Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 6. augusta 1939. Štev. 32 Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Čela stran 800 Din., pol stran 400 Din. I tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Govor kardinala-odposlanca: „Zaupajte - jaz sem svet premagan (Sv. Janez 16, 33) Eminenca, gospodje ministri, ekscelence, gospe in gospodje! V imenu svetega očeta po- zdravljam iz vsega srca ta veliki zbor, tako vzvišen po resnosti svojih namenov, tako sijajen po dostojanstvu svojih članov, poln tako živih barv po različnosti jezikov, ki done na njem, tako sklenjen po edinosti vere. Čüstva posebnega spošto- vanja izražala gg. ministrom, ki zastopajo visoko jugoslovansko vlado. Globoko spoštovanje izra- žam Njegovi ekscelenci monsig- norju nunciju. Izražam živo ob- čudovanje Njegovi ekscelenci msgr. škofu Rožmanu, duši in genijalnemu stavbenik tega kon- gresa ... Pošiljam bratovski Po- zdrav ekscelencam gg. škofom, neustrašenim čuvajem kraljevih pravic Kristusovih v tem odločil- nem trenutku. Z ljubeznijo pozdravljam laične borce katolištva vseh je- zikov in narodov, ki s cerkve- nimi oblastmi delajo po svojih apostolskih naporih neomajno bodočnost Kristusa v Evropi. Prinašam apostolski blago- slov vsem dragim udeležencem kongresa, ki so prišli iz vseh krajev sončne Jugoslavije, ter ro- marjem iz odličnih in po tako katoliškem preporodu razgibanih držav kakor so Anglija, Belgija, Španija, Francija, Holandija, Mad- žarska, Poljska, Slovaška, Švica. Izredno sem srečen, da morem po vladarskem naročilu svetega očeta predsedovati temu tako od- ličnemu, tako važnemu, tako vz- višenemu, tako kraljevskemu zbo- rovanju. Ne morem, da ne bi omenil zadnjega mednarodnega kongre- sa Kristusa Kralja, ki je bil pred dvema letoma v Poznanji zakaj to je bil prvi zares mednarodni kongres, vreden tega iména, prvi v velikem slogu, in prvi, ki mu je predsedoval legat sv. očeta. Po znanstveni določenosti razvoja poti in moči brezboštva tvori ta kongres izhodišče za pomembno delo ljubljanskega kongresa, namenjeno „krščan- skemu preporoduˮ sveta. Ali je stvar Kristusa Kralja napredüvala v Evropi po kon- gresu v Poznani u? Verski polo- žaj se je po nekaterih državah zadnji dve leti močno poboljša!. Vzroki za to so — da omenimo samo pozemeljske razloge — Ve- ličastna vlada papežev, gorečnost in srečno ravnanje škofov, sve tost in rastoča dejavnost svet- ega dühovništva, in redovnikov ter že pomembno sodelovanje laikov, ki ga je čütiti na vsej fronti sodobnega življenja. Pri- pomoglo je k temu tudi naklo- njeno stališče vlad in državnikov, pa tudi nekateri javni dogodki so srečno vplivali, končno se je pa tudi prebujala vest ljudi spričo bodočega strašnega udarca. V drugih državah spet pro- tikrščanska gonja ni nič odne- hala, marveč so načini boja po- stali še bolj prevejeni, borba sama trša ter se širi tudi na druga področja. Politika se tam z vedno večjim obupom zgublja v brezboštvo. Odpadništvo posta- ja dokaz za državljansko zavest. Če po teh človeških razlo- gih položimo račun o teh dveh letih, moramo ugotoviti, da je pozitiven. Res je, da smo pre- trpeli zgube, toda po drugi stra- ni smo doživeli neizpodbiten in Važen porast božjega kraljestva. To kraljestvo s potrpežljivim na- porom osvaja Evropo. Delamo in bojujemo se z dobrim uspe- hom. Črnoglede sodbe so na- pačne. Moramo se utrditi v evan- geljskem ustvarjalnem optimiz- mu: „Zaupajte, jaz sem premagal svet.ˮ (Sv. Janez 16, 33.) Ta skrivnost v radosti in zaupanju, tako zgovorno izražena med tem kongresom, dobiva po- polno uprav ičenje v št varnosti cerkvenega življenja. Po drugi strani pa ne moremo zamolčati, da poteka ta mednarodni kon- gres Vitezov Kristusovih spričo nečesa, kar se kaže kakor megla, skozi katero nekateri vidijo stra- hote grožnje in zle napovedi. Ne moremo in nočemo ver- jeti v pekel bližnjih vojska, če- prav se zdi, da nekatera zname- nja napovedujejo, da se bliža nekaj posebnega, kar bo naj- večji končni dogodek za naš rod. So milijoni ljudi, ki — morda brez razloga — s strastjo pri- sluškujejo ritmu eterskih valov, hoteč slišati besede: „Zdaj pri- haja sodba na svetˮ. Mi mirno zremo tek do- godkov v nadnaravni lüči, z ne- omajno vero in upanjem v pre- vidnost. Ponosni in srečni smo, da je v takem trenutku kongres Kristusa Kralja po svojem bistvu samem praznik miru. To pa ne pomeni, da nam kongres Kristu- sa Kralja vliva privid očarljive idile iz zlatih časov, brez skrbi v življenju Cerkve. Cerkev se je bojevala in se bo še bojevala, zadevala je ob zapreke in se bo še zadevala, trpela je in bo še trpela. Njena slava je križ in njen ponos je mučeništvo. Govorimo o miru in ga oznanjamo odkritosrčno, z vso moralno svobodo, zakaj mi ne skrivamo v srcu nobene zvijače, nobene spletke, ne nosimo v vesti nič krivice in nasilja. Mi razumemo mir tako čisto in tako sveto, kakor ga razume naš sveti oče. Iz vsega srca pritrjujemo njegovemu delu za mir in mu Želimo vsega uspeha s pošto- vanjem Marije, Kraljice miru. Toda, če bi se mir navzlic vsem naporom skalil in če bi tedaj kdo se hotel okoristiti z žalostno dobo krvavih bojev med ljudstvi, da bi napadel Cerkev in njeno poslanstvo, verujemo trdno, da bo Kristus tedaj še vidneje kakor kadarkoli postal nekaterim znamenje padca, dru- gim pa znamenje vstajenja. Če bi kdo hotel küriti požar sveta s križi, z oltarji, s spovednica- mi, smo trdno prepričani, da bo konec koncev žrtev tega dela močnejša sila zla in da si bodo narodi opomogli od groze ter odgovorili: »Zdaj je bil knez tega sveta vržen ven.** (Sv. Janez 12, 31.) Če bi po zemlji, katero na- skakujejo napuh, brezboštvo in nasilje, zares zaoral prst božje jeze, prosimo da bi ta šiba spre- menila in postala Priprava sveta za nove setve in za novo žetev večne Resnice. Kako važnost, kako nujnost in kako resnost predstavljajo v takem položaju sklepi tega kon- gresa, ki nas obvezuje, da na- dalüjmo s preporodom krščan- skega življenja, da naj po tako obnovljenem krščanstvu prero- dimo svet in s tem rešimo za bodoče rodove neizčrpljive za- klade kraljeve dediščine Jezusove. Versko vprašanje se je po svoji naravi samo spojilo s po- litičnimi zapleti. Celo ob vojni je vera neprecenljiv moralni za- veznik kot zavetišče düha in vsega dobrega. Tudi če jo pre- ganjajo kot sovražnih, se vera ne izgubi na bojiščih. Po vojni, ko bo vstala zagonetna zarja nove zgodovinske dobe, bo krš- čanstvo znova stalo med narodi, da jih bo učilo nadaljevati večni smisel življenja. Kako se ob tako slovesni in resni uri ne bi v duhu bližali prestolu neutrudljivega Papeža, ki drüži okoli svoje vzvišene osebnosti misli in srca ljudi ter jih opominja h Krístusovemu miru za moralni prerod sveta. Izražamo Mu svojo vdanost, najglobljo in najspoštljivejšo, vdanost katoliške zvestobe in katoliškega apostolata. Z Njego- vim blagoslovom bomo zapustili to mesto in bomo imeli »ledja opasana z resnico," (Eph. 6,14.) da bomo pod Njegovim vod- stvom mirno in junaško izvedli povelja, ki smo jih prejeli med to slovesno vajo od nesmrtnega Kralja stoletij. ... Predragi mi bratje Slo- venci! Ta veličastni in spodbudni kongres ni mogel najti boljšega mesta kot tu pri vas, na tej vaši lepi in blagoslovljeni zemlji, polni sonca in vere, prelestnih barv in verskega zanosa. Saj pa je namen kongresa ta, da pod- krepi in privede do zmagovitih uspehov delo, s katerim naj bi se narodi odvrnili od brezboštva in odpada od Kristusa ter se vrnili k razodeti resnici od po- ganstva, ki se nanovo poraja, k popolnemu krščanstvu; od ma- terializma in laicizma k Življenju po veri; od naturalizma k stvar- nim nadnaravnim dobrinam, s katerimi naj bo prepojeno vsak- danje življenje; od nasilja in moralnega zatiranja k resnični svobodi vesti; od uničujočega bavarstva k mirni omiki krščan- ske civilizacije. Toda, kje naj vsi ti sijajni