LITO i.	LJUBLJANA,	IS.	AVGUSTA	1923.	ŠTllf.	3©.
HsaE&zat
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNIN At *a Jugoslavijo: za tri mesece 12’— Din.j za celo leto 48'—Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna Stav. stane 1 Dira.
IZHAJA VSAEO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA! Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemalo, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! "VSS
MUD0KA< C
ss
*■
TRjUKMRR« C
s &n |uis»h ‘vNvnsnn
,.>i ..^M^r^^iirCT^ttmCTitta^a^atuaiM^jjaaažlHiaiamaBa^aaaHBMrr.r.-aiPBi
Belvlhtlgungshofrati.
Okupacija Triglava po oboroženih Alpinih
Predsedstvo pokrajnske uprave za Slovenijo.
Stev. 618/pov.
V Ljubljani, dne 8. avg. 1923. Cenjeno uredništvo »Orjune«
v Ljubljani.
Prosim, da objavite v Vašem cenjenem listu nastopno uradno obvestilo :
Nekateri listi so zadnje dni priobčili vesti, da je italijansko voja-
štvo zasedlo Triglav, prepleskalo Aljažev stolp z barvami italijanske zastave itd. Temu nasproti se v svrho uomirjenia prebivalstva na pod la tri uradnih poročil ugotavlja, da na vrhu Triglava ni italijanskega vojaštva in da Aljažev stolp ni pre-* pleskan z italijanskimi barvami, temveč da se nahaja v prejšnjem stanju.
Zastopa pokrajinskega namestnika veliki župan: Lukan, m. p.
dne 25. in 29. julija 1923.
Današnji položaj, mi in naši cilji.
Še nikdar ni vladalo pri nas tako vsesplošno mrtvilo, kakor vlada sedaj, posebno pa se ie polotilo mrtvilo naše inteligence. Na vseh poljih zastaja delo, nikjer ni napredka, povsod samo žalostno životarjenje. Edino polje, na katerem ne spimo je morda gospodarsko; sicer pa ie vse globoko pasivno. Naša društva komaj še životarijo; večina iih obstoja samo še na papirju, v resnici pa iih ni nikjer. Na prosvetnem polju se dela neprimerno mani kakor včasih; na literarnem in umetniškem polju se ne pojavi nobena nova »zvezda«, vse ie majhno, povprečno. Celo na političnem polju vlada mrtvilo, apatija. V naših političnih listih se sicer dan za dnem bije ostra bitka, toda ta ostaja omejena na časopisne redakcije; ven. v svet, na deželo, med ljudstvo, ne sega. Javnost čita vse to. se tu in tam nasmehne ali pa morda tudi razjezi, ko pa odloži liste, je zopet vse kakor je bilo poprej. Naše takozvane napredne stranke obstojajo pravzaprav tudi samo na papirju; edini znaki njihovega življenja so njihovi časopisi. V agitacijo, v podrobno delo se ne spušča nobena; vse pričakujejo nekega čudeža, k» Jim bo naenkrat, preko noči, dodel i zaupanje in naklonjenost ljudskih n»as. Zadnje državnozborske volitve so pokazale, da jih je njihova nedelavnost spravila ob vse mandate naučile se pa iz tega niso ničesar; storile niso ničesar in danes stoje prav tako, oziroma še slabše, kakor za časa zadnjih volitev in če bi prišle danes ali iutri nove volitve, bi doživele enak ali pa še večji polom, kakor so ga zadnjič.
Edina stranka na Slovenskem, ki res dela, je, žal. Slovenska Ljudska Stranka. Dan za dnem prireja shode in sestanke dan za dnem bombardiralo njeni agitatorji in eksponenti z vseli stani naše ljudstvo s svojimi demagoškimi frazami. Potom shodov. sestankov, prireditev in celo pod krinko vere, katero zlorablja na naravnost zločinski in bogoskrunski način, zapeljuje in zasleplja lahkoverno slovensko javnost. Dan za dnem prihaja z novimi opravičili, zakaj ni doslej še izpolnila nobene obljube, ki jih je dala za časa volilne borbe na kvintale. obenem pa trosi še nove obljube, katerih isto-tako ne bo nikoli izpolnila. Toda giblje se, dela, in javnost to vidi in drevi za njo. Kako naj gre za raznimi naprednimi strankarji, katerih sploh nikoli ne vidi, kvečjemu kdaj par dni pred volitvami; o katerih nikoli ničesar ne čuje, kakor kvečjemu tedaj, ko jih blati in napada časopisje Slovenske Ljudske Stranke — «Slovenec«, »Straža«, »Slovenski Gospodar«, »Domoljub«, »Murska Straža« itd. Ljudstvo je vsled nedelavnosti naprednih strank naravnost prisiljeno dreveti za klerikalnimi demagoji. Napredne stranke se niti toliko ne potrudijo, da bi razširile svoj tisk med širokimi ljudskimi masami, da bi te mase ne čule vedno in vedno le enega zvona. Tako je s širokimi ljudskimi masami.
Kar je v Sloveniji še naprednjakov, ti so apatični in jih pod nobenim pogojem ni mogoče dobiti za kako, bodisi prosvetno, društveno ali politično, najmanj pa še za strankarsko delo. Med klerikalce ne gre-jo, ker so principijelni nasprotniki njihovih metod in ker so preveč pametni, da bi nasedli njihovi demagogi; ker pa je toliko naprednih strank, da si je težko zapomniti vsa
Oblastni odbor Or. Ju. Na. Na Triglavu dve italijanski straži, strojnic ni. Pripravljeni pa moramo biti vse eno, ker se ne ve kaj pomenita tl dve straži. Stolp ni pobarvan.
—	Zdravo! Orjuna V.
Brzojav. Triglav, 8. avgusta, Vrh Triglava, Aljažev stolp je noč in dan zaseden od Orjune.
Pričakujemo neustrašno 12. av* gusta. Živela Jugoslavija! Živela Orjuna!
Vsakokrat ko nam je pretila zguba naše državne posesti, ko se je zarinil tujčev nož v naše narodno telo, so se pojavili. Hladno kri! — Ne se razburjati! — Za nas stoje stvari izborno. — Svarimo občinstvo odločno pred nepremišljenimi koraki, ki bi znali samo otežkečiti stališče naši diplomaciji. — Vse alarmantne vesti so neresnične. — S takimi in enakimi frazami so nas vedno pitali dokler, — no dokler akutna zadeva ni bila rešena in smo se nahajali pred gotovo činjenico.
