Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 2021Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 202122 / 24 
Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 2021

ZAKLJUČNO POROČILO ZA CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT »RAZVOJ ORGANIZACIJSKE IN TEHNIČNE PODPORE ZA UČINKOVITO UKREPANJE OB IZBRUHIH GOZDU ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV« 
št. projekta: V4-1823 javni razpis: CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018 vodja projekta: dr. Barbara Piškur, Gozdarski inštitut Slovenije trajanje projekta: od 1.11.2018 do 31.10.2020 vrednost projekta: 100.000,00 EUR (cenovna kategorija B) financerji projekta: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano 
sodelujoče raziskovalne organizacije: Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani,
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pogodbeni sodelavci: Zavod za gozdove Slovenije spletna stran projekta: http://ukrepanje.gozdis.si/ 
Pri pripravi zaključnega poročila sosodelovali:Barbara Piškur, MatevžTriplat,MarijaKolšek, Andreja Kavčič, Maarten de Groot, Nikica Ogris, Ana Brglez, Peter Smolnikar, Simon Zidar, Mirko Baša, Špela Ščap,Urban Žitko,Tine Hauptman,Nike Krajnc 
Ljubljana,13. november 2020 
Kazalo 
1. UVOD 
3 
2. 
POROČILO ZA 
DELOVNI 
SKLOP 
1: 
STRATEGIJA 
VAROVANJA 
ZDRAVJA 
GOZDOV 
IN 
DREVJA 
5 
3. 
POROČILO ZA 
DELOVNI 
SKLOP 
2: 
NAČRTI 
UKREPANJA 
OB 
VDORU 
GOZDU 
ŠKODLJIVIH 
ORGANIZMOV 
12 
4. 
POROČILO ZA 
DELOVNI 
SKLOP 
3: 
KOMUNIKACIJSKA ORODJA OB VDORU GOZDU ŠKODLJIVIH 
ORGANIZMOV 
19 
5. 
POROČILO ZA 
DELOVNI 
SKLOP 
4: 
PROTOKOL 
ZA 
IZVEDBO SIMULACIJSKIH 
VAJ 
22 
6. POROČILO ZA 
DELOVNI 
SKLOP 
5: 
KOORDINACIJA 
30 7. ZAKLJUČKI 
32 
7. OBJAVE REZULTATOV PROJEKTA 
34 8. PRILOGE 
36 


1. UVOD 
Gozdovi v Sloveniji pokrivajo več kot 1,2 milijona hektarjev, kar predstavlja 58,4 %
površine Slovenije. Z vnosom tujerodnih organizmov, škodljivih za gozd in druge lesnaterastline, lahko ogrozimo naše gozdove. Tujerodni organizmi lahkopovzročajoekonomskeškode,zmanjšujejobiotskoraznolikost in posrednoogrožajozdravje ljudi.Vnosškodljivihorganizmov je globalni pojav, ki ga močno spodbuja rastoča svetovna trgovina terglobalna mobilnost. Soočamo se s podnebnimi spremembami in ekstremnimi vremenskimi pojavi,ki vplivajona stabilnost ekosistemovin stempovzročajonastanekugodnejših razmer za ustalitev tujerodnih organizmov. 
Z ustrezno strategijo varovanja zdravja rastlin in gozdov lahko učinkovitopreprečujemonastanek večjih škod in posledic zaradi izbruhov tujerodnih škodljivih organizmov.Ustrezno ozaveščanje o problematiki tujerodnih škodljivih vrst močno vpliva na sprejemljivost politik v zvezi z ukrepi glede izkoreninjenja ali zadrževanja širjenja tehvrst.Pripravljenost državna možne izbruhe škodljivihtujerodnihorganizmovse kaže v
proaktivni politiki, ki zajema celovit nadzor na mejah, izvajanje programov preiskav na območju države, v podpori raziskavam, pripravljenih komunikacijskih strategijah in vpripravljenihnačrtihukrepanja obmorebitnempojavuškodljivega organizma. 
Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) so organizmi,ki na nekemobmočjuše nisoprisotnioziroma so prisotni v omejenem obsegu, ki se ga še da nadzorovati, njihovo razširjanje palahko gospodarsko pomembno oškoduje vplivno območje oziroma imajo ti organizmi lahkotudi okoljske in družbene učinke. 
V Sloveniji varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetovpred škodljivimi organizmi ureja Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki
uveljavlja tudi pravni redEvropske skupnosti na področjuvarstva rastlin vSloveniji. 
14.decembra 2019 je pričela veljatinova evropska zakonodaja spodročja zdravja rastlin, in sicer Uredba (EU)2016/2031 (Uredbaozdravjurastlin)inUredba(EU)2017/625 (Uredba o uradnem nadzoru). Uredba o zdravju rastlin med drugim vpeljuje obvezne
večletne programe preiskav (monitoring), podaja strožje zahteve glede razmejenihobmočij ob izbruhih KŠO, določa prednostne KŠO in obvezne vsakoletne programepreiskav, države članice morajo imeti pripravljene načrte izrednih ukrepov, akcijske načrte in izvajati morajo simulacijske vaje terakcije ozaveščanja in obveščanja.Vprimeruneukrepanja ob najdbi KŠO ali v primeru počasnega oziroma neustreznega ukrepanja tvegamo nenadzorovano širjenje bolezni ter sankcije s strani Evropske komisije. 
Najustreznejše ukrepanje za učinkovitosanacijoizbruhovkarantenskihgozduškodljivihorganizmov je hitra najdba in identifikacija terhitroin učinkovitoukrepanje znamenom izkoreninjenja ali zadrževanja širjenja.Ukrepanje vgozdovihnajvečkrat obsega posekinustreznouničenje oziroma ravnanje zokuženimoziroma napadenimmaterialom.Obseg del je lahko izjemnoobsežen in lahkopoteka na težkodostopnemterenu.Zatoje nujno,da sovsi načrti ukrepanja vnaprejpripravljeni,testirani vsimulacijahizkoreninjenja teropravljeni s strani ustrezno usposobljenih in ozaveščenihizvajalcevdel. Za učinkovito opravljeno delo je zato nujna tudi vnaprej pripravljena baza ustreznih izvajalcev inseznami potrebne opreme in sredstev. 
Izvedljivost ukrepanja je močnoodvisna odpodpore politike,gospodarstva,strokovne in širše javnosti. Le-ta pa zavisi od ozaveščenosti vseh vpletenih o pomenu in vrednostigozdov ter o negativnem vplivu, ki ga tujerodni škodljivi organizmi lahko imajo nanje. 
Namen projekta CRP V4-1823Razvojorganizacijske in tehnične podpore za učinkovitoukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov (ang. Development of organizational and technical support for effective actions against the outbreaks of forest pests) je bil okrepiti pripravljenost Republike Slovenije na morebitne izbruhe oziroma najdbe tujerodnih gozdu škodljivih organizmov. Tekom projekta so bile postavljene smernice in izhodišča za učinkovito izvajanje ukrepov ob vdoru oziroma pojavu tujerodnih gozduškodljivih organizmov in pri sanacijah njihovih izbruhov in za pripravo komunikacijskihstrategij. Rezultati projekta so bili testirani vteoretični zaključni simulacijski vaji,kjerje ob sodelovanju različnih inštitucij bila izvedena simulacija izbruha karantenskega škodljivega organizma v slovenskih gozdovih in odziv nanj z ciljem izkoreninjenja. Izvajanje projekta je potekalo v tesnem sodelovanju in koordinaciji z organi pristojnihministrstev,zZavodomza gozdove Slovenije in drugimi deležniki.Vprojektuje bila začetarazprava vseh vpletenih inštitucij. 
Delovni sklopi projekta:
1.Strategija varovanja zdravja gozdov in drevja2.Načrtiukrepanjaobvdorugozduškodljivihorganizmov
3.
Komunikacijska orodja ob vdoru gozdu škodljivih organizmov

4.
Protokol za izvedbo simulacijskih vaj


5.Koordinacija 
Cilji projekta:
1.
Priprava strategije varovanja zdravja gozdov in drevja v Sloveniji, ki bo vsebovalarazloge za postavitev organizacijske strukture za izvajanje ukrepanja ob najdbahtujerodnih škodljivih organizmov in zavezanost vseh vpletenih v uveljavitev strategije.

2. 
Priprava načrtov ukrepanja za modelne karantenske škodljive organizme, ki bodo temeljili na strokovnih in znanstvenih podlagah.