in času tako primerni nameni kongresa, te nujne reso- lucije in sodobnosti pripadne zahteve najdejo bolj naraven in učinkovit izraz kot pri vas, na tej prijazni zemlji trdne vere, ka- toliških tradicij, apostolske pod- jetnost^ in cvetočega verskega življenja. V imenu svetega očeta vam torej prinašam očetovski Pozdrav kot znamenje njegove posebne ljubezni do vas, Slovenci in Ju- goslovani; najodličnejša Pohvala veljaj neumornemu pokrenitelju tega veličastnega kongresa, va- šemu gorečemu škofu Ijubljan- skemu, in vsem preodličnim in marljivim jugoslovanskim ško- fom, vaši Odlični dühovščini, ne- utrdljivim in podjetnim organi- zacijam tega kongresa. Tudi kot Poljak in vaš Slovanski brat vam Čestitam k temu kraljevskemu prazniki ki ste ga pripravili bo- žjemu Odrešenik pred obličjem sveta. Iskreno želim, naj blago- slov teh svetih in gorečih dni preučevanj, molitev, češčenja, sve- tih obhajil in zadoščenja pride na vas, predvsem na škofe in duhovščino, na “vašo domovino, na Njegovo Veličanstvo vašega kralja. Večni králj vekov in naro- dov naj vas ohrani v miru, naj vajfi da prospeh in blagoslovi nemoten razvoj, ki ga ustvarjate z Vašimi in verskimi močmi. Živel Kristus Kralj v Življenju narodov! Živel Kristus Kralj v apostolstvu Cerkve! Živel Kristus Kralj v skrivnostnih podvigih vernih src! Živel Kristus Kralj, za katerim vede ali nevede hre- pen dvajseto stoletje! Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Ne ubijaj! Ker je otrok nekaj tako drá- gocenega, je razumljivo, da je velik zločin, če se napade živ- ljenje otroka, ki je še skrit v materinem telesu. So ljudje, ki imajo o tej stvari tako lahkomiselne mnenje, da se moramo zgražati. Niti divja Zver ne zavrže nasilno svojega ploda, ampak čaka, da se vse izvrši po naravnih potih. Kakšna mati je to, ki uni- čuje človeško življenje, ki ga je sam Bog položil pod njeno srce kot v najlepšo in najnežnejšo zibelko? Na žalost dela tako mnogo okrutnih mater, ki bi lah- ko dete rodile in odgojile, pa ga vržejo od sebe kot nadležno bre- me, ker hočejo uživati samo udobnosti zakonskega življenja, a odklanjajo vsako dolžnost, ki izvira iz zakonske zveze. Težka odgovornost čaka take nematere pred Bogom, zlasti, ker jih bodo njihovi nerójeni otroci tožili na sodni dan. Niso jih oropale samo naravnega živ- ljenja, temveč tudi nadnaravne- ga; ker radi uboja niso bili krš- čeni, ne bodo mogli gledati Boga v nebeškem kraljestvu. Zapomnite si, dragi verniki, da je hoten uboj nedolžnega člo- veka vedno velik greh. Vseeno je, ali je ta človek še skrit pod materinim srcem, ali dete v zi- belki, ali odrasel človek, ali bol- nik, za katerega ni upanja, da bi ozdravel, kajti glas njihove krvi vpije z zemlje k Bogu in zahteva pravično Obsodbo. Uboj nerojenega življenja je greh tudi tedaj, kadar zdrav- niki mislijo, da je treba odstra- niti plod, da se reši mati. Naš sveti očé Pij XI. pravi o takih materah: „Zelo se nam smili mati, ki ji pri izvrševanju njene prirodne dolžnosti pretijo resne nevarnosti ne samo glede zdravja, ampak tudi glede življenja.ˮ Ali sveti očé dodaja še sledeče be- sede: „Ali kakšen razlog sploh kdaj more, pa naj si bo na ka- kšen koli način, opraviči umor nedolžnega?...ˮ Uboj matere kakor otroka je zločin, ki se protivi zakonom prirode in božji zapovedi, ki veli: Ne ubijaj! Glasu prirode nasprotuje tudi to, kar se dogaja v nekate- rih krogih, da mati ne hrani de- teta na svojih lastnih prsih, če- prav bi to mogla storiti! Mati, ki tako dela, ne kaže prave ljubezni do otroka; taka mati pozablja, da je otrok njen del, kri njene krvi, in da si v naravi težko mi- slimo nežnejšo vez, kot je vez med materjo in otrokom. Za dete ni nobene boljše hrane, kot je materino mleko: vsi pametni zdravniki vam bodo potrdili, da je ravno mleko la- stne matere dano od prirode v največjo korist novorojenca. Naj se krščanske matere ozi- rajo na Mater Božjo, kako je ona vršila svojo vzvišeno materinsko dolžnost: zato ji pa tudi Cerkev vsak dan poje sijajno hvalo z besedami: „Blagor prsta, ki so hranile Kristusa Gospoda.ˮ Krščanske matere! Ako brez važnega razloga ne hranite ot- roka na svojih prsih, vedite, da grešite! Istočasno oropate sebe vz- višenih materinskih radosti, otro- ka pa najbolj zdrave hrane! Ako mati hrani otroka sama, to ve- liko koristi njenemu dušnemu in telesnemu zdravju in seveda tudi otrokovemu življenju. Španska razstava, v Akademskom domi v Ljubljani za časa kongresa Kristuša Krala, je pokazala na strašno delo ko- munizma med španskov bojnov. Iz te razstave se je vidlo, kak je razpleo komunizem svoje pogüb- no delo v Španiji i po celoj Evropi za Španske komuniste. 2 NOVINE 6. augusta 1939. Nedela po Risalaj deseta. Tisti čas pravo je Jezuš ni- kim, ki so se v sebi vüpali kak Pravični, i drüge so zametavali, priliko eto: Dva človeka sta gori Šla vu cerkev, ka bi molila; eden farizej, i te drügi cestninar. Fa- rizej stoječi je etak vsebi molo: Bog, hvalo ti dajem, ka sam ne, kak drügi lüdje, zgrabila, kri- vični, nečistnic, kak je i ete cestni- nar. Postim se dvakrat v tjedni, desetine davam od vsega, z kem ladam. I cestninar ozdaleč sto- ječi, ne je šteo niti oči na nebo podignoti, nego se je bio v prsi svoje, govoreči: Bog, bojdi mi- lostiven meni grešniki. Velim vam, doli je šo ete opravičen vu hižo svojo, on pa ne; ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se; i ki se ponizi, zvisi se. (Lukač 18,9-14). Gospod nam na farizeji pa na cestninari kaže, kak naj mo- limo, da molitev ne bo brezi sadü. Farizej se je postavo. Molo pa je „sam s sebovˮ, to je ne z Bogom, ar gizdavoga Bog nešče čüti. Potem je djao: „O, Bog, zahvalim te!ˮ Evangelij ga ne graja zato, ar se je Bogi zahvalüvao, graja ga pa, da je nikaj ne proso. Meo se je za pravičnika, šteromi ne trbe moliti: „Odpüsti nam naše dugeˮ. Meo se je za bogatina, šteromi ne trbe moliti: „Daj nam dnes naš vsakdeneš- nji krüh.ˮ Meo se je za naj tak- šega človeka nad vsemi. Četverna je gizda: Gizda- vec 1) ali misli, da ma dobro iz samoga sebe, 2) ali misli, da so njemi prednosti dane od Boga zato, ar je je sam zaslüžo, 3) ali se ponaša s prednostmi, šterih nema, 4 ali pa misli, da s svojimi prednostmi i zmožno- stmi drüge prekosi pa je zato zaničava. Ves te četveren napuh se nahaja v farizeji. Cestninar pa je stao odaleč i se njemi je vidilo predrzno, če bi zdigno svoje oči v nebo. Tiste oči, ki so noč i den gledale v številke davčnih knig i čtele dav- čni penez, šteroga je kak urad- nik pobrao. Tukao se je na prsi, kak da šče srce kaštigati, ar je preveč lübilo svetni dobiček i kak da bi je šteo obüditi, da se naj že ednok zdrami i začne lepše živeti. Srce se njemi je resan vzdramilo, zato moli: „Bog, bodi milostiven meni grešniki! „Naj- brž je čüo farizeja govoriti: „Ne sam, kak te cestninarˮ, a ta ob sodba ga ne razdražila, nego ponižala i obüdila se je v njem zavest, da je grešnik. Sv. Krizostom pravi, od farizeja i cestninara: Dva voza vozita po cesti. Na ednom ne- kaj dobrih del z gizdov, na drü- gom grehi i poniznost. Pri tek- movali vidiš drügoga zmagati po ceni svoje poniznosti, prvi pa je premagan po težim svoje prevzetnosti. Poniznost premaga greh i se po svojoj vrednosti zdigavle k Bogi. Tak na drügoj strani gizda pokople vrednost dobrih del. Če tedaj opravlaš dobra dela, pa misliš, da se ž njimi smeš ponašati, znaj, da je tvoja molitev ne vredna nikaj i da tvoja dobra dela nemajo va- lanosti. Če ti pa düšno vest te- žijo jezeri grehi, štere spoznaš i sprevidiš, da si med lüdmi zad- nji, zavüpaj v Boga, pomilostio te bol Veliki gasilski kongres bo v Ljubljani od 13. do 15. avgusta. Najvekši slovar. Kitajski profesor, dr. Fu Ting-yi je napravo slovar Kitaj- skoga jezika. Te slovar vsebüje 4 miljone 500 jezero besed, pa ma 85 000 strani. Profesor je pisal slovar 30 let. Drüga obletnica smrti Dr. Antona Bonaventura Jeglič. Jeglič nam kaže pot. Jeglič je bio 28. ljubljanski škof i je vladao škofijo 32 let. Kda je nastopo škofovsko slüžbo, je pravo: „Pri vas sem, med vami sem — ves sem vaš.