Tedaj pa je nastopilo drugo dejanje delovanja naših odgovornih in neodgovornih narodnih voditeljev. Treba je bilo najti krivca, ki je povzročil veliko nesrečo. Začelo se je z uprav mrzlično hitrostjo iskati zlikovca. Vsaka stranka ga je videla v vrstah sebi sovražnih strank. Sko-ro vse pa so bile v tem složne, da so krivi vsega gorja Srbi. Vedno pa je čas zacelil globoko rano in pomiril razburjeno javnost in tedaj so se naši vladni ljudje oddahnili in z zadovoljstvom gledali na svoje uspehe. Strašno preskušen in izmučen narod pa je padel v globok obup in zgubil skoro vsako odporno silo, zgubil skoro vso samozavest. Kakor po naših nesebičnih nacijonalnih bor-zgubljenih bitkah so se krčile vrste cev, toda tisti, ki so ostali zvesti ideji, so se vedno čvrsteje stiskali v močno falango. Nastala je Orjuna.
Koliko skelečih ran nam je zapustila prošlost. Sovražniki so nas oropali Trsta iti Gorice, zgubili smo Wilsonovo črto, Idrijo, zgubili Postojno, Sv. Peter in Ilirsko Bistrico, morali smo izprazniti Baranjo. Komu niso še v živem spominu žalostni dnevi Koroškega plebiscita, kdo ne občuti, žgoče sramote Rappalla in S. Margeritte. Izmuznil se nam je iz rok Skadar. Morali smo privoliti v nebrojne obmejne korekture v Bački in Banatu vse v našo škodo. Kdo bi zamogel vse to popisati, kdo pregledati vse te neizmerne naše zgube. Koliko gorja je prinesla našemu narodu ta nesrečna taktika naših »Bešvifatigungshofratov«. Koliko ogromne materijelne zgube je pretrpela naša država vsled nje. še so nam v spominu dnevi brezglave evakuacije Koroške in Baranje, ki jo ie zakrivila ta taktika. Kdo prešteje, kdo pregleda, koliko se je zagrešilo!?! Kje je Špilje, kje Celovec, Monoštor, Gorica, Pečuj, Zadar Reka, Tamišgrad, Skadar, kje so druga mesta naše slavne in neslavne prošlosti? Kje je zibelka slovenskega našega plemena »Gospa Sveta«. Povsod, povsod.smo bili okrnjeni. Edini Caribrod je postavka naših pridobitev. Je li čudo, da smo postali nezaupljivi, da smo se začeli organizirati in pripravljati, kako bi sami branili in štedili našo rodno grudo, ker jo ničvredni in brezvestni odgovorni faktorji lahkomiselno zapravljajo. —
Kako drugačna je. taktika naših nasprotnikov, posebno Italijanov. Kadar nam hočejo istrgati kos iz živega našega telesa, tedaj poženo na^ prej vso neodgovorno javnost, vse svoje časopisje, vstvarjajo Incidente, organizirajo napade in ne mirujejo, dokler niso dosegli svojega cilja, dokler nam niso ugrabili našo posest. Kdo tam vpraša, jeli so vesti, ki se razširjajo resnične ali ne? Vsakdo ve, da služijo naciji in to je dovolj.
Zadnje čase steza zakleti naš sovražnik svoje pohlepno roko po Reki, Barošu in Triglavu. Ali nam je treba razlagati na kak spreten način je pripravil svojo ofenzivo? Mi se danes obračamo samo na Triglav. V Začetku prošlega mesca so Italijani začeli pisati po časopisih Julijske Benečije, da bodo dne 15. julija priredili slovesen izlet na vrh Triglava, ki ga bode spremljala tudi »slavna« italijanska vojska, da ga tako posveti za Italijo. Tu se je točno govorilo o vrhu, z navedbo višine, 2864. »Tricorno«. Vedno čuječa Orjuna je te vesti zasledovala in ukrenila vse potrebno, da »Alpini« niso prišli na vrh. Ponosno smo jih videli korakati z veliko italijansko zastavo na čelu, toda ko so se prepričali, da so naši že na vrhu je zastava zginila in »slavna« vojska Alpinov je ostala v Trenti. Tako je klaverno propal prvi poiskus aneksije Triglava. — Alpini, videč da na ta način ne pridejo na vrh, so se dne 25. tiho z godbo prikradli na vrh, tam zaigrali svoje himne in, ker so se bali naše šajka-če, so jo hitro odkurili nazaj. Pri tem pa ni pozabil poveljnik navzočemu slov .dijaku - turistu groziti, da bode požgal Aleksandrovo kočo, če se bode Orjuna še enkrat drznila motiti njih posest. Tako je bila rešena »čast« italijanskega orožja in tako je bil formelno anektiran Triglav. Svoj izlet so Italijani v podkrepitev tega dejstva dne 29. julija ponovili. In sedaj vprašamo, kje je tisti naivnež, ki bode verjel, da so napravili od pete do glave oboroženi Alpini samo nedolžen izlet na Triglav. Vprašamo, kaj pa dela oborožena italijanska vojska na Triglavu, če je isti naš? Ce pa je še sporen, ali ni skrb Orjune da ga izgubimo opravičena v očigled vseh naših groznih skušenj ob tako agresivnem nastopanju italijanske vojske? —
Predstoječi dogodki so se z bliskovito brzino raznesli po vsej Gorenjski in širom naše ožje domovine. Ker je tisk našega lista končan že v petek smo bili prisiljeni tiskati dve posebni izdaji, da opozorimo našo javnost na pretečo nevarnost. Brzojavi, ki smo jih objavili so nam bili že v soboto zvečer dne 4. t. m. od uradne strani z Jesenic potrjeni in je sploh veroval ves Gorenjski kot, da so resnične. Pozneje pa se je izkazalo, da vest o prepleskanju Aljaževega stolpa ne odgovarja dejstvu. In sedaj lop po Orjuni, kakor da bi to-kaj menjalo na stvari, da je oborožena italijanska vojska dvakrat okupirala Triglav. Takoj so se pojavili »Bešvihtigungshofrati«, ki so z vsemi mogočimi sredstvi dokazovali brumnim Slovencem, da Orjuna laže, da Italijanov sploh ni bilo na Triglavu, da je vse to demokratska »antriga«, da se hoče s tem spraviti našo vlado v zadrego, da treba Orjuno uničiti itd., itd. Drugi so razlagali, da je Orjuna kriva če bodo požgane vse Triglavske koče, pa trdili so nekateri še celo, da je Aleksandrov dom že zgorel.