3.
Priprava operativne sheme ukrepanja ter baz podatkov in izvajalcev, z namenom


povečanja organizacijske in tehnične podpore za ukrepanje pri sanaciji izbruhov
škodljivih organizmov.4.Izdelava komunikacijskihorodijza učinkovitoozaveščanje in informiranje:strategijeza dolgoročnoozaveščanje ogozduškodljivihorganizmihin protokoli za obveščanje ob
najdbah tujerodnih škodljivih organizmov in ob izvajanju ukrepanja.
5. Priprava protokola za izvedbo simulacijskih vaj in izvedba simulacijske vaje nateoretičnemprimerukot zaključna delavnica predlaganega projekta. 
2. POROČILO ZA DELOVNI SKLOP 1: STRATEGIJA VAROVANJA ZDRAVJA GOZDOV IN DREVJA 
Cilj 1. Priprava strategije varovanja zdravja gozdov in drevja v Sloveniji, ki bo vsebovala razloge za postavitev organizacijske strukture za izvajanje ukrepanja ob najdbah tujerodnih škodljivih organizmov in zavezanost vseh vpletenih v uveljavitev strategije. 
V projektu je bila izvedena analiza mnenja strokovne javnosti opripravljenosti države na pojav karantenskih bolezni in škodljivcev, in sicer z organizacijo delavnic, okroglih miz in uporabo anketnih vprašalnikov. Ocena mnenja javnosti je pomembna za nadaljnje oblikovanje izhodišč in usmeritev pri pripravi nacionalne strategije varovanja zdravjagozdov in drevja v Sloveniji. Rezultati tega sklopa so pomembni tudi za vse ostale sklopetega projekta. 
Okrogla miza, 19. 2. 2019 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Direktorat za gozdarstvo in lovstvo; Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvorastlin; Zavod za gozdove Slovenije; Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete;Gozdarski inštitut Slovenije) – ugotovitve in sklepi okrogle mize z dne 19. 2. 2020 so bilepredstavljene strokovni javnosti s prispevkom v Gozdarskem vestniku (PIŠKUR, Barbara,
KAVČIČ,Andreja,HAUPTMAN,Tine,SMOLNIKAR,Peter,KRAJNC,Nike,TRIPLAT,Matevž.
Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih -ali smo pripravljeni? = Quarantine pests in Slovenian forests -are we ready?. Gozdarski vestnik: slovenskastrokovna revija za gozdarstvo, 2019, 77, 10, str. 408-419), ki jih citiramo tudi v tem
poročilu. 
Delavnica je bila sestavljena iz dveh delov: v prvem smo udeležencem predstavili
problematiko KŠO in varstva gozdov v Sloveniji ter sam projekt CRP, v drugem pa so
udeleženci z odgovarjanjem na vprašanje: »Kaj so po vašem mnenju glavne ovire za 
izvedbo predstavljenih ukrepov v Sloveniji – v okviru trenutne zakonodaje?« na podlagiizkušenj na svojih področjih dela prepoznavali ovire, zaradi katerih v tem trenutku ukrepanje proti KŠOvgozdovihvSloveniji ne bi biloučinkovito.Izbrani organizem,ki je biltema diskusije,je bilkitajski kozliček(Anoplophora chinensis).Na okrogli mizi smona podlagi izkušenjudeležencevzrazličnihpodročijdela prepoznalištevilne ovire,ki bi vokvirutrenutne zakonodaje vplivale na učinkovitost ukrepanja obizbruhu KŠO v gozdu v Sloveniji. Ovire, ki so jih udeleženci izpostavili, zadevajozakonodajno področje, organizacijo gozdarskih služb in izvajalcev, človeških virov,ozaveščenost javnosti, razpoložljivo tehnologijo in njeno uporabnost v specifičnih
razmerah ter nenazadnje okoljske vidike ukrepanja in njegove posledice.
Obstoječe poklicne kvalifikacije slovenskihizvajalcevdelvgozdarstvuvSloveniji nisoprimerne za ukrepanje v primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdovih. Za učinkovito ukrepanje bodonamrečmorali biti na voljoizvajalci ukrepovsspecifičnimznanjemin
ustreznimi tehnologijami, ki bodo morali biti v ustreznem obsegu tudi takoj na voljo.Ustrezno usposabljanje izvajalcev del v primerih pojavov oz. izbruhov bi bilo treba 
vključiti vizobraževalne programe spodročja gozdarstva.Vsemaktivnimizvajalcemdel
bi bilo treba zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje za namen ukrepanja ob pojavu KŠO vgozdovih. V primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu bosta potrebni tudi ustrezna oprema
in mehanizacija oz. tehnologija, ki bi omogočali izvajanje vseh stopenj ukrepanja. Ob pojavu oz. izbruhu KŠO morajo biti ukrepi izvedeni v najkrajšem mogočem času. V 
slovenskih gozdovih bodo na hitrost ukrepanja proti KŠO v veliki meri vplivali kompleksnost terena, neugodna lastniška struktura, pomanjkanje ustreznih izvajalcev in 
v določenih primerih tudi trajanje postopkov za izbiro izvajalcev. Trenutno veljavni postopki javnega naročanja in pridobivanjarazličnihdovoljenjsonedvomnopredolgi zaprimerpojava oz.izbruha KŠO,koje časaza odzivlahkole nekajdnialicelosamour,zato
bi jih bilo treba za take primere nujno ustrezno skrajšati. Ukrepanje ob pojavu KŠO jeizjemnozahtevnotudisfinančnega vidika.Čepravsovevropski zakonodajinapodročjuzdravja rastlin predvidena nepovratna finančna sredstva za financiranje ukrepovpreprečevanja vnosa in širjenja KŠO, so le-ta izplačana šele na podlagi prikazanega razreza stroškov, kar lahko pomeni z nekajletnim časovnim zamikom. Pri izvajanjuukrepov bo zato treba voditi najmanj evidence o porabi sredstev in uporabi kadrov,
financiranje pa bosprvamorala zagotoviti zadevna državna članica sama.Težavobi lahkorešile smiselne zakonodajne spremembe, ki bi v zadostni meri omogočale takojšnjefinanciranje ukrepov ob pojavu oz. izbruhu KŠO v gozdu. Za učinkovito ukrepanje ob pojavuoz. izbruhuKŠOvgozdubosta potrebni tudi uskladitevpredpisovna področju
zdravja rastlin z gozdarskimi, naravovarstvenimi in drugimi relevantnimi predpisi ter
uskladitev organizacijske sheme in hierarhije odločanja ob pojavu oz. izbruhu KŠO. Udeleženci okrogle mize sose strinjali,da mora bitidržava nujnovnaprejpripravljenanamorebiten pojav karantenskihškodljivihorganizmovvgozdu.Zaradi vpletenosti različnihdelovnih področij na pristojnem ministrstvu in tudi med ministrstvi bo ob pripravipredpisov, povezanih s KŠO, na področju varstva rastlin v gozdarstvu ključno
medresorsko usklajevanje.
Udeleženci okrogle mize so kot veliko oviro prepoznali neozaveščenost javnosti in
lastnikov gozdov glede problematike KŠO, ki lahko negativno vpliva na njihovonaklonjenost ukrepom ob pojavu oz. izbruhu KŠO na gozdnih in drugih lesnatih rastlinah. 
Anketni vprašalnik, mnenje deležnikov o prepoznavnosti problematike karantenskih škodljivih organizmov v gozdarski stroki,časizvedbe:2019(študenti gozdarstva (1. letnik VSŠ in 2. letnik UNI);udeleženci 10.delavnicein seminarja izvarstvagozdov) – ugotovitve in sklepi anket so bile predstavljene strokovni javnosti s prispevkom v Gozdarskem vestniku (PIŠKUR, Barbara, KAVČIČ, Andreja, HAUPTMAN, Tine,SMOLNIKAR,Peter,KRAJNC,Nike,TRIPLAT,Matevž.Karantenski škodljivi organizmi v
slovenskih gozdovih -ali smo pripravljeni? = Quarantine pests in Slovenian forests -are we ready?. Gozdarski vestnik: slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2019, 77, 10, str.408-419),ki jihcitiramotudi vtemporočilu. 
Obe skupini, tako študentje kot anketirani gozdarski strokovnjaki ZGS, se ne strinjajo, da
je slovenska javnost dobroobveščena oKŠO,ki se lahkopojavljajona gozdnemdrevju.
Anketirani sodelavci ZGS tudi ocenjujejo, da so med študijem pridobili premalo informacijoKŠOin onačinihukrepanja.Na splošno lahko ugotovimo, da se med obema skupinamapoznavanje KŠObistvenone razlikuje,najboljznan KŠOje borova ogorčica.Anketiranci 
ocenjujejo, da slabše poznajo ukrepe za izkoreninjenje KŠO. Po mnenju anketirancev somed najprimernejšimi ukrepi vnaprej pripravljeni načrti ukrepanja,redni monitoringi inredna usposabljanja za izvajalce ukrepov. Glede na pridobljene odgovore v anketisklepamo, da bo v primerih najdb KŠO v gozdovih med tistimi, ki jih bo obvestil najditelj,tudi revirni gozdar. Zato bosta njegova vloga in seznanjenost sKŠOključni za nadaljnjepostopke hitrega inučinkovitega ukrepanja.Vgrobemlahkopovzamemo,daboljkosoukrepi ekstremni in težje izvedljivi, manjši je delež strinjanja anketirancev. Ukrepi za izkoreninjenje KŠO so lahko tudi ekstremni in naklonjenost takimukrepomje višja,če jeozaveščenost in informiranost večja. Gozdarski strokovnjaki in študentje gozdarstva 
ocenjujejo,da je slovenska javnost premaloozaveščena oproblematiki KŠOin da je tatema premalo obravnavana v izobraževalnem procesu gozdarskih strokovnjakov.Premajhen poudarek o prenosu znanja o KŠO in ukrepanju ob morebitnih izbruhih KŠO v
gozdarstvulahkovplivana sprejemljivost načrtovukrepanja in samega ukrepanja. 
14. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo (marec 2019, Maribor), razprava sekcije »Varstvo gozdnega drevja«; udeleženci sekcije so bili 
raziskovalci in strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete, Zavoda za gozdove Slovenije,Nacionalnega inštituta za biologijo in Gozdarske fakultete Univerze vZagrebu. Vrazpravi sekcije smozudeleženci identificirali ključne izzive indobre prakse na področju zdravja oziroma varstva gozdov. Poročilo je objavljeno v Gozdarskem vestniku (PIŠKUR, Barbara, JURC, Maja,KOLŠEK,Marija.Varstvogozdnega drevja na 14.Slovenskemposvetovanjuovarstvurastlin vMariboru,5.-6. marca 2019. Gozdarski vestnik: Slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2019, 77, 3, str. 146-148). 
V razpravi so se udeleženci sekcije Varstvo gozdnega drevja strinjali, da na področjuvarstva gozdov primanjkuje tako aplikativnih kot temeljnih raziskav. Le nova znanjanamrečomogočajooblikovanje učinkovitihukrepovproti škodljivimorganizmom,takotistim, ki so že dalj časa prisotni v naših gozdovih, kot tudi tistim, ki jih pri nas šepričakujemo (karantenski škodljivi organizmi). Rezultati raziskav, ki jih prenašamo voperativnodelovgozdovih,soizrednopomembni in zaželeni.Vprihodnosti je potrebnopripraviti načrteukrepanja ob pojavu karantenskih in drugih škodljivih organizmov vgozdovih, ki bodo temeljili na specifikah Slovenije in bodo sloneli na že izoblikovaniorganiziranosti gozdarskih služb, ki deluje dobro. Za kakršnokoli izvajanje ukrepov v gozdovih je nujna podpora širše strokovne in splošne javnosti,zatojenujnoozaveščanjeotejproblematiki.Primerdobre prakse pri ozaveščanjujavnosti je projekt LIFEARTEMIS
