bogu, da imamo v Ljubljani Schwarzové žandarje"') — Imate pa tudi še nekaj drugega, — (Dr. Tavčar: „Eksekutor pa je dežela!")
Iz druge strani pa opravičuje državno pomožno akcijo za Dalmacijo in Primorsko baš ta okolnost, da sta obe ti deželi kra-iko tvorbe ter da je vsled tega njih kultura z velikimi težavami združena. To vidimo tudi pri cestah. Lahko izpeljete ceste tam, koder imate razvite doline in razvito vodovje. Na Krasu tega ni, karakteristični značaj Krasa tiči v tem, da t^e-gov svet razvitih dolin ne pozna ter da se mu vodne silo v v zemljo ponicajo. Vi imate tukaj čudno zmes visokih planot in globokih koritov, in tam cesto napraviti, čez tak svet izpeljati cesto, to je združeno z neprimernimi stroški. .\e čudite se, ako liridete na Kočevsko, ako pridete na Belokranjsko, tetn deloma skandaloznim cestnim zvezam. Navedel bom le en slučaj. Vinica na Kolpi tik hrvaške mejo je v trgovinskem oziru precej znamenit kraj. iz Vinice drži občinska cesta do farno vasi Preloka in odtod do Adlošičov. Ta občinska cesta ima na nekaterih mestih strmca 18 do SiO odstotkov. Vsak naliv jo razdere. Dolga je 15 km. Sedaj jo morajo vzdrževati prizadete občine. Samo On krik jo po teb krajih: Rešite nas tega !)riimena, skrbite za preložitev to važno proge, Zahteva je popolnoma osnovana in Opravičena. Iz tehniških in )iromotno[)olitičnib razlogov jo pn-iioroča tudi deželni stavbni urad. Da jo preložimo in da jo spravimo v dober stan, potrebujemo le za to občinsko cesto po mnenju naših deželnih inženirjev stavbne glavnice 120.000 K. Ce bi tedaj tudi dežela po sedaiijem zakonu smela prispevati eno tretjino, torej 40.000 K, kako bodo siromašen okraj in kako bodo siromašne ]>rizadete občine zmagalo horendno svoto ostalih dveh tretjin, to je 80.000 K. In vidite, ti ljudje okolu Preloke, ki s svojimi davki prispevajo redno in pošteno k vsem stroškom državnih železnic in prispevajo k vsem stroškom državiiihin deželnih cest, po katerih danes Že frče avtomol)Íli, oni sami jta morajo, ne da bi jim kdo pomagal, po tej vratolomni občinski cesti mučiti svojo živino ter spraviti svoje lastno življenje čestokrat v največjo nevarnost.
Potrebščina za najnujnoj.^e drugo cestne zgradbo zgolj ^ črnomaljskem cestnem okraju je proračunjena okroglo na 800.000 K, v celi deželi pa potrebujemo na podlagi že vloženih in po več let v obravnavi stoječih prošenj za cesto okroglo ti,000,000 K.
Gospoda moja, ne bom daljo mučil Vaše pozornosti. Jaz mislim, da sem dovolj povedal v utemeljitev svojo^^a nujnega predloga. Najvitalnejši interesi deželo naše zahtevajo, ila ne vtaknemo tiho in mirno v žep do!)Í3 poljodelskevra ministrstva, ki vsaj za večje naše vodovode nam zajdra prispevke iz melijo-racijskega zaklada. Mi moramo svoj glas vzdignili jiroti temu, da se na tak način oškoduje tležela kranjska. AH, gospoda moja, 'IÙ moramo, oiiirajoč se na dejansko razmere, katerih žaiibog go-
spodje pri zelenih mizah dunajskih ne jioznajo, storiti še korak dalje ter zahtevati državno pomoč tiidi pri onih cestnih zadevah kranjskega Krasa, kojih zmagati vsled preogroiiine potrebščine dežela kranjska in ubožno prebivalstvo nikakor ne morejo.
Gosi>oda moja! Iz tega mesta kot deželni poslanec, rič manj pa tudi no kot deželni glavar, v svesti si svojih dolžnosti Vam toplo priporočam svoj nujni predlog. — Vsi poslanci so glasovali za ta predlog, katerega vlada pač ne bo mogla prezreti.