Kako nora je tu taktika, kako bedasta in škodljiva. Isto se nam je zgodilo, ko smo hoteli preprečiti koroški plebiscit in ko smo se ponudili, da s silo držimo Baranjo. Zgubili smo Koroško, zgubili smo Baranjo in zgubili bomo še več, če ne bodemo svojega znali sami braniti. — Tudi sedaj se pojavljajo različne vesti. Triglav je sicer sigurno naš, toda — la, toda danes je še sporen, treba je formalno odločiti njegovo pripadnost. V to svrho hodi nanj oborožena italijanska vojska skupaj z fašisti, z naše strani pa se pošilja tudi oborožena sila, da na Triglavu preganja
—	Orjuno. —
njihova imena, ne vejo katere bi se , oklenili, za katero bi šli. Skoro vse so enake; po programih jih skoro sploh ni mogoče ločiti; edino sigurno znamenje po katerem se jih takoj spozna, so voditelji poedinih skupin. In če človek dobro premisli, spozna kmalu, da te stranke niso ustanovljene radi potrebe progra-matične diferenciacije, ampak na ljubo poedinim osebam, ki hočejo biti na vsak načiii na vodilnih mestih. Imamo demokrate, radikale, samostojne kmete, narodne soci-jaliste, vseh vrst socijaliste itd., toda razlike med njimi ni. Nobena nima za seboj večjih mas, nobena pri volitvah ničesar ne dobi, nobena nič ne dela. Za katero naj se potem človek odloči, ako noče biti klerikalec? Iz dobičkarstva se ta in oni previdno in sramežljivo prelevi še v »radikala«, ker misli, da bo to
. vsaj nekaj neslo, in nekaterim res nese, toda ti so zelo redkoštevilni; vsi ostali novopečeni »radikali« le prekmalu uvidijo, da je tudi pri ra-: dikalih tako kakor drugod. Žalostno, toda resnično! Napredne javnosti se dan za dnem bolj polašča apatija, s tem pa se vsak dan znova še bolj slabšajo izgledi naprednih strank.
(Dalje prihodnjič.)
»vi c s iDMlEBSiMMMEMnKiVM m n > .musT.iw	imM
EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
vnsaod&l
I. okrožni zlet ljubljanskega okrožja II. v Št. Vidu nad Ljubljano
bode dne 12. avgusta 1923 na Cir-manovem in Jagrovem vrtu. Nastop obvezen za društva Sokol II., Kamnik, Višnja gora, Komenda Skaručna, Št. Vid. Skušnje od 12. naprej, lavna telovadba ob 4. uri. Godba Zveze jugoslovanskih železničarjev. Vse članstvo okrožja, dalje sosednja društva iz Gorenjske in Ljubljanske župe so najprisrčneie vabljena k proslavi 151etnice šentviškega Sokola.
Ljubljenec strojepiscev je edino le *STOEWERa. Zastopstvo Ljubljana, Šelcnburgova ulica 6/1.
Stavka javnih nameščencev.
Za dne 3. t. m. je bila proklami-rana 24urna protestna stavka vseh javnih nameščencev v Sloveniji. Stavka je bila popolnoma provede-na le na južni železnici, dcčim so državni in poštni uradniki stavkali le v nekaterih mestih.
Vzlic temu, da se skuša, na merodajnih mestih prikazati to stavko kot političen akt in se jo spravlja v zvezo s prevratnimi elementi in celo madžarsk v fašisti, je vendar vsakomur jasno, da ni bila stavka nič drugega, nega posledica res obupnih, in neznosnih razmer, v katerih živijo danes naši javni nameščenci. Še pred nedavnim časom je javno nameščen-stvo odklanjalo vsako misel na kake nasilne korake za izboljšanje svojega mizerncga položaja, upajoč, da mora slednjič tudi brez sile zmagati načelo, da mora biti delo tudi v državnih uradih in podjetjih plačano vsaj tako, da more nastavljer.ee preživljati in vsaj za silo obleči sebe in svojo družino. Šele ko se je izkazalo, da je ta na-da ničeva, se je poseglo po skrajnem sredstvu, s katerim so se strinjali domala vsi javni nameščenci. Vzrokov, da stavka vzlic temu v celoti ni uspela, bi se moglo navesti več, vendar se v to brezkoristno delo ne spuščamo, pač pa hočemo navesti misel, ki se nam ob tem mezdnem boju naravnost vsiljuje.
Dejstvo je, da so plače, ki jih prejemajo javni nameščenci, absolutno nezadostne in da ne zadostujejo niti za dovoljno prehrano. To so priznali doslej po vrsti vsi finančni ministri in so utemeljevali odklonitev prošenj javnih nameščencev vedno le z budžetsko ne-mogučnostjo.
Taka utemeljitev drži enkrat, nihče pa ne more verjeti v nje iskrenost in opravičenost sedaj, ko je imela narodna skupščina že toli-krat pri glasovanjih o dvanajstinah in rednem proračunu priliko, da da vladi budžetsko mogočnost urediti položaj trpinov, ki jih je usoda zanesla v državno službo. Proračunska nemožnost torej ne more biti pravi vzrok večnega zavlačevanja ureditve uradniškega vprašanja. In tu se nehote pojavi vprašanje, ali ne stojijo merodajni krogi vendarle na stališču, da naj država samo deloma skrbi za svoje nastav-ljence in da naj si ti ostalo, kar rabijo za življenje, zaslužijo postrani. Po dosedanjem, razvoju zadeve soditi, vlada misli tako in ako bi tudi tega namena ne imela, je vendar njeno postopanje tako, da so državni nameščenci prisiljeni iskati si postranskega zaslužka. Znano je, da je danes že težko najti poštenega postranskega zaslužka in popolnoma gotovo je, da ga vsi državni nameščenci ne bodo našli V težkem boju za obstanek, ki ga bojujejo že leta, pa mora podleči tudi najvstrajnejši in najčistejši, in priče! se bo lov za nedovoljenimi zaslužki, kar pomeni konec dobre uprave in v posledicah morebiti tudi konec države. Boja državnih nameščencev za izboljšanje njih položaja vsied tega ne moremo smatrati le kot boj za boljši kos kruha, togivee tudi kot boj proti korupciji m za čisto upravo, v katerem v ipj resu države ne smejo podleči.