ˮ Tem rečem so sledila dejanja. Z go- rečnostjov i lübeznostjov je za- čeo svoje delo za lüdstvo. Vsa- kih 5 let je prepotüvao celo ško- fijo, vsaka gorska podrüžnica njemi je bila poznana. Njegove neprespane noči v spovednici so vzbüjale občüdovanje i vžigale čüdovito spoštüvanje i lübezen v srcaj vernikov. Zveličavni navuki, štere je glaso prezvišeni, so nam ohra- njeni tüdi v dragocena knigaj. Za dečke je napisao knigi: „Ob- ramba vereˮ i „Življenje po veri.ˮ Mladenke majo knigo „Dete- tomˮ z dragocenimi navuki za krščansko živlenje. Starišje majo dve prekoristniví knigi „Pouk o vzgojiˮ i „O verskem pouku majhnih otrokˮ. Vsi preprosti i izobraženi majo najbouše dediš- čino od nadpastira knigi „Me- sijaˮ i „Na noge v sveti bojˮ. Z delom je zdrüžo molitev. Dosta je molo. Jütranje vöre od pol 5 do pol 8 so bile posve- čene samo razgovori i posvetü- vanji z Bogom. Odvečera je pa edno ali poudrügo vöro določo za molitev. Nikaj, ne velikoga, ne maloga, je ne včino brez mo- litve. Vernike približati Jezuši v sv. Rešnjem teli, to si je določo za živlenjsko nalogo. Po Mariji k Jezuši ! Po zaslügi düšnopastirsko- ga delüvanja nadškofa dr. Jegli- ča je nam Slovencom nastopila doba drüge katoličanske rene- sanse (preporoda). Da smo do- živeli te srečni čas, se mamo zahvaliti edino samo njegovomi deli i molitvi. Po prizadevanji Jegličovom je zacvelo versko živlenje po našoj domovini. Pokojni nadškof je obiskao tüdi našo Slovensko Krajino i vsikdar je meo toplo reč i za- nimanje za naše potrebe. Kak ves slovenski narod na Splošno je lübo tüdi nas. I mi njemi ska- žimo lübezen tak, da bomo ho- dili po poti, štero nam je po- kazao, da bomo spunjavali to, ka nas je včio. Dr. Anton Bo- naventura Jeglič naj pa bo pri Bogi priprošnik za naš narod, za naš katoličanski i slovenski narod. (kn.) Kongres Kristuša Krala. Veličasten svetovni kongres Kristuša Krala se je začno že v tork zvečer. V ljubljanskoj stol- nici so meli začetni govor pred- sednik mednarodnoga odbora kongresa Kristuša Krala Ijubljan- ski püšpek dr. Gregorij Rožman. Povdarili so, kak je potrebno, da se vse obnovi v pravom Kri- stušovom dühi i kak naj bi vsi katoličani k tomi pripomogli, da se vsi zdaj razdvojeni narodi podvržejo Jezušovomi sladkomi kraljevanji. Ob devetoj vöri pa je bilo prvo zborüvanje v uni- onskoj dvorani. Pri tom zborü- vanji je govoro vseučiliški pro- fesor dr. Leonid Pitamic od krščanske lübezni i požrtvoval- nosti, ki s pomočjov milosti bože rešüje drüžbo, posameznika i blagodejno vpliva na Socialni (drüžabni) red. Potom je govoro tüdi kanonik F. Mačke iz Luk- semburga. V sredo so se zborüvanja nadale vala. Znamenitosi toga dne- va je bio tüdi prihod kitajskoga püšpeka msgr. Čenga. V njüvoj apoštolskoj prefekturi delüje naš rojak misijonar g. Kerec, ki zdaj v odsotnosti svojega püšpeka vodi njüvo püšpekijo. Četrtek je bio ravnotak v znamenji zborüvanj. Začnoli pa so prihajati v Ljubljano številni zastopniki iz različnih držav po- sebno iz Poljske. Okrašena Ljub- ljana se je vsigdar bole i bole punila z udeleženci kongresa. V petek so slovesno spri- jali papovoga odposlanca za kon- gres poljskoga kardinala Hlonda. V Maribori sta kardinala-odpo- slanca pričakala na lepo okra- šenom kolodvori ban dravske banovine dr. Natlačen i maribor- ski püšpek dr. Ivan Tomažič i Vnogi drügi zastopniki cerkvene i svetne oblasti. Lepi sprejemni pozdravi so se vršili tüdi v Celji. Glavni sprejem pa je bil v Ljub- ljani. Tü se je k sprejemi zbralo ogromno, lüdi i cerkveni i svetni odličniki. Na kolodvori je po- zdravo Nj. Eminenco kardinala Hlonda zastopnik našega zvü- nešnjega ministra dr. Goljas, na Marijinom trgi pa Zagrebški nad- püšpek dr. Alojzij Stepinac. Te den so bila šče tüdi zborüvanja. Glavniva dneva kongresa sta bila Sobota i nedela. Sobota je bio dečinski den. 20.000 dece se je zbralo i šlo lepo v sprevodi na stadion, gde so bili pri svetoj meši kardinala Hlonda i okoli 15.000 jih je spri- jelo sv. obhajilo. Neoskrunjene düše nedužne dece so najlepše pozdravili Kristuša Krala. Zvečer je bila „Igra o kraljestvu božjemˮ, gde je nastopno 4.000 igralcov, ki so pokazali, kak se katoličan- ska mladina bori s šatanom i njegovimi privrženci i tüdi v na- vdüšenji za Kristuša i njegovo Kraljestvo zmaga. Igro je gle- galo 50.000 lüdi. Nedela je bila zmagoslavje Kristuša Krala. Vse ljubljanske vulice so bile pune lüdstva. Ob 9. vöri je na stadioni bila sv. meša i govor Nj. Eminence kar- dinala Hlonda. 80.000 lüdi je na- punilo stadion. Sveta meša na kongresi Kristuša Krala pri nav- zočnosti 80.000 lüdi, je bila ne- kaj pretreslivoga. Navdüšena vnožica je iz srca spevala svo- jemi nebeskomi Krali i njegovoj materi Mariji prelepe Slovenske lüdske pesmi. Misli osemdeset jezerne vnožice so se zdrüžile v eno, ki je splavala vnebo: čas- timo, molimo te, Kristuš Krali Zastopniki 16 narodov so se zdrüžili v bratskoj lübezni i poz- dravili Kristuša Krala. Odvečara se je ob pol 3 vöri začno sprevod po Ljubljani. Mimohod so z unionskoga bal- kona gledali papov odposlanec kardinal Hlond, beneški kardinal msgr. Piazza, slovenskiva minis- tra dr. Miha Krek i Snoj, minis- ter g. Cejovič, ban dr. Marko Natlačen, več püšpekov i drügih odličnih osebnosti. Sprevod je bio lepi i pester, naprej so nesli jugoslovansko i papeško zastavo, nato so šli križarji, klarice, za njimi so no- sili velki rdeči križ s koronov i žezlom. Potom so prišli člani Marijinih drüžb, vmes narodne noše, članice Marijinih drüžb, ki so lepo spevale Marijine pesmi, tak da so šče gledalce navdüšile, da so pomagali popevati. Prišla je skupina uniformiranih Polakov, nato oddelek vojakov, 37 fantov- skih praporov, skupina sloven- cih fantov i mladcev, slovenska dekleta i mladenke, potom re- darji, Zagrebški Slovenci; zasto- pani so tüdi bili drüžba sv, Rafaela, Pevska zveza, Slomše- kova drüžba, Prosvetna zveza i vnogo drügih drüžb i organiza- cij. V najvekšem števili pa so bile zastopane narodne noše. Te celi* sprevod se je z ogromnim številom lüdstva zbrao na stadioni. Pri zborüvanji so zastopniki 16 narodov manifesti- rali za mir i za bratsko zbližanje i lübezen med narodi v Kristu- šovom kralestvi. Na konci so bile litanije Srca Jezušovoga i blagoslov z Najsvetejšim. Z le- pov Marijinov pesnicov: .Lepa si lepa, roža Marija", se je lüd- stvo razišlo z veličastnoga kon- gresa. V trpljenju je šola in vzgoja značaja. „Uči se iz trpljenja", se glasi prastari grški pregovor. Naj- starejši modreci in pesniki so poznati in cenili to resnico. .Sreča laže, nesreča pokaže resničnega prijatelja" pravi Boethius, ki je v ječi preiskusil to svojo trditev. Sv. Janez Zlatoust pravi: .Trp- ljenje je najboljša šola za vsakega, ki hoče biti izkušen, ne sa- mo namišljen modrec." Lastna izkušnja nas je gotovo že več- krat prepričala — kako različno smo cenili eno in isto dobrino tega sveta ali nauk večno resničnega evangelija o dobroti ali pravici, poštenosti in tako dalje, ko smo bili zdravi ali pa bolni. Vzemimo primer nezgode, ki nas je zadelo v živo, ali ni nastal v našem duhovnem Življenju velik notranji preobrat, ali se nam ni v trenutku pokazalo marsikaj drugače, nego smo mislili, so- dili o dotični osebi, stvari poprej? Da, hüd Udarec, ki je zadel nenadno našo duševno podobo, prinese vedno s seboj velik pre- obrat, ki je različen, trajen ali pa le časoven. Trpljenje je neka- terim osebam, rečem, ki smo jih poprej cenili, zmanjšalo vred- nost in mnogim pa, ki smo jih poprej zapostaviti, povečalo. V trpljenju gledamo drugače, vrednötimo in cenimo drugače, mislimo in presojamo drugače ta svet, osebe in reči. Solze napravijo oko motno, toda očistijo ga prahu. To