Čnjte, čiijte Helokraiijci ! Po državnem zakonu z dne 30. decembra 1907. (državnega zakonika št. 281) ima so zgraditi normalnotirna železnica iz Novega mesta v smeri proti Karlovcu, in sicer ali čez Metliko s pnstransko progo na Črnomelj, aH i»a čez Črnomelj in Metliko, in sicer s preračunanimi stroški 18,400.000 kron. (Člen I.)
V	svrho pokritja teh stroSkov se je vlada pooblastila, da izda 'državne zadolžnice v enakem znesku. (Člen III. navedenega zakona.)
V	kratkem ]»otcče dveletna doba, odkar se je razglasil omenjeni — a belokranjska železnica se .še vedno ne gradi.
Pač i>a je tinančni minister liilinski žo izdal državne zadolžnice za zgorajšno svoto, in sicer zakladne listine („Scbatz-schoine").
Denar za belokranjsko železnično zgradbo je tedaj že tekel v državno blagajno.
Toda namesto, da bi jiorabil ta denar za zakonito določeno želozni.ško zgradbo, izdal ga je finančni minister Biliiiski za druge državne namene.
In to je pravi vzrok, zakaj da železniška zgradba noče izpod rok !
Sove, železniška uprava se izgovarja na znani belokraiçski spor radi proge — toda ta spor bi bila železniška uprava lahko rešila že zdavna v prilog eni ali drugi progi. Sicor pa znatnega dela proge oni spor ne zadene — tedaj bi se bilo vsaj z zgradbo tega dela lahko jiričelo žo zdavna.
Toda denarja ni — in brez donarja se ne gradi nobena železnica.
Denarja pa zato ni, ker ae je za belokranjsko železnico določena svota — brez dovoljena državnega zbora! — poraliila v druge namene.
Slovenska liberalna stranka, ki ima baš v doleiqskib in še posebej v belokraiijkih uiestih toliko vernih in varijo zaljubljenih pristašev, vse to dobro v« ; a pogoltnila je vse in kuje celo v nebo finančnega ministra Bilinskega, ki se brani dati potreimi, po zakonu zajamčeni denar za zgradbo belokruigske železnice. Bilinski ima vso potrebno potuho pri na.ši liberalni stranki, ki se mu je popolnoma udinjala.
In za to jo Bilinski ljubljanskemu mestu odpisal tisti „dolg" 900.000 kron.
Bila je navadna kravja kujicija! —
Da bi pa liberalci zakrili svoje početje — razširjajo sami vest, da je „belokranjska železnica v nevarnosti" in da baje nameravajo zgraditi železnico čez Kočevje — če tudi vsak řlovek, ki zna brati, iz zgoraj navedenega zakona sprevidi, da se smo in mora zgraditi le in samo železnica k Novega mesta na Metliko in Črnomelj, odnosno iz Novega mosta na Črnomelj in Metliko.
Díl, belokranjska železnica je v nevarnosti, da so zgradba se naprej zavlečo — vzrok pa jo le ta, da denarja ni. In zakaj da fja ni, smo pojasnili. Vse „zasluge" za to ima finančni minister vitez Bilinski 1
Zato pa naši liberalci vpijejo „Živijo Bilinski!" iu so uje-govi pasje pohlevni služabniki in hlapci !
Mi pa in z nami zavedni belokranjski narod, kličemo: Proč z Biltnskijem, proč s sedanjo vlado, ki noče pričeti z zgradbo tako nujno potrebno belokranjsko železnice, če tudi je v ta namen že dobila potrebna denarna sredstva 1
Poslanci S, L. S. bodo storili svojo dolžnosti „Slov."
/avlaieiije zgrailU« Itclokraitjske železnice v dp/. zboni. Posl. Matjašič in tov. predlagajo: Državni zakon z dne ao, decembra 1907, drž. zak. št. 281, jasno določa, da je norinalnotirno železnico od Novega mosta preko Metlike do Kariovca (belokranjsko železnico) dogotoviti in prometu izročiti do 31. oktobra 1910. Navzlic temu jasnemu besedilu se zavlačuje zjfradba te projio na tak način, da danea niti trasa ni določena, ter da je pojmlnoma izključeno, da bi so v tekočem letu moglo pričeti z zgradbo. Naravno je, da se je vsled tega nepopisno razburjenje polastilo j>rizadetega prebivalstva, zlasti onega v Belikrajiiii. Z ozîrom na to dejstvo j)OZÍvlja so c. kr. žolozni.ško ministrstvo najodločneje,
da nemucioma ukrene vse, česar treba v izvršenije g-ori onieiqe-nej^a državnega zakona ter toiiko zaže^jone belokranjske železnice.