Ne da bi hoteli v splošnem kakorkoli prejudicirati svojemu stališču o stavkah državnih nameščencev, se nadejamo, da bo zadnji korak. ki so ga prevzeli za izboljšanje svojih razmer, pospešil rešitev tega perečega vprašanja. Vlado pa poživljamo, da posmatra zadevo iz tega vidika in ne tira javnih nameščencev v -obup. temveč v interesu. naroda in države takoj ugodi njih upravičenim zahtevam.
Mestni odbor Orione v Celju nam poroča: V št. 34. Orjune z dne 5. avgusta 1923 se dolži tvrdko Jug v Ljubljani kot protinarodno. Or-iuni v Celju g. Jug sam ni osebno znan, pač pa njegovi uslužbenci. V Celju je bila pred tedni zaposlena cela skupina delavcev, en del teh je ostal še tukaj, drugi del ie zaposlen deloma v Slovenski Bistrici, deloma v Trbovljah. Vse te poznamo kot zavedne Jugoslovene in je med temi tudi par Sokolov in Orjunašev.
O	kakih Italijanih nam ni ničesar znanega, še mani o Avstrijcih. Med delavci se nahaja sicer Lojze Ravbar. begunec iz Primorja, toda ta ie Slovenec. Delavci tvrdke Jug so bili že parkrat izzivani od celjske nem-škutariie, jo dobro premikastili in imeli vsled tega opravka s policijo. Pred kratkim ie bil eden teh. menda Karol Krašovic iz Drage napaden na kapucinskem mostu od večjega šte-vi’a nemčurjev. Hoteli so ga vreči v Savinjo, toda so se pošteno opekli. Svojo neverjetno surovost so drago plačali. V Celiu bi potrebovali več takih kočevskih Slovencev, pa bi nemškutariji kmalu minula tista nesramna drznost.
O	omenjenem dopisu v našem listu smo razmišljali, toda prišli smo do zaključka, da je dopis prišel v list morda iz zavisti ali iz takozva-nih konkurenčnih ozirov. Kakor rečeno, mi tvrdke Jug bližje ne poznamo. ne vemo kako je ž njo v Ljubljani, toda kar se tiče njenih delavcev v Celju Trbovljah in S'o-venskl Bistrici, moramo odkrito priznati, da bi si želeli mnogo enakih narodnih podjetij. ki bi zapos'ovaia izključno naše ljudi, kakor je to slučaj pri tvrdki Jug. Povedali smo svo.’e mnenfe, ker se nas loteva upravičen sum. da se godi imenovani tvrdki krivica.
Oriuna v Celju.
Op. uredil, Priobčujemo rade-volje ta dopis tem bolj, ker smo se prepričali, da je delavstvo tvrdke J u g narodno zavedno in bode znalo tudi tujce, ki so uslužbeni v podjetju nadzirati. Priznamo tudi, da je pri tako velikem podjetju ne-
Si & Ž?
mogoča popolna kontrola glede na-j mestitve delavstva in tudi ni v za-j dostni meri pri nas domačinov-
I	strokovnjakov na razpolago. To-; raj g. Juga tozadevno ne zadene
I	nobena krivda. Sicer pa smo zve-| deli o njem, da vedno rad podpira vsa narodna društva, in je naš informator nasedel osebni zavisti njegovega konkurenta.
Z ozirom na članek v »Straži« z dne 27. julija 1923 izjavlja podpisana organizacija, da bode zadevo v kolikor je prizadet njen član Mastnak po svojem častnem sedu razčistila in svojim članom svoje-časno objavila uspeh preiskave.
Kar se pa tiče splošnega napada na našo organizacijo, smatra ta pod svojo častjo se baviti s članki odgovornega urednika »Straže«, ki je doslej za vse svoje »junaške« napade, bil edinole s klofutami primerno nagraden, ker se je sod-nijskemu zasledovanju kot prava kuharica skril za svojo imuniteto.
Stražin verni poročevalec, ki smo ga že enkrat svarili ne bo več dolgo čakal na enako nagrado. — Mestna Or-ju-na Brežice.
Marenberg. Imel sem priliko govoriti z okoliškim kmetom Slovencem, ki mi je dejal, da rabi denar in naj mu pomagam, da mu bo denarni zavod preskrbel posojilo. Z ozirom na današnje slabe razmere na denarnem trgu sem mu svetoval naj rajše proda svoj les, ki mu leži že pripravljen za odvoz v gozdu, kmet pa mi pravi, da lesni trgovec (Velenemec) v Marenber-gu sedaj lesa ne kupi, drugemu pa bi sicer rad prodal, pa se ne upa, ker bi tedaj bil Nemec jezen na njega, Vprašal sem ga ali mu je kaj dolžan, kar on zanika. Pač pa pravi, da se mu ne bi rad zameril. Tako imajo marenberški magnati kmeta Slovenca v krempljih. Kmet mi je izrečno rekel, da mu je nemški lesni trgovec prepovedal prodati les kakemu Slovencu. Tako je pri nas na meji. Naše delovanje bede tudi tem nedostatkom naredilo konec.
Nabiralci pol za prostovoljne prispevke za prevoz judenburških žrtev. Nekateri nabiralci še do sedaj niso vrnili pol — kljub večkratnim pozivom. Nujno pozivamo vse nabiralce, da pole — tudi prazne nepriklicno vrnejo najkasneje do 15. avgusta 1923.
Okrožni zlet v št. Vidu vzbuja veliko zanimanie in se že vse pripravlja na prijetno pot proti Šmarni gori. Saj na pridni šentviški Sokoli tudi po vsej pravici zaslužijo, da jih na njihov praznik obiščete. Poživeli boste s tem narodno zavest in ro-svedočili priznanje težkemu trudu in ostrim bojem, ki iih vojujeio naša udruženja na dežeh
Prav potihoma naj še razodenemo, da je zbran bogat srečolov. pri katerem gotovo nihče ne zgreši lepega darila. Srečke samo po 2 K. Cene za ledi in piiače običajne in nič zvišane. Vstopnina za vse nizka. Priložnost kopanja, vlakovne zveze nadvse ugodne, torei nikakršnega izgovora, da ostanete doma. Na svidenje tedaj!