je podoba trpljenja. Kdor ni nikoli gledal sveta skozi solze, ta ni zrel za presojo, njegovo spoznavanje je plitvo. Največja preis- kušnja je preiskušnja v trpljenju. Dolga potovanja, mnogo štu- dija in še taka modrost ne zmanjša pomena trpljenja in njego- vega vzgojnega pomena. Trpljenje je najboljši učitelj, Seveda navadno nepriljubljen, Kdor se pa radevolje poda v šolo tega učitelja, se ne bo kesal. Sam Kristus je odlično prestal to šolo in poveličan izšel iz nje, zato je najboljši vzgled nam vsem. Pa še stotisoči izvoljenci božji, nam odpirajo vrata te šole in po- davajo s svojim zgledom in dejanji v tej neprijetni, a za nas vse neizbežni šoli. Šola trpljenja nas bo v urah, dnevih, tednih in mesecih več naučila, nego toliko let teoretične šole. Trpljenje je najboljši pridigar, ki je mnogim odprlo pogled, ki sicer niso radi čüli pridigarje govoriti. To je „glas vpijočega v püščavi,ˮ ki pri- pravlja pot k Gospodu, katere mnogi nebi našli brez njega. Mnogi so v nočni temi trpljenja, zagledali svetel žarek vere, upanja in ljubezni. Svetlo sonce, jasen dan in sinje modro nebo jim je ka- zalo, kam naj usmerijo svoje oko in svojo dušo. Večerne zvez- dice, ki brle tako lepo na majniškem večernem nebu, so jim nehote vrivale misel kdo je Ta, ki vse to vodi in kam petje vse to nas, ki smo edini, da zamoremo o tem premišljevati. Zapozneli in preveč razviti pljučni bolezni najboljši zdrav- nik ne pomore. Tako je z duševno popolnoma mrtvim, otrplim človekom. Tudi takega otrplega uda več trpljenje ne gane iz stanja otrplosti dühovne okostenelosti. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Konči so Dogarovi le pokosili pšenico. Vsi so se oddehnoli odpri gibanja i vsakšega je bolo hrbet pa križ. Bili so žedni. Oče je Miškeca zgono s pütrov po vodo. Začnoli so skladati križe. Janček pa oča sta skladala, mati je nosila vküp. Od neked so prišla deca paberkovat na čistim, gde ne bilo več snopja. „No, ka si domö hodo po vodé, da te mo- remo tak dugo čakati,ˮ je vsekao oča Miškeca, gda se je li prikazao s pütrov i cimbalankao ž njov, da bi skoro razlevao vodo. Oča je prijao za priloč, dugo pio i si nato globoko oddehno. Križi so rasli s téo, zrendali so je ednoga za drügim na srednjoj postati. Skladati so cele križe i zgoranji snop je bio z vlatovjóm obrnjeni proti domi, proti cerkvi, kak da bi prosili za boži blagoslov. Nato so šče pogrmadili. „Sveti Jakob naj blagoslovi té pov!ˮ je šče na konci s pobožnostjov pravo oča. Nato so šče grmajelino spravili k križom i jo sklali v malo baglo. Njiva, gde je prlé valovela nekelko pole- žana pšenica, je ostala zdaj samo golo strnišče kak glava z málo zrezanimi vlasami. Mrak je že legao na zemlo, gda so šli proti domi. Negdi na vasi je zalajao pes, od hiž je prihajao prijeten dišec po večerji, lejki veter se je zgeno z Meke, da se je trava zibala i slive kre plotov zatrepetale v mehkom šumasti. Nad hižami se je kadilo i po stubaj so skoz odprete dveri na prekliti plesale svetle krpe plapolajo- čega ognja na ognjiščaj.ˮ VII. Lüdje so zvažali snopje domó. Visiko na- klajena kola so škripala, da so žvínge na lestvi- caj vse jéčale. Vsi koniki pa ceste so oživele, štere so pelale iz vesi na njive. Ves se je kopala v sunčnom spari. Zdrav letašnji den je dihao nad njov i spio vso roso do zadnje kaple, ki jo je natrosila mehka noč. Po vesi so se zibala žmetna kola, naklajena s sühim snopjom silja. Lüdje so metali snopje na gümla i je zaphali gori do tramov, potom so kmetje zadovolno gledali na spravleno snopje. Zglednoli so od časa do časa po nebi i kama koli jim je segno pogled, se jim je kazao scela zdrav den. Ni edne oblačne krpe ne bilo viditi pa modrom nebi. Vsakši se je paščo z delom, da bi kem prlé Spravo snopje pod streho. „Hvala Bogi, zdaj mamo vse doma,ˮ so si odehnoli lüdje. „Zdaj naj čaka na mlatidbo, pod strehov je vse.ˮ Prlé so se kmetje bojali, da ne bi mogli spraviti snopja domó, če bi znalo biti deždževje. Zdaj so jim düše na mesti. Vünéj v Nogáči, na občinskoj trati je že brnela mlatilnica, muvila že zajtra negdi koli tretje vüre i do kesne noči, dokeč se je kaj vi- dilo. Lüdje so dovažali snopje, hodili k maši- nistri, ki je zapisavao vse po rendi na nekši zgnjeteni papir. Lüdje so se hodili k njemi kre- 6. augusta 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Bogojina. Nova sv. meša, štero je prikazao Vsemogočnomi g. novomešnik Gutman Jožef, je pozvala vnogo lüdi v lepo bo- gojansko cerkev. Predgali so no- vomešnikov rojak g. Horvat, do- lenski plebanoš od dužnosti dü- hovnikove i od spoštovanja do dühovnika. Lepa predga je ge- nola srca vnogih poslüšalcov. Z novomešnikom so se veselili mati novomešnikova i dve sestri, šte- rivi sta se ravno za to priliko vr- nole iz Francije. Oča pa so že pokojni. Novomešnika so počas- tili s svojov navzočnostjov poleg domačega g. plivanoša i pred- gara šče sledeči gg. dühovniki i Bogoslovci: g. svetnik beltinski plivanoš Vadovič s kaplanom Gombocom, hotiškiva gospoda Berden Jožef i novomešnik Ba- lažic Matija, Štancar Avguštin, dühovnik s Štajara, Kolenko Ivan, Krčmar Gusti i Gašparič Rudi, bogoslovci, ceremoner pa je bio bogoslovec Varga Ludovik iz Strehovec. Na podporo Novin je po- slala Vouri Marija z Francije 37 Din. Bog povrni. Markovci. Cerkv. odbor razpišüje pri cerkv. zvoniki raz- lična zidarska dela, nova i po- pravila staroga zida. Zvonik bo dobo novi hrušt i streho. Zidarske i tesarsko delo se javno odda na lici mesta dne 6. augusta ob 11 vüri: — Cerkv. odbor župnije. Gornja Bistrica. Zadnjo nedelo se je na Müri zgodila velka nesreča, ki je terjala dvoje mladih živlenj. Bilo je vroče i mladina se je podala v Müro, da se kople. Sedem mladih deč- kov, med njimi tüdi mali šolari, se je spravilo v ladjo, da se od- pelajo na drügo stran Müre, gde je voda nekelko plitkejša. Pa gda so se pelali prek, je ladja zade- nola na količ i se obrnola. Pri tom sta najšla v hladnih valovaj smrt sedemnajstletni Dunkov Hor- vat Martin i štirinajstletni Horvat Andrej, šteroga oča je v Fran- ciji, a betežasto mater je sinova smrt tak potrla, da nekaj časa že ne več znala, ka se z njov godi. Drügih pet se je s plava- njom srečno rešilo. Mrtvo telo Horvat Andreja so v pondelek odvečara najšli pri brodi. Žalü- joči starišom naše iskreno so- žalje, Srce Jezušovo naj bo smi- leno düšam pokojnih! Okoli šestdeset romarov iz beltinske i črensovske fare se je v sredo z automobilom od- pelalo k Mariji Bistrici. Črensovci. Začnoli so s popravlanjom cerkvenoga törna. Tören dobi novi rušt i se pobeli. Stari rušt je že jako slab i je bila nevarnost, da bi se pri kak- šoj vremenskoj nepriliki zrüšo. Lüdje, ki hodijo mimo po velkoj cesti, z zanimanjom gledajo, kak se to žmetno delo vrši. Vatikansko mesto. Sv. Oča je ugodio želi vno- gih katoličanov, ki so želeli, da bi tisti, ki poslüšajo radio i po njem dobijo papinski blagoslov, dobili popolen odpüstek. Po no- voj odredbi sv. Oče ga dobijo ravno tak, kak tisti, ki so oseb- no navzoči pri slovesnosti. Angleško-francoska pogajanja z Rusijov šče zdaj po več mesecih neso prišla do kraja. Vsikdar nasta- nejo nekše nove „težaveˮ. Kak se vidi, bolševiška Rusija samo spletkarij najraj bi Vidla, da bi se Evropa sama Zaplela v bojno, po bojni pa bi prišli bolševiki delat bolševiški red v vničeno Europo. Amerika je odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonskov. Ta odpoved je zadala Ja- poncom težki vdarec, ar so Ja- ponci iz Amerike izvažali mnogo vojnoga materijala, prehranjeval- nih potrebščin za vojsko i siro- vin, največ bombaža za japonsko industrijo. Japonska zavolo te odpovedi zna priti v žmeten položaj. Nastop prekmurskoga fantovskoga i dekliškoga okrožja v Turnišči. Mlada Slovenska kat. telo- vadna organizacija Slovenskih fantov i deklet je tüdi pri nas v Slov. Krajini že močno razšir- jena i raste od