Za odpravo klancev itii Karlovski državni cesti. Poslanec Matjašič in tovariši so vložili sledeči samostalni predlog-; Visoki deželni zbor naj sklene: C. kr. inînistrstvo za javna dela se pozivlje, ria (»ospeši odpravo klancev ua Karlovski državni cesti <KÍ Suhorja preko Metlike do deželne meje ob Koipi.
Žiiiitberk - Miiriiidoi v deželiiein zïioru. Dr. Krek in tovariši interpelirajo, ker pandurji, financarji in občinski uradniki žuniberškeniu in m ari n dol sk emu ljudstvu prete z vojaki ter ga hujskajo zoper kranjsko deželo, s katero se hočejo ondotni pre-bivavci združiti. Ondotno Ijiiiistvo trpi pod bremeni, ki jib jim naklada zakon, kateri pa glede njih nima nobene veljave, ko ne pripadajo ne .Avstriji ne Offrski. Ljudstvo nabira podpise za pfiklopitev h Kranjski. Poslanci vprašajo ;^Kaj boče deželni predsednik storiti v varstvo Marindolcev in Žnniberčanov proti opisanem» nasilju V Ali hoče deželni predsednik poskrbeti, da se žuiubersko in iiiarindolsko vpra.šanje že sedaj konečno reši v zmislu zgodovinskih pravic in splošne želje tanio-šnjega IjudstvaV
Potrfts, Dne i), oktobra okrog 11, nre je bil i)ar sekund trajajoč dokaj močan potres. Po solmb se je pohištvo gngalo, sem ter tje se tudi l)clcž odluSčil. Vendar ni bilo hujše nesreče. Vsled poročil so čutili potres po vseh slovenskih (iezolah; naj-inočnej-ši je bil v Zagrel>u, kjer so se na hišah pokaKule razpoke. Po raznih hrvaških mestih so se podirali (limniki. — V mnogih krajib so zazvonili zvonovi. — Vendar se ne bere o večjih nesrečah, — Bil jo potres tudi v drugih krajib, n. pr. v Kalabriji. — Zvezdoznanci so opazili na aolncu več skupin soinčiiih jieg.
Ugibajo, da utegnejo biti pego v zvezi s potresi.
*
m	*
Marijin otrok. Vodilo za ude Marijino družbe; [triredil in založil cistercijanski red v Zatičini. Ta priljubljena in iiiična knjižica bode izšla na mnogostranske prošnje v drtigpm natisu okoli novega leta. Dobivaln se bode naravnost pri založništvu v Zatičini in v vseh knjigarnah. Tisk in lično vezavo oskrbi tvrdka J. Krajec nasi, v Novem mestu. Kaj več o lyej, ko izide.
DomaČe novice.
Zaupniki S. L. S. na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem se snidejo v Ljubljani v nedeljo 17, t. m. Vzdignite se kot en mož tudi dolenjski zaupniki, da pokažemo svetu, da je v na.šem taboru združena Slovenija. — K shodu pridejo zastopniki če.ški, poljski, rusinski in hrvaški.
Ihihovske vesti. Župnija Gora pri Sodražici je podešena č. g. Dom. Janež, župuikti v Studenem. — ZaOasni pokoj je dovoljen č. g. Val. .Takel), župniku v Sv, Križu nad Jesenicami ki zdaj biva v Kandiji. — Premeščena sta ČČ. gg, kajjclana Leopol<! Černe iz Sodražice za župnega upravitelja v^Babno polje in Frančišek Pavšič iz Naklega v Sodražico. — Župnijskega izpita v jesenskem terminu so se udeležili med drugimi čč. gg, ííartel Bertold, kapelan v Sostrem; Stanislav Dostal,^kapelan v Metliki; Podlipnik Jožef. žup. upravite^ v Selih pri Šumhregu.
Osebne vesti. Finančni komisar dr. R. Kermavner jo iz Ljubljane premeščen kot davčni referent h glavarstvu v Novo mesto. — C. kr. davčni oficijal Valentin Novak iz Krarga je prestavljen v Metliko.