Marenberg. V Marenbergu na skrajni naši severni meji imamo sedaj dva narodna poslanca nemškega kluba in sicer sta to gg. Schauer in Neuner. Obema gospodoma se pač v Marenbergu najbolj dopade; so plodovita tla za agitacijo. Mi vajino delovanje zasledujemo, —- »Orjnna«.
1	s fr?.
Šopirjenje Nemcev - slamiii-karjev. V Domžalah se Nemci počutijo tako dobro in brez skrbi, kakor so se n. pr. pred osmimi leti. Na javnih prostorih (kolodvor), imajo tak hinder-honder, da človeka kar povzdiguje. Našo kri so sesali in še izmozgavajo naš narod. Vedo naj, da smo mi gospodarji. Tudi drugje naletiš na tako družbo a govore pritajeno, da komaj čuješ
—	in tako je prav.
Beograjski srednješolci za latinico. Večina beograjskih srednje* šolcev je na zadnjem svojem sestanku pred počitnicami sklenila, naj se vsi društveni spisi vodijo samo v latinici ter naročila vsem svojim članom naj delajo z vsemi silami na to, da se odpravi dvojna pisava, ki deli Srbe od Hrvatov ter naj se sprejme in uvede kot skup* no in enotno jugoslovensko pismo latinica. Sklep mladine, ki bo jutri voditeljica srbskega ljudstva in nositeljica naše državne in nacijo* nalne misli je vzbudil v beograj* skih krogih veliko pozornost. Ve* čina javnosti je srednješolsko za* htevo pozdravila, srdito pa so jo obsodili velikosrbski šovinisti.. z ostudnim »Balkanom« na čelu. Šo* vinistični »Balkan« je radi tega ves iz sebe ter obklada dijaštvo z vse* mi mogočnimi psovkami, kakor s »Smrkavci«, »paglavci« itd. Ravno ta »Balkanski« srd pa dokazuje, da je mladina na pravi poti.
Zalivala.
O	priliki cvetličnega dne so naše neumorne članice In člani z veliko požrtvovalnostjo in odločnostjo zbirali prispevke za pohod na Triglav. Akcija le nad vse pričakovanje dobro uspela Ih pokazala, da nas spremljajo simpatije občinstva.
Bodi vsem našim nagrada za njih neumorno delo zavest, da koristijo vzvišeni ideji. Podpisani odbor pa izreka tem potom vsem darovalcem in sodelovalcem, posebno pa neumorni damski sekciji iskreno zahvalo.
Oblastni Odbor.
prav je bila hišna preiskava brezuspešna, so jih zaprli na policiji in čez tri dni zvezane z verigami od-veli v sodnijski zapor. Z verigami zvezani omladinci so, ko so jih peljali v zapor pevali po ulicah narodne himne, ter vzklikali kralju in proti Radiču. Ker so dokazali svoj alibi so jih naslednji dan izpustili. Policijskemu ravnatelju g. Zegarcu se ni posrečilo, da jim dokaže krivdo, vendar je, da zadovolji g. Vuloviča, ki se je zaklel, da uniči Orjuno, pregovoril mostarskega župana, da je Urlepa in Stojanoviča, ko sta prišla domov v Mostar kaznoval s strogim 10-dnevnim zaporom. O šikanah policije proti našima članoma bi se mogli pisati ceii romani.
Da bi si policija prihranila zasli-šavanje Frankovcev, je izdala salomonsko naredbo, da desetina naših in osem Hanaušev, po deseti uri ne sme biti na ulici. Poleg tega so Orjunašem zabranjeni vsi boljši lokali, da je mogoče Hanaovcem slaviti svojega Radiča.
Ker je policijski ravcatclj trdil, da je Urlep kriv vsem izzivanjem radičevcev, je zahteval pokr. namestnik, da se premesti. Urlepa vsaj 200 km iz Sarajeva. Ravnatelj železnic je tej zahtevi ugodil. Ko so se pa za Urlepa zavzeli ugledni radikalni in demokratski poslanci, je stavil svoje mesto na razpoloženje. Vsled tega bo moral Urlep iz Sarajeva, vendar bo sarajevska Orjuna dokazala, da radičevci kljub željam Vidoviča ne bodo mogli delati kar bodo hoteli.
Pred par dnevi so imeli radikali shod, na katerem je dr. Dedič govoril tudi o Grjuni.
Najprej je izjavil, da je Srnao radikalom po svojem programu bližja, vendar je pa priznal in pov-daril, da je Orjuna priroden zaveznik vseh državotvornih strank in organizacij. Priznal je, da so v Grjuni organizirani vsi pošteno misleči Hrvati, Srbi in Slovenci in pozval radikalne zastopnike naj ne dopuščajo preganjanje Orjune. Poslanec ur. Vlado Andrič je v svojem govoru priznal, da se o tem ni nikdar razpravljalo v radikalnem klubu, vendar pa je on sam vedno svetoval seljakom naj se organizirajo v Orjuni. Izjavil je, da se bo vedno zavzel za Orjuno, kadar se bo ona eksponirala v borbi za našo državo in edinstvo, ker je ona državotvorna nacijonalična organizacija. Ob priliki, o tej stvari več!
Škrbino v.
Podrobni program slavja ob j a-, vimo pravočasno v »Orjuni«.
Orjuna Rakek.
Nove Orjune v Srbiji. V Srbiji
so se osnovale zadnje dni nove Or-ju-na v Nišu in Požarevcu. V Skop--lju nameravajo naši bratje iz Južne Srbije izdajati nov naš organ, ki se bo nazival »Kosovska Orjuna«. Naš pokret pridobiva v bivši Srbiji vedno več tal in kmalu bomo lahko s ponosom zaklicali »Srbija je v našem taboru«.
Razna pisarniška lepila. K CO.j
THE l
Hiti
•-C--?
IP
Perilo, kravate ter razno modno In galanterijsko blago najselitlneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2,
Orjuna Herzegbosne.
Preganjanja radi bombe v Hotel Pešti. Protiustavno omejevanje osebne svobode. Preganjanje čelni-ka akcijske in predsednik3 mestne organizacije Urlepa. Zabrana nošenja in posvečenja prapora. Namestnik Vidovič stavlja svoje mesto na razpoloženje, ako se predsednik Urlep ne premesti vsaj 200 lun iz Sarajeva. Radikali in Orjuna. i
V	hotel Pešta v Sarajevu je bila vržena bomba, ki je napravila precej škode. Ker krivcev policija ni našla, je policija v isti noči preiskala stanovanje predsednika Urlepa, Bušeliča, Obretkoviča in Stanojeviča, ki je član »Srnao«. Oe-
Ženska sekcija nima od danes naprej več sej, dokler trajajo šolske počitnice.