in razvita mobilna aplikacija Invazivke (www.invazivke.si). Z rednim spremljanjem stanjagozdov lahko hitreje zasledimo pojav in razširjanje novih škodljivih organizmov, proti 
katerimlahkovzgodnjihfazahpojavnosti še učinkovitoukrepamo.Pri spremljanjustanjaso ključni gozdarji na terenu, še posebej revirni gozdarji. Poškodovanost gozdov povelikih ujmah, namnožitvi podlubnikov ali poškodovanosti zaradi drugih škodljivihorganizmovje privedla tudi dozaraščanja površin stujerodnimi invazivnimi rastlinami in
postavlja se vprašanje, kaj pomeni taka obnova gozda v sistemu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi pri nas.Udeleženci soizrazili zaskrbljenost glede omejitevpriizvajanjuukrepov gospodarjenjazgozdoviv območjihNatura2000. 
Spletna anketa, ocena mnenja strokovne javnosti o pripravljenosti države na pojav karantenskih bolezni in škodljivcev v slovenskih gozdovih, 9. 3. 2020 – 21. 3. 2020 (ZGS, Gozdarska inšpekcija, Fitosanitarna inšpekcija, MKGP, UVHVVR, SiDG, GIS, BF,KGZS) 
Glede na odgovore spletne ankete je ocena strokovne javnosti, da je pojav karantenskega škodljivega organizma (KŠO) v slovenskih gozdovih v naslednjih petih letih zelo verjeten pojav (na lestvici od 1-najmanj verjetno do 10-zelo verjetno so vsi anketiranci izbrali
odgovor 5 in več). Ukrepi za izkoreninjenje pa so glede na mnenje anketirancev v
trenutnih zakonodajnih in organizacijskih okvirjih bolj neučinkoviti kot učinkoviti (na lestvici od 1-popolnoma neučinkoviti do 10-izredno učinkoviti je 76% anketirancev izbralo odgovor5alimanj).Pričakovane ekonomske škode zaradi pojava karantenskega 
škodljivega organizmov slovenskih gozdovih so anketiranci ocenili kot velike (na lestvici 
od 1-majhne škode do 10-velike škode je89%anketirancevizbraloodgovor5inveč). Vpliv pojava karantenskih škodljivih organizmov na ekološke in socialne funkcije soanketiranci ravnotakoocenili kot pretežnovelik (na lestvici od 1-majhen vpliv do 10­velikvplivje 84%anketirancevizbraloodgovor5in več).
Anketiranci so med drugim izpostavili: -Nepoznavanje in podcenjevanje problematike KŠO -Premajhno zavedanje o negativnih vplivih, ki jih lahko imajo KŠO -Ozaveščenost,odzivnost in sodelovanje lastnikov -Usposobljenost izvajalcev del v gozdovih, kjer je KŠO -Pomanjkanje izvajalcev del -Specifika ukrepov ob pojavu KŠO -Sodelovanje (komunikacija) medrazličnimi inštitucijami -Trenutna zakonodaja ne omogočahitrega odziva in ukrepanja (izvajalec je v prvi vrsti 
lastnik;organizacija sečnje in spravila;dolgotrajni postopki javnihnaročil za nakup sredstev ali izbora izvajalcev) -Kompleksnost ukrepov, ki sedaj tudi niso v rutinski uporabi v gozdarstvu (npr.dezinfekcija orodja in mehanizacije) -Lastništvo gozdov (npr. razdrobljenost gozdne posesti, neznani lastniki, 
nemotiviranost lastnikov) -Vir financiranja ukrepov -Težkodostopen teren -Koordinacija izvajanja ukrepanja 
Kot možne izboljšave zazgorajizpostavljene izzive soanketiranci predlagali ozaveščanje javnosti,usposabljanja in izobraževanja za izvajalce del v gozdovih, kjer se pojavijo KŠO,ter tudi za lastnike gozdov, vključitev problematike KŠO in ukrepov v izobraževalni sistem, priprava načrtov ukrepov in redno izvajanje simulacijskih vaj. Za izboljšanjeučinkovitosti ukrepovanketiranci predlagajospremembozakonodaje na način,dabodo evidentirane kritične točke ustrezno naslovljene: interventne skupine, opredelitev virovin mehanizmovfinanciranja ukrepov,možnost izvajanja ukrepovvčimkrajšemrokune glede na lastništvo. Zavečjopripravljenost Slovenije so anketiranci izpostavili vnaprejpripravljene protokole ukrepanja,vzpostavljenohierarhijoodločanja,simulacijske vaje
ter vnaprejšnja analiza ekonomskih / ekoloških posledic pojava KŠO v slovenskihgozdovih. 
Nekajkomentarjevizspletne ankete (citati, nelektorirano): 
-Izvajalci za izvedbo ukrepov ob pojavu KO mora biti samo izobražen in preverjen izvajalec, ki pozna vse omejitve in pravila pri takšnem delu. Javno naročilo izvajalcev vprimeru pojava KŠO ni učinkovito in ni ustrezno. 
-(Premajhno) zavedanje potencialnih nevarnosti karantenskih organizmov na politični ravni (ministrstva, druge javne službe) in premajhna podpora ustanovitvi sistemskih rešitev na tem področju, ki pa zahtevajo tudi finančne spodbude vsem ključnim 
organizacijam. 
-Čeprav se zdi, da so ukrepi pretirani (vsaj npr. za borovo ogorčico, ki bi povzročila tudi večjo gospodarsko škodo), bi morda s stalnim osveščanjem javnosti in stroke ublažili prvi upor, ko je čas za uspešno izkoreninjenje najboljši in je časovno okno zanjo zelo majhno. Pri osveščanju mislim ne toliko na strokovne članke in predavanja ampak na poljuden in laični pristop do širših množic -ljudi ne zanima, kateri hrošč prenaša kater škodljiv 
organizem na leto ali koliko zobčkov ima na riti ampak zakaj nečesa ne smejo imeti ali zakaj morajo kaj narediti in kaj bodo oni imeli od teh dejanj -jasno, logično, preprosto. -Obvezno je vzpostaviti dobro in tesno sodelovanje med vsemi inštitucijami (imeti 
vzpostavljene protokole, hierarhičnost...). 
-Potrebno bi bilo narediti scenarije ukrepanja in videti kje so kratki stiki. -V operativi (revirni), pri lastnikih in tudi menagementu karantencev ne jemljejo preveč resno. Ko bo počilo, bo hudič. 
-V naprej je treba zagotoviti nabor izvajalcev gozdarskih in drugih potrebnih del, jih izobraziti, opremiti in zavezati za takojšen odziv. 
-Nismo še zreli za hitro in učinkovito ukrepanje -Potrebna kampanija obveščanja lastnikov gozdov in javnosti (že zdaj) da se seznanijo z možnimi scenariji in ne bo upora pri izvajanju ukrepov izkoreninjena na terenu. -Karantenski škodljivi organizmi nas bodo zagotovo dosegli! Strokovne oz. javne institucije morajo o pojavu reagirati predvsem objektivno in predvidevanja o nevarnosti 
in pričakovanih posledicah tudi ustrezno argumentirati. Zgolj na takšen način je možnousklajeno in pravočasno izvajati ukrepe. Žal je v naši družbi, poleg strokovnosti, potrebna tudi moč argumenta. 
-Mogoče se bomo iz trenutne virusne situacije tudi gozdarji kaj naučili 
-Ob pojavu kostanjeve šiškarice je npr. stroka preveč razmišljala, medtem ko so ljudje na terenu zadevo praktično reševali po svoje, v nasprotju s stališči stroke, pa vendar uspešno. 
-Menim, da javnost problematike KŠO ne jemlje dovolj resno in se ne zaveda potencialnihnegativnih posledic pojava KŠO. Temu primerna je tudi sorazmerno nizka stopnja proaktivnosti in angažiranosti pristojnih inštitucij ter njihove pripravljenosti na sodelovanje pri pripravi in izvajanju relevantnih ukrepov. 
-Najbolj pomembno je pravočasno ukrepanje -izvedba ukrepov mora biti zagotovljena takoj ob pojavu in ne čez dan, dva ali celo več. Zato je potrebno da so vsi protokoli in ukrepi, vključno s samo izvedbo le teh (izvajalec ukrepov!) dogovorjeni pred morebitnim 
pojavom karantenskega škodljivega organizma. -Ekonomska škoda je vsekakor velik problem pri pojavu karantenskega organizma v 
gozdu. Ekološke in socialne funkcije pa so za krajši čas ogrožene, vse dokler se gozd ne 
obnovi po naravni poti ali umetni poti. Proizvodna doba se bo tako podaljšala, vrstna sestava se bo spremenila in mogoče bodo gozdovi manj ekonomsko zanimivi. Pri zagotavljanju in ohranjanju ekoloških in socialnih funkcij pa bo treba še racionalneje pristopiti k usmerjanju razvoja gozda. 
Ključne ugotovitve DS1 (povzeto po Piškur in sod., 2019a; Piškur in sod., 2020)
Z vnosom tujerodnih organizmov, škodljivih za gozdne in druge lesnate rastline, lahkoresno ogrozimo naše gozdove. Pojav KŠO v gozdovih je oziroma bo izreden dogodek, kiterja hitroin učinkovitoukrepanje,če želimopreprečiti potencialnoškodo, ki prizadenene samo gozdarstvo in celotno lesnopredelovalno industrijo, ampak tudi okolje in
življenja državljanov.Pripravljenost državna pojavKŠOse kaže vproaktivni politiki,ki
med drugim zajema celovit nadzor na mejah, izvajanje programov preiskav, pripravljene komunikacijske strategije in vnaprej pripravljene načrte ukrepanja za primer pojava škodljivega organizma.V primeru pojava KŠO v gozdu bodo roki za izvedbo ukrepov izjemno kratki, ukrepi bodo
kompleksni in bodovključevali tudi ekstremne in težkoizvedljive postopke (npr.iskanjeznakov prisotnosti KŠO v krošnjah dreves, ruvanje korenin, razkuževanje vse mehanizacije, transportiranje v zaprtih kontejnerjih), ki se v gozdarski praksi ne uporabljajo rutinsko.Nova evropska zakonodaja na področjuškodljivihorganizmovrastlin,ki lahkona ozemlju EU povzročijoizjemnoškodo,t.i.Uredba ozdravjurastlin,vsemdržavamčlanicamnalagaizvajanje aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje EU in širjenja po njem za t.i.
karantenske škodljive organizme rastlin. Implementacija zakonodaje v Sloveniji je šeposebno velik izziv v gozdarstvu.Zakon o gozdovih (Ur. list RS, 30/93) opredeljuje naloge, ki jih izvajajo posamezneinštitucije v Sloveniji z namenom varstva gozdov, tudi v obliki javne gozdarske službe (JGS) ali v obliki javnih pooblastil za zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in
drevesničarstvom.Leta 2019je javna gozdarska služba praznovala 25let,organizacijskastruktura te službe pa obstaja že več kot šest desetletij in temelji na ključni delovni
povezavi med gozdarji na terenu (zdaj Zavod za gozdove Slovenije, ZGS, prej pa Gozdna gospodarstva) in raziskovalci (Gozdarski inštitut Slovenije, GIS).Leta 2001sta bila ZGSin GISzZakonomozdravstvenemvarstvurastlin (Ur.list RS, 62/07, ZZVR-1)vključena vcelostni slovenski sistem zdravstvenega varstva rastlin. Gozdarski strokovnjaki in raziskovalci so po tem zakonu pridobili naloge in pooblastila zafitosanitarne preglede, vzorčenje ter strokovno podporo s področja zdravstvenegavarstva gozdov. GIS oziroma njegov laboratorij za varstvo gozdov je po tem zakonu