Cei-kvftiie tiskovine, prirejene pa določbah zadnje sinode, dobivajo so tudi v tiskarni J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Kokodelsko društvo. Kot podporni člun je pristopil k kat. društvu rok. pomočnikov, č. g. Tvaii Globevnîk, župnik na Polšniku, ter plačal za enkrat 5 K. P. n. g. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani, pa je, oh priliki njegovega pohoda v rok. društvu, podaril društvu 10 K. Bog plačaj obema gospodoma in obudi mnogo posnemalcev,
Ysťshiveiiskegíi slioda v Ljubljani se udeleži v nedeljo zastop ,.Kmečke zveze za novomeški okraj" in več drugih zaupnikov. Skupni odhod se naznani po.sameznikom.
Redek lov. Dne 9. t. m. ustrelil je Franc Heg iz Gor. Sušic, lovec g. Ivana Pezdirca iz Dol. Siišic belogîavega jastreba, kateri meri z razprostrtimi kriii li73 m. Na pro.šnjo tukajšnc gimnazije prepustil je istega g. Pezdirec proti plači 30 kron zavodu v učne namene.
* V cesarice Ulizabete žensko bolnico v Novem mestu je bilo meseca septembra 1909 vzprejetih 50 bolnic, od prejšnrjega meseca jih je «stalo 63; v oskrbi toraj 113. Od teh je zapustilo zavod ozdravljenih 35, izholj.šauih 17, neozdrav(jenih 5, umrle so 2; skupaj toraj 59, ostalo jib je za mesec oktober &4 v oskrbi. Oskrbovalnih dnij se je nabralo 1835, povprečno tedaj }G U:i dneva na eno bolnico. Darovali so sledeči [lobrotniki naslednje stvari; G. -Maks Ličen, vinski veletržec v Kihenberka I košek grozdja in 2 koška tireskev, X. Píaninšek iz Kamene več sadja, Anton Osolnik iz .Muhaberja 1 košek grozdja, N. Vidmar iz Broda sadja in jajec, g. dr. Karol Slane v Novem mestu veiiko mnoí.ino krompirja. Prisrčno se zahvaljujemo vsem p. n. dobrotnikom in jih prosimo, da nas tudi v bodoče ne zabijo.
Železiiičiia nezgoda se je dne 9. oktobra pripetila pri vlaku od Novega mesta proti Ljubljani na Grosupljem, ker je en voz skočil s tira in trčii ob tovorni vlak. Ponesrečil se ni nihče, ie vJaki so imeli zamudo.
lieguiiec!. Tukajšrijc okrožno sodišče jo oi)sodi]o kočevskega razgrajaua Weinschrotta na 5 mesecev težke ječe. Bil je v prostosti proti kavciji 300 kron. A sedaj, ko je imel ^nastopiti vojaško službo, jo je pojiihal čez mejo — pravijo v Švico,
Gospodarske drobtine.
—	Pre()snova kmetijske šole na (irnin. Di'želni zbor je v eni zadnjih sej sklenil, da se šola na Grmu preuredi in ua ta način olajša obisk in sploh vse šolanje na tem zavodu. V ta namen so inia ves pouk kmetskim potrebam [irimerno uredili, stroški šolanja pa znižati. Po novem načrtu dobimo n» Grmu dve šoli, namreč zimsko šolo in letno šolo. Zimska kmetijska šola bo trajala (ive zimi in ima podati v tem času tisto strokovno iz0brazl)0, ki je dandanes kmetovalcu neobhodno potrebnu. S to šolo naj se učenci usposobijo za kmetovanje po živinorejskih in poljedelskih krajih naše dežele. 1'ouk v zimski Soli obsega obe zimi po pet itiesecev, skujiaj deset mesecev. Prične so vsako leto z mesecem novembrom in traja do konca marca, ijotna šola trjii eno celo leto in ima namen, poučevati učence pred vsem v vinogradni.štvu, kletarstvu, sadjiirstvu in uporabi sadja. S to šolo naj se us]»osobijo učenci za gosi)odarstvo po vinorodnih krajih naše dežele, Zimski tečaj v tej šoli traja od novembra do konca marca, skupaj pet ittescov, poletni tečaj [la od aprila do konca oktobra z enomesečnimi počitnicami meseca julija, skujiaj toraj šest mesecev, tako da traja cel letni tečaj 11 mc.fecev. Učenci letne .šole, ki se želijo bolj temeljito izobraziti v živinoreji, mlekarstvu, travništvn in drugih ])Oniožnih vedah, lahko vstopijo po končani letni šoli v drugi tečaj zimske šole, tako da dovrše popolni kmetijski pouk v poldrugem letu. — Na šoli se imajo prirejati tudi daljši in krajši tečaji, da se popolnuje jnakticna sposobnost učenccv, ki obiskujejo zimsko šolo in da se daje tudi drugim jirilika, poučevati so o napredku jtosameznih kmetijskih panog. Za sinove kranjskih posestnikov je ustanovljenih 30 deželnih štipendij in sicer 20 po 150 K za učence zimsko šole in 10 po 300 K za učence letne šole. Plačiijoči učend jdačujejo za hrano in stanovanje tudi ]>o 160 K za en tečaj oziroma ]>o 300 K za oba tečaja na leto.