Prihodnja seja se pravočasno objavi.
Tiskovine. Vsem krajevnim organizacijam priporočamo, da si v svrho enotnega poslovatiia nabavijo izkaze o vplačani članarini in blagajniške formularje za imenik članstva. Naročajo se pri oblastnem odboru, ki ima v zalogi tudi dopisnice, s katerimi se vabi članstvo k sestankom. Prednost teh dopisnic je, da se lahko pošiljajo kot tiskovine.
Orjuna Baška nam z ozirom na Triglavsko akcijo brzojavi j a:
Spremni na sve, očokujeino pozi v.
Šoštanj. Kakor smo že ja vrh, razvije naša Orjuna dne 2. septembra svoj pravo r na svečan način. Pozivamo vse naše bližnje in daljne člane in somišfjeiike, da pripomorejo s svojim prihodom k čim boljšemu uspehu.
Mestna Or. Ju. Na Domžale «n okolica naznanja, da se razvitje prapora ne vrši 19. avgusta 1923, ampak se ie vsa prireditev vsled teh-, ničnih ovir preložila na 8. septembra 1923.
Orjuna — Karteljevo! Kartelje-vo je vas, mala hribovska vas. In evo Orjune pred nekaj tedni ustanovljene, ki šteje že 80 članov in še raste! Kakor znano, se zh bližnji Čas v okolici Novega mesta pripravlja več takih Orjun. Živele! Živele kmetske akcione! Živele Orjune k la Karteljevo!
Razvitje prapora podpisane organizacije se vrši dne 8. septembra 1923. 1. ob 11. uri dopoldne pred kolodvorom Rakek.
Obveščamo vse mestne organizacije na to svečanost in pozivamo, da se iste v čim večjem številu udeleže.
K. K. BezVksgerlcht, Windisch-
graz. Ta žig le v rabi še danes na tako ogrožen v. m kraju.
Simmich In Aiarsche. Opozarjamo vse narodnočuteče občinstvo na omenjeno tvrdko, ki ima svojo pisarno vSodni ulici št. 13. Solastnik te tvrdke se je javno izrazil, da so Slovenci goljati in da niso za drugo delo sposobni, kakor za krave past. Razjarjeni prisotni delavci bi ga na mestu poplačali za to nečuveno surovo predrznost, da ga niso branili prisotni trgovci. Dogodek se je vršil v Dobrem polju in se je ob tej priliki še posebno odlikoval prejemalec tvrdke Im-peks, g. Bizjak, ki je še zagovarjal nesramnega Italijana.
»Restavracija Halbvvidl« spada med najbolj prononsirane nemškp gostilne, a Vkljub temu dejstvu zahajajo tudi v te prostore naši inteli-genti in celo narodna društva imajo tam svoje shode.
Narodni dom je zunaj in znotraj ves prenovljen, gostilničar in njegova soproga zavedna narodnjaka, vino prvovrstno, laško pivo in izborna hrana, a ... gospodov ni, ker se tudi najuglednejši Slovenci raje potikajo po čuda skromnih prostorih Meyersendl-ove nemške gostilne ali v špelunki »Balkan«.
Hans Wernigg, Giasergeschaft, Marburg, Magdaienavorstadt. Tako štampiljko pritiska ta »krivovernih« še danes v petem letu osbojenja na svoje račune, čeprav obstoja predpis, po katerem je to prepovedano. Pozivamo tega gospoda Wernigga, da se čimprej povrne nazaj k pravi slovenski veri svojih pradedov Vernikov, ker mu sicer vsa vera ne bo pomagala pred našo vero.
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Razstavljale! ljubljanskega velesejma? Trgovci, podjetniki obrtniki, gostilničarji itd. Bliža se čas velesejma ko bo naš list izhajal 2—3 krat, oziroma še večkrat na teden. Opozarjamo vsled tega že sedaj, da imajo oglasi v Orjuni velik uspeh, kar priča veliko število stalnih celoletnih oglasov. Uspeh pa jamči že dejstvo, da je Orjuna razširjena po celi državi in tudi v inozemstvu. Ona se danes tiska že v veliki nakladi in so njeni oglasi po vseh kavarnah, lokalih _ in naročnikih po cel teden vidni dočun pri dnevnikih že isti večer izginejo kakor muhe enodnevnice. Tudi so naši člani in somišljeniki odločni zastopniki gesla: »Svoji k svojini« in si izbirajo svoje dobavljalce po naših oglasih. Priporočamo toral vsem onim, ki hočejo ime« vidno, trajno in izdatno reklamo, naj oglašajo v »Orjuni«. — \ slučaju pa, da želite dati oglas tudi še v kak drug list, sporočite to obenem ko pošljete oglas nam in mi Vam bomo brezplačno preskrbeli, da bo Vaš inserat objavljen tudi tam.
V	takem slučaju pripomnite samo sledeče:	»Izročite isti oglas tudi
upravi lista X. Y. itd.« in mi Vam bomo to brezplačno posredovali. S tem si prihranite na pisarjenju, nepotrebnih potih, čakanju pri upravah in denarju.
UpravnlŠtvo »Orjuna«.
Z htevajte po vseh restavračiah in kavarnah prvovrstna gneciialna vino v steklenicah tvrdke GJURO VALJA K, Maribor, Grajska klet.
Lastnik Swž« F.
Odgovorni urednik Vi. I. daBsš
BEN ABEBA:
Dvajset let podn je.
(Pravljica.)
' (Dalje.)