leta do leta. Že lani so bili lepi telovadni nas- topi v Soboti, Bogojini i Čren- sovcih. Letos pa bo velki okro- žni nastop v Turnišči 15. augu- sta. Kak se kaže iz prijav odse- kov, bo te nastop zelo lep. Le- tos je posebnost še ta, da mladci nastopajo z lepimi rdečimi zasta- vicami z belimi križi. To napravi neizbrisen vtis na gledalce. I mladcev bo v Turnišči nastopil nad sto. Spored šče v Novinaj objavimo. Fantovskim odsekom.! Mladec goji vezi lepega prijateljstva. Pravo prijateljstvo med Mladci je prvi temelj lepe skupnosti in moči naše organizacije. Pravo prijateljstvo zbližuje člane med seboj in jih uspo- sablja za krepko in uspešno enotno delo. Kajti, kjer vlada med članstvom tako prijateljstvo tam ni zavisti in so- vraštva, tam ni prepirov in razdorov, tam ni medsebojnih očitkov, ampak veže vse člane med seboj po prijatelj- stvu vez dobrohotnosti, odpüščanja, po- nižnost,miroljubnost, nesebičnost, med- sebojno razumevanje, podpiranje in sode- lovanje. Zato smo dolžni storiti vse, kar bo utrjevalo in poglabljalo vezi našega medsebojnega prijateljstva. Moč prija- teljstva raste ob zavesti in spoznanju. Nismo postali člani zato, da bi iskali sami sebe, svojo čast in svojo korist, ampak zato, da s skupnim delom slu- žimo svojemu Bogu in narodu in svoje koristi popolnoma podrejamo temu skupnemu cilju. Čim močnejša bo med nami ta zavest, toliko močnejše in globlje bo naše medsebojno prijatelj- stvo. Lepo prijateljstvo se razvija med ljudmi, ki nesebično in požrtvovalno služijo stvari. Čim ponižnejše in čim nesebičnejše bomo služili naši organi- zaciji, svojemu narodu, čim več tihih žrtev bomo doprinašali vsak dan in čim manj bomo iskali pri tem sami sebe, tem močnejše bo med nami pri- jateljstvo. Ob spoznanju: zato smo tu- kaj, da služimo stvari in da služimo nesebično, raste medsebojno spoštova- nje. Medsebojno spoštovanje pa je naj- potrebnejše za medsebojno prijateljstvo. Radi tega se vestno in neizpro- sno izogibajmo vsega, kar bi rüšilo medsebojno spoštovanje. Medsebojno spoštovanje ruši vse, kar je slabega, nelepega, nečastnega. Spoštovanje rüši prepirljivost in sebičnost, neodkritosrč- nost in lažnjivost, napuh itd. Medse- bojno spoštovanje rüši že vsaka ne- primerna beseda; zato se Varuj vsake neprimerno besede vsepovsod. A ker je beseda le zunanji izraz naše skrite misli, skrbi, da bo tudi vsaka tvoja misel lepa, dostojna in poštena. Med- sebojno spoštovanje ruši neprimerno vedenje. Zato je Mladec v vsem svo- jem vedenju plemenit do vsakega, ple- menit in viteški zlasti do deklet. Med- sebojno spoštovanje rüši nerganje in večno kritiziranje. Zato Mladec ne ner- ga in ne kritizira. Če pa ima upraviče- no kaj zoper koga, potem bo to zade- vo na primeren in na prijateljski na- čin uredil tiho med štirimi očmi; če bi pa bilo to brezuspešno, bo stvar iz- ročil in prepustil duhovnemu vodji ali oaboru, če bi smatral to za potrebno za očuvanje časti in koristi organiza- cije ali posameznega člana, Medsebojno spoštovanje ruši neubogljivost. Zato je Mladec vedno poslusen. Ponižnost je njegova odlika. Medsebojno spoštova- nje ruši mevžavost in neodločnost pri obrambi resnice in pravice, v obrambi pravic božjih v javnem Življenju. Zato je v tem oziru Mladec vedno odločen, neustrašen in samozavesten! Mladci ! Utrjujmo med seboj vez prijateljstva! Vršimo vse, kar to prija- teljstvo utrjuje, varujmo se vsega in premagajmo vse, kar medsebojno pri- jateljstvo rüši. In dosegli bomo, da bo naša organizacija močna, zgledna enot- na in zmagovita. V LJUBLJANI bo ob priliki letošnjega Jesenskoga velesejma od 2. do 11. IX. banov, razstava malih živali (kokoši, gosk, pur, ovc, koz itd.) Što šče raz- staviti, se mora javiti najkasneje do 10. avg. na naslov: Razstavni odbor, Ljubljana, Gajeva ulica 9|1. Nad 100 tisoč in nad 90 miljonov. Julijska številka „Naše močiˮ je na prvi strani prinesla poročilo o ob- čnem zboru Vzajemne zavarovalnice in „Karitasˮ v Ljubljani. V tem poročilu so številke, ki zaslüžijo, da si jih za- pomnimo. Vzajemna Zavarovalnica in Ka- ritas imata nad 100 tisoč zavarovancev. Lansko leto sta sklenili sledeča zava- rovanja : Pri Vzajemni je bilo sklenjenih 15.860 požarnih zavarovanj, 437 vlom- skih zavarovanj, 49 zavarovanj stekla, 165 zavarovanj avtomobilov, 33 zava- rovanj zvonov, 656 nezgodnih in 197 jamstvenih zavarovanj. V življenjskem oddelku se je zavarovalo 11.128 oseb. „Karitasˮ je lani sklenila 9391 novih zavarovanj z zavarovalno glavni- co 33,234.270 Din. Vzajemna zavarovalnica in Kari- tas jamčita za vse obveznosti nasproti zavarovancem z nad 90 miljon Din. Poleg tega bi še lahko navedli številke, ki pričajo o tem, koliko sta Vzajemna in Karitas izplačali svojim zavarovancem. Vsote so miljonske ter so bile tisočem in tisočem v veliko pomoč. Če še niste zavarovanj, ne od- lašajte. Pridružite se mogočni armadi stotisočev, ki so se že zaupali Vza- jemni zavarovalnici in Karitas. Zastop- nike najdete v vsaki župniji. Osrednja vodstva pa v Ljubljani, Celju in Mari- boru. (Vodstvo Karitas je v Mariboru, v Orožnovi u. 8.) Glavna zastopnika Karitas za Slovensko Krajino sta: ga Jožica Skalar v M. Soboti ter Zver Jožef v Črensovcih. Pogajanja med Anglijov i Japonskov nemrejo nikam priti. Mogoče niti ne pride do sporazuma, čeravno je v začetki kazalo, da se po- gajanja hitro končajo. Japonci pa prirejajo velikanske demonstra- cije proti Angležom. Ka je komunizem? Ka je komunizem? Komunizem lejko pomeni dvoje: a) včasi pomeni ravno to kak socializem; b) navadno pa pomeni ne- kšo posebno obliko socializma. Včasi se vzemejo reči so- cializem, kolektivizem i komuni- zem v vednakom pomeni. Vej je reč komunizem iz lat. komune (communis), ka pomeni „konj- skoˮ, vküpno; vidimo zato, ka je komunizem — ravno tak kak so- cializem i kolektivizem — navuk, naj bi bila zemla i drüge stvari v gospodarstvi vküpna last. Gnesden se pa rabi reč komunizem navadno za nekši posebno določeni socializem. Kak se loči denešnji komu- nizem od navadnoga socializma ? Denešnji komunizem se loči od navadnoga socializma naj- bole vu dvojem pogledi: a) gledoč ná pot, ki naj vodi do brezirazredne drüžbe bodočnosti, pa b) gledoč na pitanje vere ino nevere. a) Cio, zadnji namen, je obema, socializmi i komunizmi, sküpen: premagati ščeta kapita- lizem, socializirati ščeta gospo- darstvo i lüdi, postaviti breziraz- redno drüžbo. Nešterni tüdi gledoč na cio delajo nekaj razlike med komu- nizmom i socializmom: sociali- zem bi püsto vsem svobodno izbero dela i svobodno porabo osebnih delovnih dohodkov, ko- munizem bi pa vsakšemi določo tüdi delo i samo iz sküpnoga de davao, ka de komi trbelo. Pot do cila pa socializmi i komunizmi ne je vednaka. Socializem šče dosegnoti tisti zadnji cio s postopnim os- vajanjom moči i s postopnov socializacijov; s sodelüvanjom z meščanskov drüžbov, posebno v parlamenti; kelko mogoče na miren način; ne z revolucijov, nego z evolucijov, to je, ne z nasilnim prevratom, nego pomali, s postopnim razvojom ino vraš- čanjom v socialistično drüžbo. Komunizem šče isti cio do- segnoti s kem prle začnjenim prevratom zdajšnjega drüžabno- ga reda; nasilno, z i evolucijov, či mogoče, s svetovnov revolu- cijov i z najstrašnejšim klanjom vseh narodov sveta. b) Socializem je v nasprotji s krščanstvom, z našim svetim krščanskim mišlenjom o drüžbi, drüžini, socialnoj oblasti, o na- ših krščanskih pravicaj lastnim, ali itak to nasprotje prehrano zakrivle. Včasi celo guči, ka bi se dao socializem zdrüžiti z nek- šim krščanstvom, „brezi dogemˮ, zato je tüdi nešterne katoličane premoto, da so začnoli vervati praznim senjam od „krščanskoga socializma.