—	K letošnji trgatvi. Neprestano slabo vreme nas je prisililo, da smo so zadiyi teden sploh lotili trgatve. Vzlic laznini letošnjim neprilikam, ki so prišle nail naše vinograde, se bo [iri skrbnem in snažnem kletarstvu dobilo vendar dosti dobre kapljice, zlasti 1)0 vinogradih, kjer se je cepilo bolj žlahtno vrslo grozdja. Grozdje je namreč v zadnjem času še dosti hitro dozorevalo in kdor ga je pri trgatvi skrbno odbiral, 1)0 imel tudi zadosti dober pridelek za letošnje malo ugodno leto. Nabralo so je pa toliko grozdja, da zmanjkuje marsikomu posode,
—	Pecljanje grozdja. V takih ietih kakor letos ni zadosti, da grozdje skrbno odhiramo in da ločimo gnjile jagode od zdravih, ampak priporoča se tudi, da grozdje pecljamo in da ga čini prejo stiskamo. Oe pustiš trop v kadi s hlastnînami kipeti, kakor jc pri nas navada, potem nam posebno letos hlastinè več škodujejo kakor koristijo, kajti mošt se navzanie iz hlastin raznih snovi, ki kvarijo okus in povzroče, da mošt raje rjavi. Posebno letos se jo zaradi tega priporočalo, grozdje pectiati in peckano grozdje čim preje otisniti. Tudi pecljano grozdje daje v takih letih kakor letos manj okusno vino, če ga pustiš dljo časa na tropu in
tudi vino, ki raje — PretJikan
(orjavi. Zato pa [lecljati in takoj stiskati! _e\ii»u Vino iz skrbno odbranega in popolnonia zdravega grozdja se bo lahko pozneje in po navadi pretočilo, vino iz nagi\jit.ega grozdja se mora čimprejc, najboljše takoj po glavnem kipergu pretočiti, kakor hitro se glavni del ilroži usede, kajti v teh drožeh jo mnogo slabih in giýilih tvarin, oti katerih je treba mošt ločiti, da se dobi okusnejša in bolj zdrava pijača.
—	Jpwťiisko ^'l1«j(ínJo l.raviiikrtv. NaSj travniki i>otro-Ijujtijo i,''iiojcnja, ako hoÙKino z njih kaj več jiridelati. Ne prc-liušiajmo jih tonij siniie sebi in ne [iričakujmo vac^a od si»oni-ÎBdne moćc, am|iak jrnojimo jih! V tem oziru jo ]»a jesensko fïrnjjcnjc već vredno kakor spoitiladno. Lansko leto ao f^osjio-ďarji na s[jomlad kupovali gnojila, Iviiimjmo jih raje jeseni, ker se jesensko gnojenje sponaša. Prva naroiitev gnojil pri kmetijski jiodrQžnici je že odšla. Nujno priporočamo tudi vsem drugim gospodarjem, ki želijo gnojiti travnike, do si že jeseni preskrbe |>otrel>na gnojila
—	Jpsensliii priilia. Prazne njive naj se ne puščajo ccz zimo v celini, ampak naj se preorjejo in ajtraše. Je^eiiska lirajîiia naj so i>a dosti glolioko vrežo, da so zemlja kolikor mogoče Zrahlja in navzame gnojilnih snovi iz zraku. Jesenska brazda <ia — na spomlad pol gnoja. To je star pregovor, po katerem
BO morali tudi pri nas bo^ ravnati. Pred zimo bi morala biti Vsaka njiva ali obsojana ali pa sprašena. Tako lice bi moralo imoti naše polje!
—«—
Ameriški novičar.