pridobiltudi pooblastiloza opravljanje diagnostične dejavnosti na področjuentomologije
in mikologije, to je preiskav vzorcev, s sumom na še posebno nevarne škodljive glive in 
žuželke za gozdove in druge lesnate rastline.V letu2019 jeLaboratorijzavarstvogozdov na GIS postal član dveh novoustanovljenih konzorcijev nacionalnih referenčnihlaboratorijev za škodljive organizme rastlin, in sicer za glive in oomicete ter insekte inpršice.Umeščenost že vzpostavljene strukture in hierarhije v slovenskem gozdarstvu v sistemzdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu je smiselna in izvedbeno izvedljiva, kar se v zadnjih letih izvajanja teh nalog tudi že kaže. Vzpostavljeno strukturo pa je potrebnookrepiti ter tudi definirati in sistemsko urediti v okviru morebitnih sprememb zakonodaje
s področja. Upoštevati je potrebno specifiko gozdarstva v Sloveniji in izkoristiti že 
vzpostavljene strukture in organiziranost.Veliko truda bo potrebno vložiti v ozaveščanje in izobraževanje strokovne javnosti, zagotavljanje finančnih sredstev in medresorsko usklajevanje. Predhodno pripravljeninačrti ukrepov,pri pripravi katerihsodelujejostrokovne inštitucije inostali deležniki,sopredpogojza učinkovitoizvajanje ukrepovnaterenu.Ozaveščanje ožje in širše javnosti je pomembno, saj le podpora javnosti omogoča hitroin ustreznoizvajanje ukrepov.Sanacijeizbruhov karantenskih škodljivih organizmov v gozdarstvu so obsežne in težavne. Ukrepanje obsega posek, ustrezno ravnanje z rastlinskimi ostanki ter razkuževanje mehanizacije in opreme. Izvedbo ukrepov otežuje težavnost terena, še bolj paadministrativne prepreke in zakonodaja, ki ni optimizirana za specifiko gozdarstva inKŠO. Korak naprej bi bila vzpostavitev interventne skupine, ki bi lahko hitro in strokovno
začela zizvajanjemukrepovna terenu. 
Za učinkovito ukrepanje v primeru izkoreninjanja ali zadrževanja širjenja KŠO v slovenskih gozdovih je potreben razmislek o možnostihoz.načinih: 
-nadgraditve trenutnih zakonodajnih okvirjev (intervencijske skupine, hitro
ukrepanje ne glede na lastništvo,finančni mehanizmi povračilstroškov,umestitev
organizacije gozdarstva v sistem ukrepanja) -kontinuiranega ozaveščanja in izobraževanja strokovne in širše javnosti 
-priprave načrtov ukrepov, izvajanja simulacijskih vaj in priprave izračunov stroškov 
-nadgradnje obstoječe infrastrukture, ki bo pomembna pri izvajanju ukrepov za izkoreninjenje oziroma omejitev širjenja KŠO v slovenskih gozdovih (npr. obratiuničenjamateriala,skladiščni prostori,mehanizacija,diagnostična infrastruktura) 
3. POROČILO ZA DELOVNI SKLOP 2: NAČRTI UKREPANJA OB VDORU GOZDU ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 
Cilj 2. Priprava načrtov ukrepanja za modelne karantenske škodljive organizme, ki bodo 
temeljili na strokovnih in znanstvenih podlagah. Cilj 3. Priprava operativne sheme ukrepanja ter baz podatkov in izvajalcev, z namenom 
povečanja organizacijske in tehnične podpore za ukrepanje pri sanaciji izbruhov škodljivih 
organizmov. 
V delovnem sklopu 2 smo pregledali sezname karantenskih škodljivih organizmov (KŠO),
ki so pomembni za gozdarstvo. Zaradi nove evropske zakonodaje s področja zdravjarastlin, smo se osredotočili na tiste KŠO, ki so uvrščeni na prednostne sezname EU(Izvedbena uredba komisije (EU) 2019/2072)), saj mora vsaka država članica pripraviti načrte ukrepov in izvesti simulacijske vaje do leta 2023 (tj. 4 leta po objavi seznama prednostnih škodljivih organizmov).Osnovna gradiva sobili znanstveni članki,poročila,uredbe in predpisi spodročja zdravstvenega varstva rastlin, opisi organizmov na EPPO. Trenutnopripravljenprotokol ukrepov za izkoreninjenje in zatiranje organizmov bomo vprihodnje dopolnjevali in posodabljali glede na nove raziskovalne in strokovne izsledke,smernice in podobno. Glede na zakonodajo s področja zdravja rastlin načrte izrednihukrepovsprejme minister,pristojen za varstvorastlin.Predlognačrta izrednihukrepov
pripravi strokovna skupina, ki jo imenuje predstojnik Uprave. Strokovna skupina sodelujetudi pri pripravi in usklajevanju izvajanja akcijskega načrta. Ukrepe za izkoreninjenjeodredi pristojni inšpektor (vir: Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva predškodljivimi organizmi rastlin (Uradni list RS, št. 78/19)). Zato je bil poudarek v projektuna pripravi strokovnih podlag za pripravo načrtov ukrepov (in ne samih načrtovukrepanja kot je bilo predvideno v programu projekta). V nastajanju je državni načrtizrednih ukrepov ob izbruhu karantenskih škodljivih organizmov na rastlinah, ki gapripravlja UVHVVR.Tudi napodlagi rezultatov tega projekta CRP V4-1823 so bili podani komentarji in predlogi knastajajočemunačrtuizrednihukrepov. 
Opravljen je bil pregled strokovne literature in izkušenj iz tujine o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja bolezni in škodljivcev (čiščenje vozil, dezinfekcija,preventivni ukrepi, ...), ki je objavljen v Gozdarskem vestniku (Brglez in sod., 2020).
Tehnike dezinfekcije orodja,mehanizacije in obutve nisopostopki,ki bi jihvgozdarstvurutinsko uporabljali in gozdarji z njimi običajno niso seznanjeni.Nekajnedavnihizkušenjs tega področja je iz ukrepanja v dolini reke Soče, kjer je bilo podano priporočilo omehanskemčiščenjuuporabljenega orodjain mehanizacije,vendarporočilosami izvedbini. Kaže se, da je pri vsakem načrtu ukrepanja potrebno predvideti te postopke terpopisati seznam opreme in materiala, kot so npr. dezinfekcijska sredstva za higienskeukrepe težke mehanizacije, obujke, dezinfekcijske blazine. Oprema v obliki zalog zanamen ukrepanja v gozdarstvu trenutno ne obstaja, a potrebno bi bilo vzpostaviti minimalne zaloge in se seznaniti z rokovanjem s tako opremo. Identifikacija organizacijeali inštitucije,ki bitakoopremovzdrževala ni bila izvedena, vendarglede na izsledkeprojekta menimo, da bi bila v primeru formiranja intervencijske skupine, le-ta pomembnatudi za vzdrževanje zalogspecifične opreme.V prispevku Brglez in sod. (2020) poudarjajo relativno nov izraz za gozdarstvo – biovarnost – in predlagajo, da je potrebno kontinuirano izvajanje ozaveščenosti gozdarjev, izvajalcev in uporabnikov gozda o biovarnostnih ukrepih, saj so le-ti pomembni za zmanjševanje oziroma preprečevanjetveganja za vnos in prenos gozdu škodljivih organizmov. 
Pripravljena je bila operativna shema ukrepanja na primeru jesenovega krasnika (Agrilus planipennis) ter izvedene so bile aktivnosti za dopolnitev oziroma nadgradnjo seznamaizvajalcev gozdarskih storitev MojGozdar. 
Primer Anoplophora glabripennis
Na primeruizbranega karantenskegaškodljivega organizma, Anoplophora glabripennis, smo pripravili primer strokovnih podlag in načrt izvedbe ukrepanja, ki je temeljil na
zakonodajnih zahtevah (Direktiva sveta 2000/29/ES, Uredba (EU) 2016/2031, Izvedbeni
sklepKomisije (EU)2015/893)in priporočilihtersmernicah(PM9/15(1)Anoplophora glabripennis:proceduresforofficialcontrol).Vpripravoprimera načrta ukrepanjasmovključili tudi izkušnje državEU,ki sose že soočile z izbruhi tega organizma, in so primerdobrih praks izvajanja ukrepov izkoreninjenja (Italija – Lombardija,Nemčija – Bavarska).Ukrepe smo predstavili v obliki predavanja na okrogli mizi z dne 19.2.2019, kjer smo zudeleženci iskali tudi omejitve pri predlaganih ukrepih: -Takojšnje sprejetje vsehpotrebnihfitosanitarnihukrepovza izkoreninjenje KŠO. -Vzpostavitev razmejenega območja: napadeno območje, varovalni pas. Napadeno
območje je območje,nakateremje bila potrjena navzočnost zadevnega organizmain ki vključuje vse rastline,ki kažejoznake napada zzadevnimorganizmom.Varovalni pasobsegaobmočjespolmeromnajmanj2kmodmeje napadenega območja. 
-Takojšnjeuničenjenapadenihrastlin in rastlin ssimptomi,ki jihje povzročilzadevniorganizem, in odstranitev njihovih korenin v celoti, če so opaženi rovi ličink podkoreninskim vratom napadene rastline. 
-Posek vseh zadevnih rastlin v polmeru 100 m okrog napadenih rastlin in preiskava 
navedenih rastlin zaradi odkrivanja kakršnih koli znakov napada. -Posekse izvaja vsmeri odzunanjega roba protisredišču. -Posek rastlin pri dnu. -Razrez posekanih rastlin na kolute za potrebenatančnega pregleda in ugotavljanja 
napadenosti po poseku. -Odstranitev,preiskava in uničenje posekanihrastlin (ternjihovihkorenin). -Preferenčnose uničenje izvaja in situ(sekanci,sežig,zakopavanje)– če toni mogoče, 
se material transportira donajbližje lokacije,kjerse toizvaja,na način,da se prepreči vsakršno tveganje za širjenje organizma vnenapadenoobmočje. -Preprečevanje kakršnega koli premeščanja potencialno napadenega materiala zrazmejenega območja.Premeščanje lesa samo,če:a)lesuje biloodstranjenolubje in
je bil ustrezno toplotno obdelan ali b) les je bil predelan v kose, ki niso debelejši inširši od 2,5 cm. 
-Če na razmejenemobmočjuni obratovza tretiranje ali predelavo,se zadevni lespoduradnim nadzorom in v zaprtihpogojihterna način,da se zagotovi,da se zadevniorganizem ne more razširiti, lahko premesti v najbližji obrat zunaj razmejenegaobmočja,da se zagotovi takojšnje tretiranje ali predelava. 
-Uporaba vindustriji ali za drva vnapadenemobmočjumogoča, a le v času, ko hroščine letajo (11.–3.),in na način,da izletanje hroščevni mogoče. -Predelava vžagan les(takojvčasuod1.4.do31.10., oziroma do 1.4., če je les posekanv časuod1.11.–31.3.)inuporaba na napadenemobmočju,čelesdokazanoninapaden. -Predelava v sekance – prosti premiki možni včasu,kohrošči ne letajo(istovelja za skorjo). 
Identificirane so bile prve omejitve v opremljenosti izvajalcev gozdarskih storitev (npr.oprema za ruvanja panjev in odstranjevanje korenin). Navedeni ukrepi so enostavneje izvedljivi v urbanih (parkovnih) območjih, bistveno težje pa na za mehanizacijo nedostopnih terenih v gozdu. 