»Prespal sem torej celili dvajset let in ne le ene noči, kakor sem mislil! Ali je to mogoče?«
»Na svetu je vse mogoče! Nekoč tega nisem verjel, danes verujem.«
»Kaj se je oa zgodilo z mojo ženo in s hčerko?« sem vprašal pretresen v dnu duše. »Kje sta?«
»Gospa je že davno mrtva, ka-!.or je mrtva tudi moja nekdanja nevesta iz tistih dni; Bog jima daj v:’i mir in večna luč nai jima sveti! Vest, da so te ubili, jo je spravila v prerani jrrjbb; hirala ie in nazadnje umrla. Hči pa še živi in je danes še edina naša nada. Krasna, inteligentna in junaška devojka je in stoji načehi gibanja za naše narodno osvobojenje izpod strašnega jarma separatizma in za novo ujedi-njenje vseh Jugoslovenov. Vzgojila io je neka plemenita gospodična ter ji že od mladih nog vcepljala v dušo idejo Orjune, Vzgajala jo je v duhu os vete za vse, kar ie pretrpel v teh letih naš narod: vzgajala jo je v tvojem duhu za tvojo naslednico. Lansko leto je pobegnila preko mej naših federativnih republik, zbrala v inozemstvu vse naše emigrante ter jih organizirala v novo Orjuno, ld pripravlja sedai odločno akcijo. Ves nas narod jo pozna in je trdno prepričan, da bo ona naša Jeane d’ Are.«
Prijatelj si ie oddahnil, segel počasi za pas ter izvlekel velik svinjski mehur, ga odvezal, vzel ščepec tobaka ter si ga natlačil v usta.
»Sedaj cikam,« je rekel, »kajti cigarete so predrage, denarja oa js malo. Sicer pa ta naš najnovejši tobak ni zanič. Poprej, dokler je Dravsko nolie še spadalo k naši republiki, smo imeli vsaj še nekak tobak. katerega je človek s pridom žvečil; ko je tudi to zahtevalo avtonomijo in neodvisno« ter ustanovilo svojo vlado in ornament, smo se morali zadovoljiti i bukovim listjem s Pohorja; sedai pa, ko se je tudi Pohorje oddelilo od naše repu-j L-like. pušimo samo kostanjevo listje z Jerovškove, nekdanje Aleksandrove ceste. Če želiš, si lahko enkrat natlačiš usta. Dobro sicer ni, toda polagoma se človek privadi na vse.«
Pomolil mi ie blagodušno svoj tobačni mošnjiček, ker oa sem mu povedal, da mi ni do avtonomnega | mariborskega »tobaka« in do žvečenja. ga je zopet zataknil za pas.
»Omenil si, da Dravsko polje in Pohorje ne spadata več pod Maribor,« sem vprašal, »kam pa spadata in sploh: kako so se stvari razvile v teh 20 letih? Kaj se ie zgodilo z našo državo. Povej mi vse »natančno!«
Prijatelj ie moško pljunil na tlak, si z rokavom obrisal usta, nato pa pričel pripovedovati:
»One usodepolne nedelje, ko sl odšel in brez sledu izginil, da nihče ni vedel kako in kam se ie vršilo po takratni kraljevini SliS na stotine
tajnih shodov, na katerih so separatisti, klerikalci, radičevci, muslimani, makedonstvujušči, črnogorski odmetniki in bunjevci sklenili izvesti revolucijo, vreči tedanjo Pašiče-vo vlado in spremeniti državo v federativno republiko. Svoje namere separatisti niso izdali nikomur, ki ni bil popolnoma njihov, vendar ie o tem vedel ves svet, samo Pašičeva vlada ni vedela ali pa ni hotela vedeti. Državi, edinstvu in dinastiji zvesti državljani, predvsem seveda Orjunaši, so prosili in rotili merodajne faktorje, nai vsaj ob dvanajsti uri kaj ukrenejo, da se ne uresničijo načrti separatistov, toda bilo je vse zaman. Vladne oblasti so pričele še bolj preganjati Orjuno, mesto da bi jo podpirale, podpirale pa so separatiste in republikance. Orjuna se ie mrzlično pripravljala na lastno akcijo v slučaju skrajne potrebe, toda ker so io ovirale tedanje državne oblasti, ni uspelo njeno delo tako kakor bi moralo. Separatisti so postajali dan za dnem boli predrzni.
Tako je prišla tista znamenita nesrečna nedelja v oktobru 1. 1923. Radič ie v Zagrebu proklamiral republiko ter pozval obenem pod orožje vse svoje revolucijonarne čete. organizirane v seljaški pešadiji in konjenici, v lirvatskem Sokolu in llanao. svoje somišljenice udruženc v lirvatski ženi pa je vtaknil v sanitetno in marketendersko službo. V štiriindvajsetih urah so bili vrženi vsi Srbi iz Hrvatske in vse oblasti se je polastil Radič, ki se je dal takoj sklicati za predsednika hrvatske
alta -1.
DR A
seljačke mirotvorne, čudotvorne in čovečanske republike. To je bilo znamenje za vse ostale. Naši slovenski klerikalci so še istega dne tudi izvedli revolucijo, toda sprva niso imeli sreče. Naš ljubljanski Oblastni Odbor O rji, -e je že pol ure po izbruhu klem;lne revolucije imel pod orožjem -» jo akcijske čete Orjune v Sloveniji. Ob pol trinajsti uri je vkorakal inženir Kranjec v Ljubljano, vrgel klerikalno revoluci-jonarno vlado, njene funkcijonarje deloma povesil na kandelabre, deloma pa vtaknil v luknjo ter proglasil orjunaško diktaturo. Iz Ljubjane je potem osvobodil vso Slovenijo klerikalnih uzurnatorjev. V Maribor se je pripeljal s posebnim vlakom še istega dne zvečer Miha Cop s svojo četo ter ukrotil mariborske revolucionarje. Njegovi četi- smo se pridružili tudi mi in dr. Štefančič je prevzel komando nad Mariborom in okolico.
Slovenija je bila popolnoma v naših rokah in mi smo bili neomejeni gospodarji situaciie: toda to ni trajalo dolgo. Razen Slovenije je prišla v ntše roke samo še Dalmacija; povsod drugod se ie naša protirevolucija ponesrečila. Tudi Beograd sam je padel v roke srbskih separatistov iz Srnao, ki so takoj proglasili amputacijo, amputirati pa jim seveda ni bilo treba ničesar, ker se je že vse samo »amputiralo«. Vojvodino so zasedli »prebujeni Madžari,« Makedonija se je pridružila Bolgariji, črna gora je postala republika pod protektoratom Italije, Bosna in Hercegovina republika pod protektoratom Kemal paše, Hrvat-
g,
I
UiilJII, M fn sin. 3
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zinmiki, raglani etc.
| Izdelava oblek v last- g a nem modernem salonu a
3
Ako hočete inserirati, pošljite oglas „Orjimi*! Če pa že inserirate v drugih listih, ne prezrite „0 r j o n o“. Sami se 'l boste prepričali, da imajo oglasi, priobčeni v- „QrJimi% najboljši in trajen uspeli.