= v Am<ii'iki slejMirili rojukd. NewyorSki avstrijski konziil je <ial zapreti tri Avstrijce, ker so alepariii svoje rojake. Ti rrije sleparji; Tom Zielinsky, Frank Siwik in John A. Sol-tysek, so prodajali raznim izseljencem iz Avstrije nekaka pisma, s katerimi bi naj bili prosti vojaško službo v domovini. Za ta j'isnia 80 računali po 15 do 100 dolarjev,
= Si. 1'aiil, Minil. Rov. A. Ogulin, župnik tukajšnjo cerkve 8v. Bernarda, ki jo letos obiskal staro domovino, je obhajal v torek, dne 21, t, m, srebrni jubilej svojega maSni.štva,
Kev. J. M. Solnce, župnik tukajšnje cerkve av. Neže, bodo obhajal svoj srebrni jubilej tretjo nedeljo oktobra t. J, to jo, dne 17. t. m. Na isti dan se je preložilo slovesno polagalce temeljnega kamena novo cerkve av. Neže. Graiinja prav bitro napreduje.
Ucv. J, Varh, doslej pomožni ilnhovnik tukajšnje cerkvo Srca Jezusovega, pojile kot žujmik v Marystown. Ta kraj so doslej o.skrbovali čč. gg. ťrančiškani iz (^hasko.
Rev. F. Maiiir, doslej v Nicolletii, pojde kot župnik v St. ^\"alburgo,
= Aldi'iiliïc, .lloilt. Tukaj jc umrl Pavel liigler. član društva sv. Joâefa št. 17 J, S. K, J. in \V. G. of Miners Union. I'o dolgi in mučili bolezni je mirno zaspal v Go-spodu dne 8, sept. Hil jo tih človek in jako priljubljen pri vseh. V Aldridge je bival 14 let. Delni jo v preitiogokopn 9 let in potem, ko si je nekaj )irislužil, je ku)til saloon, katerega je imel nekaj let. i'okojnik jo bil 'doma iz Poilgore pri I^ïoljrepoljah na Krar^jskcm. '1'ukaj zapušča žalujočo vdovo in fi nedoraslih otrok. Pogreba ae je udeležila tuili premogarsta unija (\V. F. of M.) in veliko rojakov.
Smešnice.
(ll;ianjka.) A.: „Kje je največje iiraznovorje?" — B. „Pri icnskiihl'' — A.: „O ue, temveč pri lovcih I''
(Vk^iii nsliv^žeiio.) Velika množica ljudstva ao jo nabrala |>ii kolodvoru pred odhodom vojakov v vojsko. Razume se, da je bilo največ žena in otrok, ki so so poslavljali od svojih nio/. in očetov. Nekatere žene so biie celo tako žalostne, da se niso dale ločiti ter so hotele na vsak način z možmi v vojsko. Se-^'lida vojaštvo tega ni dovolilo. — V svoji obupnosti ae vržejo it'iie nu železniční tir in ne inisté vlaka naprej. — V tej zadregi !'nde vojaški poveljnik, zapové pripeljati šo nekaj vozov ter jo 'la priklo()iti zadej in ukaže ženskam in otrokom vstopiti, ki želé y vojsko. Ko so liili v nekoliko trenotkih vozovi zasedeni se iati Ziitvoi'ijo. Na to zapove komandant zadnje vozove zopet oii-Prečiti ter spusti vlak z vojaki naprej, a vozovi z ženskami in otroci so ostali doma.
Listnica uredništva;
Hňili jiorofil (P dři, ib trii iinj i. iluplsiiiki potrjje.
Sejmi na Dolenjskem v mesecu oktobru.
Ker bo	19. oktobra 1909 v Novem mestu
veliki letni	Lukežev semenj, se Kandijanski preloži na četrtek 28. oktobra 1909.
v Kočevju Ifi.; vRadohovi vasi 18,; v Novem mestu (letni aejm) ^''J.; v Kandiji pri Novom mestu :iS. ; na Veseli gori pri sv. Rupertu ^'•i v Mokronogu in v Žužemberku 2tí. V torek po sv. Simonu in ■'udu (2, novembra) v Črnomlju,
TRST,
Loterijske številke.