Primer Geosmithia morbida in njen vektor Pityophthorus juglandis
Ukrepanje ob pojavu nekaterih vrst karantenskih škodljivih organizmov za Unijo oz.prednostnih škodljivih organizmov zahteva bolj kompleksen pristop in izvajanje
specifičnih aktivnosti, ki se v sedanji gozdarski praksi ne uporabljajo. Eden od takih 
primerov sta gliva Geosmithia morbida in njen vektor, podlubnik Pityophthorus juglandis, 
ki sta znana povzročitelja bolezni tisočerihrakov.Podosedajznanihpodatkihse bolezenrazvije samo,če sta na gostiteljuhkrati prisotnaoba organizma.
Dokument, ki smo ga pripravili, povzema poti vnosa in širjenja glive in vektorja, omejitveob uvozu,načine spremljanja navzočnosti bolezni oz.njenihpovzročiteljevter ukrepe za izkoreninjenje bolezni in preprečevanje njenega širjenja. Povzeti so tudi primeri ukrepanja za izkoreninjenje bolezni in preprečevanje njenega širjenja iz ZDA in Italije. 

Primer Agrilus planipennis
Podrobne strokovne podlage za načrtukrepov so pripravljene za vrsto Agrilus planipennis (glej Strokovne podlage za pripravo načrtov ukrepov ob najdbi jesenovega krasnika (Agrilus planipennis, Fairmaire) v Sloveniji (Kavčič in sod., 2020). Pripravljene so zbirke podatkov (preglednice),vkaterihsozbrani možni načini monitoringa in ukrepanja obnajdbi KŠO,ki jih navaja literatura in predpisuje zakonodaja. Za vsak predviden ukrep je opredeljentudi cilj (namen), ki ga zizvedboukrepa želimodoseči,hkrati pa soukrepi združeni vvišjekategorije in razdeljeni povrsti obravnavnegamateriala.Za namene lažje ponazoritve je
na primeru Agrilus planipennis izdelana shema postopkov ob sumu na najdbo in izvedbeukrepov izkoreninjenja (slika 1). Pripravljene strokovne podlage za pripravo načrta ukrepov ob najdbi jesenovega krasnika (Agrilus planipennis,Fairmaire)vSloveniji sobile delno tudi testirane v simulacijski vaji (glej poglavje 4 – poročilo zaDS3). 
Slika 1. Shema ukrepanja ob najdbi KŠO v slovenskih gozdovih -primer Agrilus planipennis (AGRLPL), od suma na pojav KŠO do njegovega izkoreninjenja. 