ˮ Komunizem je Odkriti ino izraziti materializem ino divje brezboštvo. Što so bili začetniki sociali- zma i komunizma? Nešterne senje od komu- nizma v splošnom pomeni so že jako stare. Nevednaka razdelba zemel- skoga imanja je vu sirmakaj vsikdar zbüdila želo po sküp- nosti i vednakosti. Resan je že poganski filozof, Aristoteles (ži- vo vu 4. št. pred Kristušom) dokazovao, ka je komunizem ne mogoči, ali komunistične senje so se li vsikdar spovračale. Po- sebno pa se je komunizem zač- no širiti v začetki 19. stol. po An- gleškom i Francos- kom (Owen, Babent, Saint-Simon, Blanc i dr.), kda je kapi- talizem vsikdar hü- je pritiskao. V toj dobi se je začnola rabiti za vednake težnje tüdi reč socializem. Silen razvoj sta dala socializmi i komunizmi Marx i v najnovejšoj dobi Lenin. Marx je tüdi začetnik denešnjega revolucionarnoga i brezbožnoga komu- nizma. Lenin je pa probao po svetov- noj vojni te komu- nizem s socialnov revolucijov v Rusiji tüdi istinsko spelati. Po Marxi se imenüje komunizem tüdi marksizem. Ru- ski komunizem se pa imenüje tüdi bolševizem. (Dale.) gat za prostor pa za čas, hodili spitavat, Če šče ne pridejo na rendo. Drügi so njemi nosili ka- zat zmlačeno slamo v šteroj je ostanjüvalo zrnje. Meli so razgrete obraze, vse posipane od čar- noga praha smetlive pšenice, da so se jim vča- sih samo oči svetile. Mlatilnica je želno požirala snope, kola poleg nje so se pa praznila. Včasih se njoj je zadrgnolo, kak da bi joj vrgli prevelki založ krüha v gut, da je remen zleto nákla. Vnoge roké so zdigavale i metale slamo na praz- na kola, nad vsem tem pa so se križale glas- ne reči. Mlatilnica je nenasitno požirala snope, hre- ščeče trta slamo pa jo gnetilo, da se je na pred- njom kraji izsipavalo prehrano pa čisto zrnje v vreča. Pesem radosti, pesem krűha je donela iz Nogiče. Po cesti so vozili slamo, da je bila vse raztorjena, kak da bi jo nastali po cesti. Šče po drevji kre ceste je vse visila slama. Deca so juvkala, se mlela med lüdmi i jim bila na poti. Vünéj so mlatiti zvekšega sirmaškejši ver- tovje. Bogitci so mlatiti doma, ar se menje zrnja raztepé pa tüdi zato, da pokažejo, da premorejo nekaj več, če jim pride mlatit na dom. Tak se je vlekla ta pesem den za dnevom skoro tri tjedne. Včasih so se znali nagrmaditi kmični ob- laki, da so se lüdje bole gnali pa paščili z de- lom. Včasih se je znalo zabliskati i rezko zagr- meli v dalečini. Vse to se je mešalo z močnim škrebetanjom i pokanjom reménja mlatilnice. Za tem se je znao oglasiti dugi veter i zdigno s ceste velki prah i pleve pri mlatitvi. Prineso je sebov goste debele kaple, da so se lüdje vsi Premočeni pa bledi sposkrili po bližanjih zastržaj pa trnacaj. Pa ta nevihta se je včasi zgübila nad ravnicov. Vse to pa jim ne vzelo dobre volé. Nazadnje pa se je le genola mlatilnica iz Nogače i Šla mlatit od hiže do hiže. Lüdje so si pomagali eden drügomi, da je delo šlo ležé] od rok. Tüdi Sobočanovi so mlatiti. Meli so preci težakov i tak je bilo dosta radostnoga smeha pri tom. Vlačili so slamo, skladati oslico, dugo pa visiko i delali otepine. Tüdi Janček je bio med njimi. To ne bilo nikaj čüdnoga. Što je vtégno, so si šli pomagat eden k drügomi. S cepmi tak nišče več ne mlato, edino tisti, ki so mogli delati ritovine, da ž njimi zakrijejo lüknje na strehi kuče v goricaj ali pa doma. V tom hipi je prišla Kokotova Mariča mimo. Bila je tak bole nabrzna i so jo dečki radi dražili. „Mariča, se hodi, Števek te nekaj zové!” Števek pa se je skrio za oslico slame, samo da se njemi ne bi trbelo srečati ž njov. „Da nemrete biti tiho,” se je čemerio. „Na vsaki brlenc je včena.” Lipič njemi je migno, naj bo pri miri. Ma- riča je rada prišla kcoj i Lipič jo je zgrabo za roké, jo posado na sprhneni pen poleg kukurč- njaka, drügi so njoj okoli šinjeka zasükali odev- ko, tretji je prineso v vedri vodo pa staro zvo- ščeno mekló, štrti pa najšeo negdi zavrženo, že vse očrtinjo srpačo. Med vnogimi frlicami so jo poškropili v obraz i Jožek njoj je strügao obraz s srpačov, kak da bi jo brio, da njoj je bio celi obraz zalejani od krvi. Mariča je bila vsa zme- šana i se branila močnih rok, štere so jo držale kak klešče. „Na, da boš lepša, da se ti ne bo trbelo več šminkati,ˮ je pravo Lipič. Sprva se je sama smejala, pótli pa jo je obišeo takši sram, da je napnola vse sile i se iztrgala njuvim rokam. Za slovo so jo šče obsipali z vümetmi. Sprevajao jo je smeh dečkov. „Škoda, da smo joj ne bole ostrügali ob- raz,ˮ so pravili dečki. Tü, pri pesmi mlatilnice, gde vse brni pa se gible, nezavedno pride to gibanje tüdi teža- kom v krv, da postanejo živi, vganjajo vragolije, ne da bi čütili kakšo utrüjenost. „Slamo vkraj, je bréčao z mlatilnice ma- šinister. Zdaj nega časa za norije. To lehko ge indri delate.ˮ Vnogo rok se je páli zagnalo v delo i so na rasohaj vlačili slamo i metali na oslico. Zmes pa je vino v slatinščeki krožilo okoli. „Pijte, dečki, ve je s slatinov mešanoˮ, je znovič prinesla Lizika vino i jih silila piti. Ponüdila je tüdi Jančeki. On se je prvi hip brano. „Ka, naše vino ne dobroˮ, ga je začüdeno pitala Lizika. „Dobro že, dobro ali premočnoˮ njoj je odgovoro Janček. Jaz znam dobro vrastvo za tiste, štere vino„ premoti: dosta nove slame mamo zdaj pri Sobočanovih, so ga dražili dečki i se zgled- noli na Liziko. „Da bi vam jezik zmrzno!ˮ jim je pravila Lizika, gda jih je zarazmila. 4 NOVINE 6. augusta 1939. Ka more doraščajoča dekla znati. Predpriprava. Če se nameravaš v svojem pozvanji bar nekaj spopuniti, i da to zmoreš, se moraš na nje- ga naprej pripraviti. Za vnoga nepomenliva opravila mora meti človik dobro volo, ešče telko bole pa v ednom tak jako važ- nom živlenskom posli. Kak bi se naj pripravlala, to ti ščem v naslednjih odstavka razjasniti. Z gorečnostjov se vči, ka de ti zapovedano, tvoj düh naj se v tej letaj razjasni ino obo- gati. Ka pridobiš v šoli, naj ti bo zaklad za vse živlenje. Ne vörvli, da se šolski predmet sme zanema- riti, vse de ti lejko ednok hasnilo. Pomenliva pa je podoba tvojega značaja, tvoje obnašanje proti živlenji. Čisto materinsko pojmo- vanje te košta ravno tak dosta trüda, kak znanje i izobrazba. Ne zadošča, čeravno Poznaš vse pesnike svetovne literature, vsak- šega velkoga podobara i slikara, velki računi (logaritmi) so ti dečinska zmemba, če znaš delati najlepša ročna dela, to vse ne zadošča. Ne je zadosta če drü- žabno živlenje popolnoma ob- vladaš, če na vsako spremembo mode včasi odgovarjaš, če se ti moški svet k nogam vrže, občü- düvajoč te. To vse nika ne za- leže. Brez toga si ti lehko. S temi rečmi niti sebe niti drüge ne osrečiš, s temi rečmi svojemi bodočemi ne pripraviš nikšega veseloga živlenja i svojemi lüstvi nikšega haska. Edno moreš znati. Ali si rojena v palači ali v kuči, de te svet častio kak umetnico i znan- stvenih, ali si pa navadna kme- tica: ti moreš znati Pokorna biti. (Dr. Csaba Margareta) Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Mertük Martin, K. u. K. Inf. Reg. No 48. Szt. István ut 71. Szam Nyitra M. Pöstyén. Pozdravlenja jan. 29. 1916. Tak se najprle k vam pok- lonim : Hvalen bojdi Jezuš Kristuš ino vas najprle lipo pozdravlam s svetov familijov Jezušom, Marijov i sv. Jože- fom, vašim godovnjakom. Ino ji lipo ponizno prosim, či bodejo tak dobri, ka mi pošlejo kaj za čteti. Najraj bi bio, či bi mi od Marije sedem žalosti kaj poslali eli pa od sv. Antona eli Srca Jezušovoga eli ka je njüva dobra vola. Pa mi te naj pišejo, ka de koš- talo, ka njim Plačam. Zaj ji pa ešče ednok lipo pozdravlam z lübavi moje i srca mojega s presladkim Srcom Je- zušovim i Marijinim. Zaj pa z Bogom naj ostanejo. Amen. Krampač Andraš, 1. R. No 48. M. G. a. 4. Feldpost 59. Pozdrav iz severnoga bojišča 1915. dec. 28. Hva- len bodi Jezuš Kristuš, s temi bese- dami ji srca lepo pozdravim, velečastni gospod i se lepo zahvalim za Novine, katere me dosti jako razveselijo i po- tolažijo. Marijinoga lista sam že dugi čas ne dobo, zato ji prosim, velečastni gospod, naj se poskrbijo za nas uboge vojake, ki se bojüjemo za vero i do- movino. Zato ji prosimo, naj molijo za nas na čast Srci Jezušovomi i Ma- rijinomi i za mir. Več 14 mesec ide, kak smo tü, zato jih prosimo, naj se ne spozabijo z nas. Tak še jih lepo pozdravimo mi Slovenci, ki smo tü vküp i prosimo za odgovor. Krampač Andraš s Trnja, Kolmanič Ivan s Tör- nišča, Balažic Martin z Dol. Bistrice. Z Bogom naj ostanejo. Hari Lajoš, K. u. K. Inf. Reg. No 104. III. Batalion I. Kompani I. Cuk, Feldpost No 222. 