3. oktobra	48 89
24 63
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Dulirotoiki it Nuveiça mest« ia Kainlje »u da)i 284 K fO b io nicer: a) ER celo áoltlio lefj: dr. P. DefrfiutieBuhi aOE; Lnd. Iliovliy, |ioap.fltiiik. 7 K; dr. J, KiivĚič, predsednik c. kr. okrniiieiç« B<fđiSia, 20 K; baruti V. R«chb»Eh, c, kr. okrajni glavar, !iO K — Z(i pui leu; dr. V. Abaibieli, sodni gîetnik, C K; Jo». Bcrgmoiin, lekurnar, 10 K; dr 3. Elben, jimSt. au K; dr. J. Ulo-belnik 5 Kj J. Krajec, (losfstnik, 10 K; Fr. Purše, kanunik, 10 K; dr. Alb. Pomik, notftT, fi K ; dr. A. Roginii, c. lir. državni jiravdniit, 10 K ; dr. K. Slane, »dvukit, 100 K, — Za leto 19CW: J. Virant, kaniinik. 5 K. - Z» mesec uktdbtr (Teh dubnitnikoT o p(»=ameKiiih meieciu ne bidiiu naifiijali. ampak Haiuo »kupnii Rvoto ): Andr. AçniMch, klepar. 1 K; Autnan. c. kr. davčni unkrbnik, 1 K; t":ižmek, c. kr. ofioijal, 1 K; Konpa M Durmi, 60 b; Kurifk, posentJiik in pek SO b; ,lnii. fíerdeSiň. dvorni itvdtnik. i K; go^ipa Pavla Floíevar, 1 K; J.Košak, p»se.stuik, 1 K; tiekama Krajec naM. 2K; Jak. Uikolič, poučit, 1 E| Neitnemivana 2 K; J. ferko. Bodni uťioijal, 1 K; dr. A. Piltibofer, c. kr. vladni Ujiiik 2 K [ A PfiH >1. Fiihrsnan, oberstlajteDant v p.. 2 K ; E. Priatov. davčni «Iniïa, C»; E RiiSEol , c. kr. sodni dvetnik, i K; V. Kjlirmanu, vudja kmet. Sole, 1 K; Ferd. Seidl, posestnik, 1 K; Ign, Šalebar, ánpnik v p. 10 K ; A. ňproc, okr. tajnik, 60 b ; tir. J. V'avpotié, t K; Vidie, c. kr poStni odltrbnik, 1 K; JuM. Hnidovec, ka]iit. vikarii, 1 K; Jds Zarc, župati 1 K; dr. V. ^itek, advokat. 2 K; A. Žiogar, kanonik S K; Reitr, nrar. (jo h; F. Splibai, kavar-nar, 1 Kj ^obpa pi. Fiuht.eiiau 1 K; J. .Taru, c, kr. si>dni Hvetnik, 1 K; Kaidć, bulnifiniřen oskrbnik, 60 b.
Driisri diibriit.niki bo dali : Fr. Brpžuik, c. kr. gimo. ravnatelj, 20 K ; M. Brutiner 2 Kj dr. Slane ii neke poravnave v .Mukroninfu lOfJ K; Wedveri pMheMtnik in vosnik. 3 K 20 bj dtibovni svetnik Mib. Haje, 5 E; mestni kaplan Knrent, 10 K; Jakše, (joBtiiniKar, dve vreii krompir a
Srůno Kttbvatjniem vse blage dobrotnike. Ubřaloj»in. da so nekateri isoRtali. Alio Kein bil jai morda kamen apodtike. naj blaguvolé pa dalje E<>pet dajati — vssj jaï iididem. Brinu pa prosim živil. Zelje je jako lepo obrodilo; bi ga !i ne tniigli nekateri v kratkem poslati, da ne bi treba kupiti? Sicer pa se Bprsjme vsak zemeljski plod, ki ga mure mladina niivati.
Dr. Jos. Marinko.
Sprejme se vajenec
v knjigoveznici
]. Kra ec nasi, v Novem mestu.
Išče se dekleta
od 15 do Ki iet starefra, po.stenih st^risev, ki jo dovršila tjudsko šolo, zmožna ročnih del, ojiravljala bi bišna opravilu in vadla se v prodajalni; plača po dogovoru,
Natančneja pojasnila se zvedo pri Alctjz-ii IHiii, «ohlil. t Šinilielu |pri IhidoIfVivciii.	(230-ai)
Proda se na jarní
ii^ prostovoljni dražbi
dne 20. oktoljra v Prečni pri Novem mestu
posestvo zraven nove farne cerhve
obstoječe iz: hiSe, fiospodarskega poslopja, njiv, Ijoste, travnikov. L'ri hiši je (gostilna s trafiko, ž^anjetoč in pravica prodajo me-Sane^ra blajja, Proda ao ali vse vkup ali pa tudi hi.ša posebej, zemljišče jtoaebej. V biši je električna razsvetljava.