Na podlagi strokovnih podlag in simulacijske vaje smo preizkusili metodologijo za vrednotenje stroškov za izvedbo gozdarskih storitev pri izkoreninjenju karantenskih
škodljivih organizmov. Na štirih drevesih jesena je bila simulirana identifikacija
karantenskega škodljivega organizma jesenov krasnik (Agrilus planipennis). Po predvidenem protokolu se vzpostavijonaslednja območja: -Radij 100 m od napadenih dreves = napadeno območje (posek in uničenje vseh
gostiteljev, vsa posekana gostiteljska drevesa preveri fitosanitarni preglednik) -Pas 100 m okoli napadenega območja = varovalni pas (posek in uničenje vseh 
gostiteljev, vsa posekana gostiteljska drevesa preveri fitosanitarni preglednik) -1km=razmejitvenoobmočje (monitoring) -20km=nadzorovanoobmočje (omejitevprevoza lesa,sadik...)Razmejitvenoobmočje vpasu1kmodnajdbe ima površino314ha in je predvideno za izvajanje sistematičnih zdravstvenih pregledov, s katerimi se ugotavljajo mejerazširjenosti KŠO.V simulaciji sta za namene izkoreninjenja potencialno napadenega drevja bili vzpostavljeni dve coni (napadenoobmočje in varovalni pas)vskupni površini 17 ha, od tega je 7,1ha gozdnihpovršin.Znotrajomenjenihcon je predviden posekin uničenje vsehgostiteljskih dreves. V napadenem območju in varovalnem pasu je predviden popolnpregled posekanih gostiteljskih dreves z namenom ugotavljanja prisotnosti in morebitneširitve škodljivega organizma.Na podlagi dodatnoidentificiranihnapadenihdrevesse popotrebi ponovnorazmejijovsa omenjena območja. Na primeru simulacijske vaje so bili okvirni stroški sečnje in spravila izračunani spomočjo spletne aplikacije WoodChainManager (Triplat in Kranjc, 2020). Proizvodna 
veriga je bila izbrana po posvetu z revirnim gozdarjem in glede na karakteristike izbranega drevja za posek, odprtosti gozda, spravilne razdalje in lastnosti terena.Ob razmejitvi napadenega območja je vprvem koraku stekla identifikacija gostiteljskih dreves, t.j. jesena (Fraxinus spp.), bresta (Ulmus spp.) in oreha (Juglans spp.). Za odrejanje ukrepov in izdajanje odločb je v primeru najdbe KŠO zadolžen pristojni inšpektorat(Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin,
Uradni list RS, št.78/19). Glede nato,da je ZGSpoZakonuogozdovihdolžan voditievidence o posekanem drevju, bopri odkaziluin izdajanjuodločbmoralsodelovati tudi ZGS. Za potrebe simulacijske vaje in ocene stroškov izkoreninjenja so identifikacijo
gostiteljskihdrevesizvedli zaposleni Gozdarskega inštituta Slovenije,označitevdrevesza
posek pa je izvedel Zavod za gozdove Slovenije. Posek drevesa za namen simulacijske vajeje bil izveden v sodelovanju s SiDG.Vnapadenemobmočju(cona radija 100 metrov od napadenih dreves) in varovalnem pasu (pas 100 metrov okoli napadenega območja) je bila opravljena polna premerba vsehgostiteljskih drevesnih vrst. Merjena so bila tudi podmerska drevesa (premer na prsni višini (DBH) manjšiod10cm),a jihvizračune lesnihzalogzaradi neznatnega doprinosakskupni lesni masi nismoupoštevali.Skupajje bilovobehrazmejenihobmočjihspolno
premerbo identificiranih 1.346 gostiteljskih dreves jesenov in bresta (v število sovključena tudi drevesa, ki imajo prsni premer manjši od 10 cm). Orehi na območjuniso bili prisotni. Odtega smovnapadenemobmočjunašteli 984dreves,vvarovalnempasupa 362dreves.Frekvenca števila drevespodebelinskihstopnjahje vobehobmočjihzelo
primerljiva. Prevladujejo drevesa v tretji debelinski stopnji, število pa proti višjimdebelinskim stopnjam upada.Pri izračunuizpada dohodka zaradi postopkovizkoreninjanja KŠO smo predvidevali, da v normalnih razmerah gospodarjenja lastnik trži gozdne lesne sortimente (GLS)glede namožnost največjega prihodka odprodaje.Prodaja GLStorejpoteka podejanskemnamenu
uporabe sortimentov in po kakovostnih razredih. Glede na predlagano sortimentno strukturo in odkupnihcen posameznihGLSznaša ocenjena vrednost posekanega lesa nakamionski cesti 10.592,67 EUR. Ob upoštevanju stroškov sečnje in spravila znaša dohodek ob prodaji lesa na kamionski cesti 3.944,75 EUR. V primeru upoštevanja protokola izkoreninjenja in posledično izdelave zelenih sekancev znaša vrednost teh 6.675,77 EUR. Ob upoštevanju stroškov sečnje, spravila in izdelave sekancev na kamionski cesti pa znaša izguba pri prodaji 2.253,04EUR.Skupna predvidena lesna masa poseka je ocenjena na 198,68 m3. Ekonomsko škodo oz. izpad dohodka v primeru napada KŠO jesenovega krasnika
predstavlja razlika med možnim dohodkom prodaje (prodaja po skupinah GLS) indejanskim(prodaja zelenihsekancev).Na primerusimulacijske vajeje bila ekonomska škoda ocenjena na –6.197,79 EUR, kar znaša -31,19 EUR/m3 (vizračun nisovključeni stroški fitosanitarnega pregleda dreves) (povzeto po Baša in sod., 2020; glej Vrednotenjestroškov izvedbe gozdarskih storitev pri izkoreninjenju KŠO Agrilus planipennis (jesenov 
krasnik) (Baša in sod., 2020)). 
Za pridobivanje podatkov o izvajalcih delvgozdovihsmose poslužili anketiranja.Le-to je bilovečinoma izvedenovseptembru2020. Anketa jevsebovala vprašanja,povezana s
poznavanjem problematike KŠO in storitvami, pomembnimi za izkoreninjanje KŠO vgozdovih. Anketiranje je potekalo preko spletne ankete. Anketiranci so prejeli večrazličnihobvestiloizvajanjuankete (elektronska pošta,tiskanovabiloprekoobičajnepošte ali kombinacijo obojega). Z anketiranjemsmouspešnozajeli vzorecvelikosti N= 190, kar predstavlja nekaj manj kot 14 % odziv na anketo in 11,82 % od vseh 1.607registriranihizvajalcevdelvgozdovihvSloveniji (Triplat in Krajnc,2020). 
Preverjali smo mnenje izvajalcev del v gozdovih in sicer strinjanje o obveščenosti okarantenskih škodljivih organizmih z vprašanjem»Se strinjate,da ste dobroobveščeni okarantenskihškodljivihorganizmih?«.Na vprašanje je odgovorilo147anketirancev,41anketirancevpa je pustilovprašanje neodgovorjenoali soprekinili izpolnjevanje.17%(33 izvajalcev) se nestrinja,25 %(48 izvajalcev)pa se strinja,da sodobroobveščeni o KŠO.14%(27izvajalcev)ne ve ali ne more oceniti,16%(31izvajalcev)pa se niti nestrinja,niti strinja.Vsplošnemse nekolikovečizvajalcevstrinja (41%),da sooKŠOdobroobveščeni,25%je neodločenih.Zanimivoje,da je nekajanketirancevnavedlo,daprvič slišijo za KŠO. 
Z anketo izvajalcev del v gozdovih smo identificirali 99 izvajalcev, ki so zainteresirani zavključitevvskupinoza hitroukrepanje obnapadukarantenskih škodljivih organizmov, karpredstavlja 52%anketiranih.Z vprašanjem,vezanimna potencialnoizobraževanjeizvajalcev,smoželeli ugotoviti,če sopripravljeni na izobraževanje oz.če imajosplohželjopo izobraževanju o izkoreninjanju KŠO. Izvajalci so pripravljeni sodelovati naizobraževanjih o KŠO, 22 % bi se izobraževanj udeležilo ne glede na potencialnoplačljivost le-tega, 26 % pa le, če bi bila izobraževanja brezplačna. 14 % izvajalcevizobraževanju ni naklonjenih, 17 % pa jih je neodločenih. V primeru organizacije brezplačnih izobraževanj o KŠO, bi se približno polovica (48 %) zanj tudi odločila. V okviruanketiranja nasje zanimalo,če izvajalci dejanskoopravljajostoritve,ki nisotipične
za slovenski gozdarski prostor, a so pomembne za izkoreninjanje karantenskih škodljivihorganizmov (npr. odstranjevanje panjev). Z anketo so se potrdila predvidevanjagozdarskih strokovnjakov (zbrana tekom okrogle mize in spletna ankete), da izvajalci nisoustrezno opremljeni. Ugotovili smo, da med slovenskimi izvajalci gozdarskih storitev le 8%(16anketirancev)opravlja storitve odstranjevanja panjev.Gre za pomembno storitevv primeru ukrepov izkoreninjenja nekaterih karantenskih škodljivih organizmov, kot je npr. Anoplophora glabripennis (EPPO, 2013). 28 anketirancev (slabih 15 %)je odgovorilo, da opravljajostoritve arboristike ali sečnje na višini.Podrobne rezultate bomo predstavili vznanstvenemprispevku(glejpriloge Žitkoin sod.2020). 
Hkrati pa smo z anketo posodobili seznam izvajalcev gozdarskih izvajalcev in preverjali zmožnosti ukrepanja izvajalcevvprimerupovečanja organizacijskihin tehničnihzahtev
ob ukrepanju pri sanaciji izbruhov škodljivih organizmov. Izvajalce smo spraševali po št.zaposlenih, višini investiranih sredstev v osnovna sredstev, količini opravljenihstoritev in opremljenosti z gozdarsko mehanizacijo. Raziskavotehničnihsposobnosti smo izvajaliv sodelovanju s projektom CRP: Razvoj kazalnikov in metodologije spremljanja ponudbegozdarskih storitev. Raziskava je še v teku in bomo o rezultatihvprihodnje še obveščalizainteresirane javnosti. V sklopu raziskave smo izvajalce spraševali o nazivu podjetij, s katerimi sodelujejo napodročjustoritev,ki jihsami ne opravljajo.Takosmoidentificiralinove izvajalce in ustrezno dopolnili seznam izvajalcev gozdarskih storitev. 