6|12. H. b. J. K. Presrčen pozdrav. Srca ji pozdravim urednika Novin. Pa njim srca lipo za- hvalimo vsi na Novinaj, ka so nam je poslali. Naj vam plača presveto Srce Jezušovo i Marijino vaš trüd, či vam ga mi nemo mogli plačati. Mi smo No- vine z velkim veseljom gor prijali. Pro- sim ji, naj mi naznanijo, či so pejneze v roke dobili, ka sam jim z Brüjna po- slao 4 korone pa tisto slovo kak smo njim maja 18. poslali, ka ešče tisto v Novinaj nej bilo. Z Bogom. Pisma g. Camplini za god. Častiti gospod Camplin! Dobila sam Vašo karto i knigo i se vam naj- lepše zahvalim za oboje. Kniga mi je edina prijatelica. Ma pa edno navado, da me večer pred polnočjov ne püsti spat. Ona je tüdi kriva, da nesam vam včasi odgovorila. Mislim, da vas s tem pismom najdem v samoti med prijaz- nimi bogojanskimi breščeki. Po takšoj samoti že jaz hrepenim tri duga leta, a šče niedna moja vroča prošnja ne je bila poslühnjena. Zato vas pa pro- sim, pozdravite v mojem imeni celo Slov. Krajino. Povejte njej, naj skoro pozove k sebi vse svoje sinove i hče- re, ki Živijo prek mej. Naj nam ostane lübeča mati, da se šče ednok v njej najdemo s sestrami i z brati. Krüh v tüjini je bridek, resan bridek tistomi, ki ga mora jesti. Zato mi hrepenijo misli po Slovenskoj Krajini, za njo mi srce krvavi. Dokeč je oko ne dosegne, nega pravoga veselja za mene. Ostani Zdrava i vesela, draga Slov. Krajina, bodi mi jezerokrat pozdravlena. Pisati vam nemam kaj novoga. Do konca toga meseca ostanemo tü, nato idemo nazaj v St. Mandé. Jako bi bila vesela, če bi mi pisali, kda pri- dete nazaj v Paris. Zdaj vam pa že- lem veselo vrnitev. — Vas pozdrávla M, Magdič. J. M. J. Prečastiti gospod! Prišlo mi je na miseo, da se približavle god sv. Ivana Krstitela i na te den obhajate tüdi vi god svojega krstnoga Patrona. Nesam zmožen, da bi vam čestitao tak kak bi si to želo, zato vam samo s par vrsticami ščem to včiniti, ka mi srce naroča. Želem vam, da se svojega goda včakate v zdravji i v milosti božoj. Presveto Srce Jezušovo naj vas bla- goslovi, da bi mogli šče nadele med svojimi rastepenimi ovcami na tak šir- nom poli posejati kak nájveč semena za hrano, brez štere katoličani ne mo- goče biti. Znam, da ste obteršeni, ali vaš obraz je vsikdar veseli. Znam, da ste zmantráni, ali vendar se paščite o- sebno i dühovno za svojimi izseljenci. Vse delate samo zato, da včinite za izseljence vse, ka vam moči dópüščajo. Dragi Jezuš naj vam pomaga povsod, da bote ležej nosili težko breme, štero ste s tak velkim veseljom prevzeli na sebe. Zato Bog vas živi še vnoga leta, Zdravoga i veseloga, kak ste bili do- zdaj. Sv. Ivan Krstiteo naj vam pomaga nositi breme, kak je Šimon iz Cirene pomagao Jezuši kriš nesti. Naj vas blagoslovi Bog i Marija naj pripravi v nebesaj za vas bivališče. Sv. Jožef i sv. Ivan naj vodita Vašo düšo pred večnoga Boga v sv. nebesa. Bog vas živi. P. M. Proslava 700 letnice minoritskega samostana v Ptuju. Pred 700 leti so prišli sinovi sv. Frančiška v starodavni Ptuj. Skozi 700 let so posvečevali du- hovniki tega reda svoje moči delu za verski in prosvetni na- predek ljudstva. Še danes priča o veliki delovni sili minoritskega reda v zgodovini, ki jo je kre- pila dühovna pomoč od zgoraj, verska in narodna zavest sloven- skega ljudstva, ki mu je bilo v Vodstvo izročeno. Sedem sto let dela in trpljenja v božji in na- rodni službi je jubilej, ki ga ho- čejo oo, minoriti letos 5. in 6. avgusta slovesno proslaviti. V ta namen je sestavljen častni odbor, ki mu predseduje Voditelj slo- venskega naroda dr. Anton Ko- rošec. V odboru sta tudi oba Slovenska škofa in ministra, ban dr. Natlačen, Šibeniški škof mi- noritskega reda dr. fr. J. Mileta, Ptüjski dekan in prošt g. Ivan Greif, provincijal dr. p. Bone Bu- rič, vseuč. prof. dr. Fr. Stele in drugi odličniki Slovenije. V ok- viru proslave bo tudi kongres tretjerednikov. Poleg mogočne verske slavnosti, na kateri bosta govorila tudi podpredsednik na- rodne skupščine g. Alojzij Mi- helčič in urednik „Slovenca g. Franc Terseglav, bodo tudi ve- like prosvetne prireditve. Otroci bodo imeli svoje slavje v cerkvi in pred samostanom. Nastopila bo prvič otroška godba na fan- fare. Sodelovalo bo veliko otrok iz mesta in okolice z deklama- cijami, petjem, igrami itd. Ob zaključka slovesnosti bo srečolov za otroke. Ljutomersko in ptuj- sko pevsko okrožje se priprav- ljata na mogočen nastop z okoli 300 pevci. Dirigiral bo zvezin pevovodja g. inšpektor Marko Bajuk. Čez 150 igralcev pa bo izvajalo v režiji gledališkega igralca g. Eda Grama iz Mari- bora novo Petančičevo igro „Kü- gaˮ. Pri igri nastopajo tudi pevci, godci, itd. Na glavni dan pro- slave v nedeljo 6. avgusta ob 8 zvečer velik ognjemet, kakš- nega Ptuj še ni videl. K tem veličastnim slavnostnim vabimo fantovske odseke in dekliške krožke v krojih ter vse organi- zacije kakor tudi posameznike, posebno tretjerednike. Za navo- dila se obrnite na domače župne urade ! Polovična vožnja bo dovo- ljena. Naročite si čimprej taborne knjižice in znake! Tudi „spomin- ska knjigaˮ in Petančičeva igra „Kügaˮ se že dobi. - Na svidenje v Ptuju v teh veličastni dneh! Službena naznanila Sresko načelstvo v Lendavi. Razkuževanje žitnih semen, nabava. Razglas. Letos so se na žitaricah v len- davskem srezu pojavile v veliki mno- žini prašna in trda (smrdljiva) snet, katere so z zmanjšanjem pridelka pri- zadejala zelo mnogo škode našemu kmetovalcu. Da se te bolezni ne bi razširile drugo leto še v večji meri je potrebno vsako leto zrnje določeno za setev pravilno razküžiti. Razkužuje se seme z namakanjem zrnja v apneno galicno 2% rastopino ali pa z prašen- jem zrnja z raznimi razkužilnimi sred- stvi (n. pr. Abavit, Ceretan, Porzol itd). Sresko načelstvo bo letos naba- vilo po znižani ceni razkuživo za Pra- šenje semen nazvesti „Abavit-Novi“ in ga razdelilo kmetovalcem po ceni 3 din za 1 vrečico razkuživa, ki zados- tuje za razkuževanje 100 kg semena. Prašanje semen; se izvrši zelo lahko. Navodilo za to se nahajajo na vsaki vrečici. Ker stane „Abavit v nadrobni prodaji Din 6.90—7.50, je našim kme- tovalcem dosti pomagano, ako prejmejo to razkuživo po Din 3 za 1 vrečico. Občine naj prednje razglasijo na krajevno običajen način. Kmetijske or- ganizacije in občine naj razkuživo ta- koj naročijo za svoje člane in občane kratkim potom na sres. načelstvu pri sreskem kmetijskem referenti!. Vabimo Vas, da pridobite čim več kmetovalcev zato, da bodo pričeli z razkuževanjem semenja s pomočjo prašenja z razkuževalnlmi praški. Sreski načelnik: Grabrijan s. r. Na banovinski kmet. šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šol. leto Začetkom nov. 1939. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši 1. tečaj zimske šole. Letos se torej Sprejemajo učenci v letno in zimsko šolo. Vsi učenci sta- nüjejo v zavodu (internatu), kjer Imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, do- volj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovano z banovinskimi kolekom za din 10 je poslati ravnateljstvu banov, kmet. šole na Grmu čimprej, najkas- neje pa do 10. sept. t. t. Prošnji je priložiti: 1) krstni list, 2) domovnico, 3) zadnje šol. spričevalo, 4) spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne sto- pijo v zavod neposredno iz kake šole. 5) Izjavo starišev odnosno varuha (ban. kolek za din 4), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino); za- vezati se morajo tudi, da bodo plače- vati šolnino do konca šol. leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod, 6) Tisti, ki reflektirajo na banovinske ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obve- zno izjavo (ban. kolek za din 4) stari- šev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7) Uradno Potrdilo občine: 1) Koliko je posestvo veliko (v ha). 2) Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3) Število drüžine, posebej koliko je še nepreskrbljeno otrok ter event. druge drüžinske razmere, 4) Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev? Starost najmanj 16 let in najmaj z dobrim uspehom dovršena osnov. šola. Pri vstopi: v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdrav- stveno stanje po šol, zdravnika Me- sečna oskrbnina znaša od din 300 do din 75 po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje meseč- no vnaprej. Prosilci za banovinske zni- žano mesto morajo priložiti pod 6) na- vedeno obvezno izjavo in pod 7) na- vedeno Občinsko Potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z naved- li družinskih in gospodarskih razmer. Pošta. Režonja Anton, Kolbow, Nem- čija. Polletno naročnino Novin mati plačala. — Frumen Matija, Ferme de Loges. Letošnja naročnina plačana. — Majer Jožef, Satahovci. Prkič Matjaš je meo v zadrugi samo 4 din. To so tebi v dobro spisali, Meolic Matjaš za letos plača 24 din. Za kleti njemi os- tane 15 din. Činč Franc za letos pla- ča 40 din. Ostane njemi naprej 112.25 din. — Lenarčič Alojz, Cambrai, spre- jeli 68 din, Novine poslali. — Dominko Eva, Ferme Rhin du Bois. Sprejeli 116 din. Na koj je višek? — Vouri Marija, Bethelainville par Dambasle. Sprejeli 137 din. — Žalik Štefan, Villere le Tilleuil. Sprejeli 87 din. Za poslani kalendar računali 10 din, za naročnino 72 din. Na kol ie Višek ? — K ODAJI JE blüzi cerkve v Veržeji lepo malo posestvo pod ugodnimi pogoji. Poizve se v gostilni Seršen v Veržeji. Filovčar pripovedüje. Seveda je bil lončar, ki je tudi vrče delal. Že v rani mla- dosti je začel spoznavati svet, ko sta z očetom počasi in pre- vidno prevažala krhko robo od vasi do vasi. Tudi prek Mure sta se pe- ljala. To je bil dogodek za mla- dega: široka, deroča, umazana voda se zaletava v brod. Prek Mure je bilo senje. Falot je kupil vrč, ga plačal, nato pa lončara predrzno vpra- šal: „Kaj ne, sedaj ga lahko za ženem, kamor hočem”. Stari lon- čar ga je nezaupno pogledoval, ali končno pritrdil. Falot je za- gnal küpljeni vrč v lepo razstav- ljeno vrsto vrčev in skoraj vse polomil. Seveda je kmalu pri- stopil orožnik, ali lončar ni mo- gel zanikati, da je falotu do- volil, naj zažene vrč, kamor hoče. In tako je lončar trpel škodo. Mladi bi se najraj od srca nasmejal, ali očetov obraz ga je od tega odvrnil, zato si je to samo dobro zapomnil. Pa je dobro uporabil ko ni šel samo prek Mure, ampak celo prek državne meje. Ko je v Francijo prišel. Večer je bil, ko je prvič prišel na fermo. Gospodinja je ravno pripravljala večerjo in se spretno sukala okoli peči. Ven- dar je filovčar imel velike po- misleke: gospodinja je namreč možu, ki je Filovčarja privedel, skoraj neprestano govorila „ujˮ (oui); torej se večkrat opeče in mora biti zelo nerodna ali je pa peč drugačna kot pri nas. Pozneje se je Filovčar dobro privadil jeziku in spoznal, da je naopak sodil gospodinjo. Sicer pa je bila zelo prijazna z njim. Kako tudi ne bi ko je pa tako rad delal. Samo pit je tudi rad, a pijan ni bil, četudi je spil celo stekleničko žganja. Par kozarč- kov so mu dajali redno vsak dan. Enkrat je pa le poželel malo več. Prosil je malo stekleničko pod pogojem, da plača. Dobil je in začel piti. Gospodar in go- spodinja sta ga z zanimanjem opazovala. Potem se je zaslišal šum na: dvorišču. Gospodar je šel pogledat. Tisti čas je go- spodinja Filovčarju denar vrnila. Ob ponovnem šumu je pa gos- podinja šla pogledat. Takrat pa je gospodar Filovčarju vrnil zne- sek. Iz samega veselja in razpo- loženja je potem Filovčar naročil in „plačal” še drugo stekleničko. Gospodar je bil lovec, ali zelo slab. To je bila izjema, da je kaj zadel. Filovčar pa je dobro zadeval, v vojski je zato dobil celo odlikovanje, ali tisto po- poldne se je le napekel. Opol- dne je namreč znova izpil do- damo stekleničko žganja. Potem je šel delat na polje. Vedno bolj se mu je vrtelo. Končno, o gro- za, na koncu njive opazi veliko divjo svinjo. Čim dalje gleda, tem bolj jasno vidi. Ali zakaj se ne premakne? Aha, mlade ima! In koliko! Filovčar beži domo po go- spodarja, da bi streljal redki plen. Gospodar je bil v mestu. Zato se je Filovčar sam oboro- žil in previdno korakal proti divji svinji. Vedno bolj trezen je po- stajal. Ko je bil že skoraj na cilju, je opazil, da se je oborožil proti velikemu — krtovinjeku. Vendar zvečer gospodarju ni povedal cele zgodbe. Na srečo je tisto noč tam okoli res hodila svinja, kakor so to kazali sledovi na njivi. Samo da je gospodar ni mogel izslediti. Pa tudi nobe- nega zajca ne. Pa vpraša Filov- čarja, če je videl kakega zajca. „Seveda, ravnokar, tam na sosednji njivilˮ Res je tam delal sosed, gospod Zajec. Potem je Filovčar z gospo- darjem naredil stavo: naj mu da puško in dva naboja, pa mu bo v najkrajšem času prinesel dva ustreljena zajca. Seveda je go- spodar pristal na ta pogoj in celo napitnino obljübil zraven brezplačnih nabojev. Filovčar je s puško šel na vrt, se postavil ob lüknji, kjer so imeli domači zajci iz hleva izhod, da so prišli do bolj sveže hrane. Tu je kmalu ustrelil dva zajca, ju lepo zveza! in vrgel čez ramo. Gospodar ni mogel verjeti, da se je tako hitro vrnil. Potem pa je spoznal, da sta zajca do- mača. Vendar je Filovčar stavo dobil: vtem se namreč nista po- godila, ali mora biti zajec divji, ali pa zadostuje domači. Tako so vsaj tiste dni za spremembo jedli zajčje meso, drugače pa je bila vedno govedina. Pa še ta slabo pripravljena. Sploh menda Francozi ne samo nočejo, ampak niti ne vejo tako okusno pripravljati hrane. Zato je pa treba tem več zah- vati. Sicer pa francoska vina niso slaba. Ali za potovanje je boljša limonada. To sta tudi küpila z gospodarjem, ko sta šla na vlak proti Parizu. Ali imela sta smolo: v trgovini, kjer sta küpüvala, je istočasno stopila starejša gospa z očali in z močnimi brki in sploh z odraslim obrazom, ka- kor pri moškem. (Takih žensk v Franciji veliho srečaš, posebno na deželi.) Ta gospa je pa kü- püvala dve steklenici šampanjca. Filovčarov gospodar se je živah- no razgovarjal s trgovcem. Sla- bovidna gospa je pa pospravila obe steklenici limonade mesto šampanjca. Tako sta Filovčar in gospodar morala vzeti šampanjec. Res to ni slaba pijača, ali človek je potem preveč razigran. Tudi Filovčar je bil, zlasti, ko je go- spodar odšel od njega, ker je imel posebne opravke. Kmalu je filovčara pobasal Pariški policaj. Prehitro ga je namreč opazil, ker v bližini ko- lodvora ni dosti pijancev, saj v Parizu ne. Tako pa je Filovčar- jeva glasnost in opotekanje bilo preveč vidno in slišno. Policaj je Filovčarja še dosti prijazno odvedel v posebno so- bico. Filovčar je bil toliko spre- ten, da je v zadnjem hipu vrgel robček med vrata in pod- boj. Tako je pólicaj zaklenil mi- mo. In Filovčar, ki se je kmalu streznil, je to opazil, ko je rabil robček in ga je potegnil iz napol zaprtih vrat. Hitro si je lepo po- pravil ovratnico in kravato, lepo pogladil in oslinil lase, suknjič vrgel čez roko in elegantno, ka- kor pravi Parižan, zapustil celi- co. Nihče ga ni ustavil. Še zdaj mirno hodi po Franciji, lepo pridno dela in pripoveduje svoje šaljive zgodbe, da potolaži žalostne. Ko si bo malo več zaslužil, se bo pa ven- dar z največjim veseljem vrnil v blatne Filovce, ki so vendar lepši ko vsa Francija s svojimi as- faltnimi cestami. Filovčar. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskamo Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.