Uprava ORJUNE.
ft-Ža
mm mi
'i kaiSIafe je edino sre Mvo proti prehlajenju
PEKTO
kitari slgarsi© pomaga
„ADRI!A“
drogerija in foto - maaufakfura
H. Čvančara, Ljubljana. «®SSSSSSS5SESSI
ska in Slavonija republika pod protektoratom Horthyja; samo v DaU maciji in v Sloveniji, kakor že rečeno. ie vladala Orjuna, Severna Srb'h na ie ostala monarhija pod vlado ■.-aragrjorgjevičev. Radič pa ni bli zadovoljen s tem, da ostane Dalmacija v rokah Orjune, zato ji je napovedal vojno ter io s pomočjo svojih mirotvornih čet, Mussolinijevih fašistov, ter prebujajočih se Madžarov tudi res premagal. Korali ia ie vladal samo 14 dni.
MI v Sloveniji bi se bili morda še dolgo držali in celo tudi spasili od tu celo državo, da ni pobegnilo na Hrvatsko nekaj glavnih klerikalnih kolovodij, med drugimi tudi Žebot in Korošec. Ti so potem toliko časa moledovali Radiča, da ie poslal svojo mirotvorno voisko tudi nad nas. Cele tri tedne so se vršili med narnl in Radičevci krvavi boji in izgle-dalo ie že. da bomo mi zmagovalci, ko je nenadoma proglasil Vatikan boj proti nam za zveličavno de’o. To nas je upropastilo. S celega sveta so se javili spokorjeni grešniki, ki so si hoteli z našo krvjo sprati svoje grehe in priboriti nebeško kraljestvo. Celo tretjerednice in Marijine device iz Španije, Argentinije in od drugod so vzele puške na rame in se spravile nad nas. Naravno je. da smo končno podlegli. Izgubili smo celo Slovenijo, ter se umaknili na Triglav, kjer so nas deloma polovili. deloma pobili, deloma pa izstradali. Kranjec je s svojim glavnim stanom kljuboval do zadnjega v Aljaževem stolpu, dokler ni nazad-nie tudi on umrl od gladu. Jaz sam sem zbežal v Italijo.
(Dalje prihodnjič.)
vec vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa „EVANS“. Velika zaloga pneumatike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-niklanje, - ,TRIBUNA1 >. q L.
tovarne dvokoles in otroških vožičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4.
m ta* s
d. z o. z
kon f ekcij ska tvorni c a LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE
PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
!! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !!
=
m
Ing. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski iiierant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
K
• MIIIIMItlllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllll
J,
MANUFAKTURA ENGROS in DETA1L
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠT. 22
Carinsko » Peirednlik! « Bureatsx
U¥@Z	Isvoz
CaatriiSa Llu^Sjana Koiotiv. uJka 41.
Podružnice«
Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec, Rakek.
Priporočamo za nakup
•	ivi	•«	•	vil	*»	_
M.TICAR NA8L. K. SOSS
Ljubljana,
Šeleuburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta.
LJUBLJANA Mestni irff
ČEME ZMERNE! t
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
eMaaBBKBfiseaseBKBM assE HaaaaBaeaaasaaBaaisaa »a
aessffiši
»B9SBBB flBBHBS aas^Btu ižBK&BB 3BB sa BBBBBS HBBaaa i]
13
s-aasisa
ssasjsa saaBsta
lili Lastna tvornica šolskih zvezkov.
*3SE:ViO Šolski fcvczklza osnovne Sole ln srednje Bole. Risanke, duav-ssass issa
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejSega do najmodernejšega.
Tiska Soiske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjigo ▼ eno- ali večbarvnem tisku. — BrnSare In knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revija in mladinske liste.
Ota op m IMriiSii katalogu, cenike« is i Mmm lliisi.
niki in beležnice.
$S'„s«s
HulalSffiBaBfijaBaa^BBBaaBKBa a a n aaaasiSBBBSsaBBSEsaBFs
P.
n.
Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno od prve in največje amerikanske tovarne hranil
Podružnica s
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Z žveSenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov W r i g 1 ey si prihranite mnogo denarja in dosožete sledeče učinke:
Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred ulrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobfi pred gnilobo in Jih obdrži zdrave. Pospešuje sline. Prihrani se alkohol in tobak.
V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo „WrlgIoy-jevi žvečilni gumi bonboni".
Dobi se povsod in pri generalnem zastopstvu:
Drogerija „ADRIJA“
Ljubljana, Šelenburgova ul, 5,
BANKA D. D.. LJUBLJANA
9
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) Telefoni. 189,
m re»r;e IT^SOO.OOO*-. UG’ 458‘ Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavit
TRGOVSRA.
Eksposlturs:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
mmm i
Amaterji!
Zahtevajte naš najno-vejši cenik o fotcgra-fi^nih potrebščinah!
SJU3ITHSa, Celje S
radbeno podjetje
iq priporoča za vsa v So slroho
spadajoča dala.
l&smsas* Poob:aifenl dobavit«!] vseh unlformskih potrebščin Or. Ju. Na. cstsatsaa
PETER CAPUDER, LJUBLJANA
Vidovdanska cesta štev. 2,
Zahtevajte brezplačen ce^ik, na vodila za mero čn plačilne pogoje.
SSi
SLSIlifiD
ff
Slovenski* gradbena in industrijska d. d.
Tfelžfon Ester. 189.	Telefon	inter.	1S3.
Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška,
Frankopanska ulica 151.
Zobna pasta
Aikadont"
Ustna voda
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
LJUBLJANA, Frančiškanska iiiea štev. 6.
BRZOJAVI: HEDZET.
TELEFON ŠTEV. 75.
Izvršuje: stanovanjske liiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, Bsiio“-mo‘itovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
Avtomobile
kolesa, motorje, DRevma&iko vsef« vrst, olje, beracin in druge potrebščine
Ima vedno v zalogi
¥« PiorJartiil
UUB UANA.
1 'M
fe©l©9 barve, lali, kit
etnail, topili
itaJboIlSe kakovosti nydi
Sikom, MI, n
Maribor, Ljjlihlfaiia, Novisad,
podružnica. centrala. podružnica.
Auto garaža
A UTOB KLAVNICA
LJUBLJANA
gmnce 37.
oLIaslveno poverjen staM Inllner in mestni stavbenik
liiiaoa, Irje au
visi? zpk, ?sloe zgradbe, žetattiisie stavbe 1.