Primer Agrilus anxius
Na enaknačin kot za jesenovega krasnika smopripravili strokovne podlage tudi za načrt
ukrepov ob najdbi brezovega krasnika (Agrilus anxius, Gory) v gozdnem prostoru v Sloveniji. 
Za A. anxius protokol oz. smernice za izvajanje uradnih ukrepov za izkoreninjenje inomejevanje širjenja niso na voljo. Ker gre za vrsti z zelo podobno biologijo, katerih vnosna nova območja in širjenje potekata prekoanalognih poti in materialov, in na podlagi informacij, pridobljenih iz relevantne strokovne in znanstvene literature predpostavljamo, da v primeru pojava brezovega krasnika pridejo v poštev za izkoreninjenje in omejevanje širjenja škodljivega organizma enaki oz. analogni ukrepi kot v primeru pojava jesenovega krasnika. Slednji so opredeljeni v PM 9/14 (1) Agrilus planipennis: procedures for official control (EPPO 2013). 
4. POROČILO ZA DELOVNI SKLOP 3: KOMUNIKACIJSKA ORODJA OB VDORU GOZDU ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 
Cilj 4. Izdelava komunikacijskih orodij za učinkovito ozaveščanje in informiranje: strategije za dolgoročno ozaveščanje o gozdu škodljivih organizmih in protokoli za obveščanje ob 
najdbah tujerodnih škodljivih organizmov in ob izvajanju ukrepanja. 
Na podlagi rezultatov anket, delavnic in okroglih mizterizvedene zaključne simulacijskevaje so pripravljena izhodišča za komunikacijski načrt (glej Izhodišča za pripravo 
komunikacijske strategije ob vdoru gozdu škodljivih karantenskih organizmov (Piškur in 
sod., 2020)).Pri pripravi tehizhodiščsmoseoprli tudi na izkušnje, ki smo jih pridobili pri ukrepih za preprečevanje širjenjarjavenjaborovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče (Zavrtanikin Kolšek,2020)terna informacije z izobraževanja EPPO»Simulacijakriznega ukrepanja ob pojavu škodljivega organizma v gozdu«, ki je potekalo novembra 2018 v Srbiji. Predstavljena izhodišča za pripravo komunikacijske strategije ob vdoru gozdu škodljivih karantenskih organizmov so lahko v pomoč pri pripravikomunikacijskega načrta vnačrtihukrepanj,pri pripravi strategije ozaveščanja lastnikov gozdov in javnosti, pri pripravi načrta za večjo usposobljenost izvajalcev gozdarskih storitev in strokovnih služb, pri pripravi učnih vsebin in podobno. Pomemben vidiknačrtovukrepanja jeozaveščanje in obveščanjestrokovne in širše splošne javnosti, saj je podpora le-te nujna za učinkovitoizvedboukrepov. 
Izhodišča sorazdeljena na tri časovna okna,insicerpredpojavomKŠO,ponajdbi in v časuizvajanja ukrepovtervčasupoizvedbi ukrepovizkoreninjenja KŠO. 
Časovno okno – KŠO je odsoten
Včasu,koKŠOše ni najden na ozemljuSlovenije,je pomembnokontinuiranoizvajanjeaktivnosti spodročja ozaveščanja,izobraževanja in usposabljanjatertudi pripravljenosti
na pojav KŠO v slovenskih gozdovih; npr.: -Rednoozaveščanje splošne in strokovne javnosti 
o Strokovne objave 
o 
Objave vsredstvihjavnega obveščanja 

o 
Objave na družbenihomrežjih(npr.obveščanje oukrepanjuobvnosihKŠOv drugihdržavah) 


o Priprava letakov, brošur in drugih gradiv z namenom ozaveščanja oKŠO -Vključevanje splošne javnosti vugotavljanje navzočnosti KŠO 
o Promocija informacijskega sistema Invazivke (www.invazivke.si), ki je bil
razvit vprojektuLIFEARTEMISznamenomsporočanja najdbinvazivnih
tujerodnih vrst v gozdovih v Sloveniji. 
-Priprava načrtovukrepovza posamezne KŠO in izvajanje simulacijskih vaj 
-Projekti spodročja ozaveščanja oKŠOin pripravljenosti na pojavKŠOvslovenskih
gozdovih 
-Ozaveščanje in vključevanje otrok 
o Sodelovanja s šolami, CŠOD 
o Priprava promocijskih gradiv,izobraževalnihvsebin -Delavnice / izobraževanja za strokovno javnost, izvajalce del, drevesničarje, za lastnike gozdov, predstavnike lokalnih skupnosti 
-Vključitev problematike KŠO in ukrepov v izobraževalni sistem, izvedbasimulacijskih vaj v okviru terenskih vaj za študente gozdarstva 
Časovno okno – najdba KŠO in izvajanje ukrepov
Obutemeljenemsumuna pojavKŠOse sprožipredpisan način obveščanja,ki je predpisanz zakonodajo s področja zdravja rastlin (npr. obveščanje strokovnih služb, Uprave za varno hrano, veterinarstvoin varstvorastlin,inšpekcijskihslužb,Evropske komisije,insosednjihdržavprekosistema EUROPHYT-European Union Notification SystemforPlant HealthInterceptions). 
Komunikacijska strategija za primer najdbe in kasnejšega ukrepanja mora vsebovati tudi
aktivnosti,ki sopovezane zobveščanjemlastnikov,izvajalcev,drugihdeležnikov(npr.drevesničarji,pridelovalci,tržne dejavnosti),širše javnosti,predstavnikov in prebivalcev lokalnihskupnosti na širšemobmočju najdbe. Pomembno je, da so informacije javnosti inmedijem podane: jasno in korektno, s poudarkom, da gre za pojave, ki so škodljivi gozdu,
in da ne predstavljajo tudi tveganja za zdravje ljudi in živali; priporočljivo je, dakomunikacijo z mediji in javnostjo prevzame nekdo, ki ima znanja in spretnosti spodročjajavnega nastopanjain komuniciranja zmediji terhkrati strokovnoznanje spodročja KŠO(oseba za odnose z javnostmi, angl. Public Relations – PR);obveščanje javnosti mora biti pozitivno, brez širjenja strahu alipovzročanja splošne panike. 
Obveščanje onajdbi in ukrepihse izvaja takona državni kotlokalni ravni,način in obsegobveščanja se določi glede na specifike najdbe, prizadetega območja in podobno.Informacije podaja vjavnost za topooblaščena oseba,ki jodoloči strokovna skupina. 
Izhodišča za obveščanje: • osnovni podatki oKŠO(značilnosti,simptomi,razširjenost,ekonomski in ekološki
vplivi), • osnovni podatki o sami najdbi, • osnovni podatki o predvidenih ukrepih in kako poteka ukrepanje, • osnovni podatki ovpletenihslužbahin koordinaciji izvajanja ukrepov, 
• navodila za obveščanja vprimerunajdbe ali suma (za različne ciljne skupine), 
• kontaktni naslovi za informacije. 
Pri podajanju informacij o najdbi se predhodno naredi seznam opornih točk, ki najvključuje pomembnejše informacije,npr.:koordinacija in pooblaščene inštitucije,izvajalci ukrepov, kaj pomeni najdba za posamezne skupine (npr. pridelovalce, drevesničarje,lastnike, žage, …), finančna podpora, kontaktne točke za več informacij, posledice neizvedenih ukrepov, tveganja, ki jih predstavlja KŠO. 
Za obveščanje in podajanje informacijse uporabi različne mehanizme,npr.: 
• 
novinarske konference, obvestila za javnost, intervjuji, • oglasne table, • obvestilne table na prizadetemobmočju, 

• 
letaki, brošure, 

• 
televizija, radio, 


• 
družabna omrežja, 

• 
srečanja lastnikovin drugihciljnihskupin. 