01» enem se iiode prodalo, ako bode čas dopuščal tudi koiýi, vozovi, orodje, pohištvo, vinska posoda itd.	(SjfSi)
ZflCBtBii ňPflžhE oh 9. upj zjutraj no liri mesta.
SprejiiieiH za mojo trjfovino iiiešancira bla^ra v'^i^a-a-aj
iz dobre rodbine ter vesčej^a slovenskega in nein.škei,'a jezika in
sotrudnika (dobrega prodajalca)
F. Skušck, trjjovina z nie.sanim blag-om v Metliki.
t *
* * * *
t *
« * * * *
I *
t «
Svoji k svojim!
» v X	*
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za HamUjn in ohoiiio
reg. xaiirtiga z neomejeno zavezo iu8 u-6)
V lastueiu dotnii v Kaiidiji
sprejema hranilne vJoi^o oi\ vsacega, će je rrjcn ud ali ne, ter ol)restujc po
na leto brez odbitka realnega davka, katerega sama iz svojejiu plačuje.
'i'
t
ííf *
šfr F
*
ÉÍC iff Ííf iT
Ě«-Ě«-•šr
iff-
______Sh
X^rOZUpir Nova enonadsípopna hlša na prodaj
v Novem mestu, — Več se izve hišna štev, fiO ulica za šolami-
■ S3 I
v vsaki množini prav lep in zdrav je na prodaj na graščini „Strupa". — Cena merniku r20 K.
Naročila ae sprejemajo v vinotoču na Glavnem trgn v hiii ÇOSjtO FicllttMIHII.
m' Domača umetnost za Dolenjsho! 'm
FRAN 0OĐNIK, podobar in pozlatar
v Novem mestu št. 59, zraven Frančiškanske cerkve,
se prav toplo prîporoùuje prečastiti duhovSini in cerkvenim jired-stojništvom v cenjena narotiifa za izvrševanje vsakovrstnih umet-
ddaíiř" lí^Ht^nih oltarjev, lec, krstnih kamnov, soli svetnikov, kipov od K sa, kamena, i^ipsa, itd.
Tudi stara cerkvena dela se popravljajo in prenavljajo prav strokovno dobro in po zmernih cenah.	(9i-0-Gj
Stavbeno podjetje
Znidarčič 2 Stepončič
Gorica, ulica Mattioli
filíjíillia v Kandiji pri Novem mestu
se priporoča si. občinstvu in drugim korporacijum za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih de).
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov.	^
Za obila naročila ao toplo priporočata
(170-0-13}
MM\l & StepiinčííS.
Stechenpferd lililino mlečno milo
Kajmílejáe milo za kožo kakor tudi proti pegam! {54-20 17)	Dobi se povsodi
Fosestvo na prodaj!
Hiša 8 gospodarskim poslopjem, njiva, košenica in hosta-Cena zelo nizka. Natančneje se izve pri Jožfitn (Jnlič, Strunska vas št. Î4, župnija Šmihel pri Novem mestu.	i222-b3)
Ustanovljeno	JJ" SVE T £] O
1899
brivec in vlasuljar
1899
iïiieliije ísB TtasuljiTïka dei», knpnje imešaiie in reja ne ŽENSKE LASE po naj-tíkÍí ceni V ïtLlo^i ima m foiaietiie Btrari, posebuo s^ebivnn E<jaui original Bayrum tebi>úiiia ] rtici izpailaujti lan m prbut. prhnt istcine tekom eiiomeaei-ne T|)L>rabe popoluoma po Dje^uv^ni navodilu. Pravi Amerlkan-Pefrol tuiij proiskušeu la rauc jiotulailka Isi« putiebna pri otroob	(11-34-24)
^eprece1ll)ív Nusiol, barvilo la lase in brade, prekata vse duBeilaiije iinajdbe, ûaditvit uepťh «erUjnoad tieňkodljiv. ssdrarnigku preiskan.
Zrftveu tes'a priptiroća «voj Brivski Salon, urejen z najnovejšimi komfort!, » bitro, L'iuro, iloiir» postrežbo žtleí tu uog u bruj nega ubieka.
Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiše.)
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dné 11. febr, 19U9 na novo otvorjcna velika manufakturna trj^ovina
FRANC SOÚVAN sin
v stari Soijvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani.
tóo -13 33)
iBilajhtelj in laljiuik Urban Horvat.
Ud^OTiiai nrednik A. Zloflar,
Tiitk J. Krajac natl.