Obnajdbi je potrebnoidentificirati ciljne skupine (npr.lastniki gozdnihzemljišč,žagarski obrati in drugi obrati primarne predelave lesa, drevesničarji, prodajalci, izvajalci ukrepov)in glede na presojosciljnimiskupinami organizirati srečanje,kjerse predstavi
najdba, KŠO, ukrepe in odpre diskusija. 
Predzačetkomizvajanja ukrepovje pomembno,da sotakolastniki gozdnihzemljiščkot
izvajalci gozdarskih storitev seznanjenji z ukrepi in omejitvami, npr.: 
• objave na krajevnoobičajen način, 
• 
pisnoali osebnoobveščanje, 

• 
srečanje predizvedbodel, 


• brošure in letaki, 
• informacije na izdani odločbi. 
Za informiranje javnosti se priporoča tudi priprava krajših informativnih reportažnihvideoposnetkovoKŠO,ukrepih,ki se jihdeli na družbenihomrežjih,televiziji,namenski spletni strani. 
Časovno okno – čas sanacije po izvedbi ukrepov
Pokončanemukrepanjuje nujnosporočiti rezultate ukrepanja javnostiin vsem vpletenimciljnim skupinam ter nadaljnje ukrepanje. Pomembno je, da se lastniki in ostale ciljneskupine zavedajo pomena izvajanja ukrepov ob pojavu posebej nevarnih škodljivihorganizmov v primerjavi z neukrepanjem. Lastnike in ostale ciljneskupine je potrebnopozvati k spremljanju stanja in javljanju morebitnih najdb KŠO ter jim pri tem podati jasnanavodila in gradivo. 


5. POROČILO ZA DELOVNI SKLOP 4: PROTOKOL ZA IZVEDBO SIMULACIJSKIH VAJ 
Cilj 5. Priprava protokola za izvedbo simulacijskih vaj in izvedba simulacijske vaje na 
teoretičnem primeru kot zaključna delavnica predlaganega projekta. 
Izvajanje simulacijskih vaj za ukrepanje ob najdbi KŠO je predvideno v evropski zakonodaji spodročja zdravja rastlin (Uredba (EU)2016/2031).Vsklopu projekta je bilaorganizirana simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma, in sicer je bil kot modelni organizem izbran hroščAgrilus planipennis (jesenov krasnik), ki je z novo evropsko zakonodajo na področju zdravja rastlin uvrščen med karantenskeškodljive organizme za Unijo (Uredba (EU) 2016/2031) oziroma je uvrščen tudi na 
seznam prednostnih škodljivih organizmov (Izvedbena uredba komisije (EU) 2019/2072). S simulacijsko vajo smo simulirati korake sporočanja, hitrega odzivanja,ukrepanja na terenuin koordinacije zvsemi vpletenimi na hipotetičnemprimerunajdbe
jesenovega krasnika v gozdnem sestoju v Sloveniji. Za mesto najdbe je bilo izbrano drevo
jesena vokolici Brežic,kjerse je odvijaltudi terenski delsimulacije.Lokacija hipotetičnonapadenega drevesa je bila na zemljiščuvdržavni lasti,ki ga upravlja družba Slovenskidržavni gozdovi, d.o.o. (SiDG), s strani katere smo pridobili soglasje za izvedbosimulacijske vaje.Oizvedbi simulacijske vaje smoobveščali tudi širšo javnost z objavamiv lokalnih in nacionalnih medijih (npr. Posavski obzornik, Gorenjski glas, spletna stranZGS, GIS). Koraki v simulacijski vaji so predstavljeni v Preglednici 1, izbrana vprašanja, kiso se postavljala tekom priprave simulacijske vaje, pa v Preglednici 2. 
Preglednica 1. Aktivnosti simulacijske vaje »Jesenov krasnik 2020« 
Koordinator v simulacijski vaji  Čas izvajanja  
PREDHODNE AKTIVNOSTI  
1  Ogled lokacije in dogovor o izvedbisimulacije  Terenski obisk  ZGS, GIS  22.7.2020  
2  Obveščanjeo izvedbi simulacijskevaje(UVHVVR, MKGP, SiDG, lokalnajavnost)  Kabinetno delo  ZGS, GIS  Od 23.7.2020  
3  Določitevlesnezalogegostiteljev naizbrani lokacijiinštevilčnostgostiteljskih dreves v pomladku oz.mladovju(>3cm)v okvirudoločenih razmejitev  Terenski obisk  GIS, ZGS  Julij-september 2020  
SIMULACIJSKA VAJA  
4  Najdba na terenu  Kabinetna simulacija  ZGS  Julij 2020  
5  Oglednaterenuin vzorčenje  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust 2020  
6  Obveščanjepristojnihorganovin lastnikazemljišča  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust 2020  
7  AnalizaLVG-GIS  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust 2020  
8  Potrditev identifikacijesstraniEURL  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust 2020  
9  Raziskati izvornavzočnosti najdenegakarantenskega škodljivega organizma  Kabinetna simulacija  GIS, ZGS  Julij-avgust 2020  
10  Izris razmejitev, lokacije izbruhov  Kabinetna simulacija  GIS, ZGS  Julij-avgust 2020  
11  Spremljanje časa pripregledugostiteljskih dreves po zastavljenem protokolu (fitosanitarni pregledniki GISin ZGS)  Terenskodelo  GIS, ZGS  Julij-september 2020  

12  Komunikacija z lastniki, lokalno skupnostjo, mediji oz. javnostjo  Kabinetna simulacija  GIS, ZGS  Julij-september 2020  
13  Pregled razpoložljivemehanizacijeza izvajanja izkoreninjanja KŠO  Kabinetna simulacija  GIS, ZGS  Julij-september 2020  
14  Ocena stroškov ukrepanja z oceno ekonomske škode  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-september 2020  

Preglednica 2.Nekateraizpostavljena vprašanja,ki sose porajala obpripravi in izvedbi simulacijske vaje. 
Vprašanje, nejasnost  Opis  Predlogi, opombe  Sklop  
Kdo izdaodločbo obpojavuKŠOvgozdu?  Ob sumu KŠO in ob potrditvi KŠO -kdo je pristojen za izdajo odločb v gozdu?  Sum / potrditev KŠO  
Kakoodvzeti vzorectransportirati vlaboratorij(če je živosebek)?  Pri odvzemu vzorca lahko je lahko le-ta še živinpredstavlja tveganja obtransportuvlaboratorij.Kakovarnopremeščamovzorecizlokacije (napadenega območja) v laboratorij?  KŠOse ne sme transportiratiživega.Zatose ga takojpoodvzemu da v alkohol oz.segaumori nadrugnačin (etilacetat)oziromasetransportiramaterialvvarnih zabojnikih (potrebno bo vzpostaviti protokol transporta)  Sum / potrditev KŠO  
Vprimerupošiljanja vEURL-nakakšen način odpošiljamovzorec, je dovolj slikovno gradivo?  Alijepotrebno pridobitiLoA(pooblastilo zapremike)-kako poteka postopekvprimeruKŠO,ko jepotrebno časovno hitro ukrepanje?Jedovoljslikovno gradivo, je potrebnoposlatiulovljeniosebek,…  Slikovni material lahko zadostuje za nekatere KŠOa. Ampak mora pa bitiprimerenoz.pridobljenzdovoljzmogljivo optično opremo.Mogočelahko možnost, da se todogovori z EURL tik pred.  Sum / potrditev KŠO  
Odvzem vzorca iz sumljivega drevesa -pooblastila fitosanitarnihpreglednikov?  Ali vprimerunajdbe sumljivega drevesa inče jeglede na presojofitosanitarnega preglednika nujno potrebno hitro odvzeti vzorec, kakšne sopristojnosti v gozdu? Ali lahko vzorčenje potekatakojalije potrebopridobiti soglasje s strani lastnika, ZGS?  Sum / potrditev KŠO  
Kako nasloviti zahtevo o raziskavi izvora KŠO (gozd)?  predvsemvluči,dabi navzočnost lahkobilaposledicapremikovrastlin in bi predstavljala tveganje  Pregledbližnjeinfrastrukture(železnica,tovorni promet,distributerji,…);pregled aktivnosti vpreteklihletihnatemobmočju(večji posegi,turizem,…);bližinaprodajnihcentrov,…  Izkoreninjenje  
Vprimeruuničenja lesa,je lastnikgozda upravičendoodškodnine?  stroški nadomestilalastnikomzavrednost uničenihrastlin (tržnavrednost, prostala vrednost,če obstaja,se odšteje)(nepovratna sredstva EU)  Administracija  
Nepovratna sredstva EU  dokolikšnevrednosti?50,75,100%  za izvedbonujnihukrepov(izkoreninjenje,zadrževanje,obsumu,kije kasneje potrjen, dodatni varstveni ukrepi);takojšnjeobveščanjeEU,nadzorpristojnih organov  Administracija  
Stroškiukrepanja (lastnikversussstranidržave najetizvajalec)?  kdoje upravičenecdosredstev-država,lastnik?Pogojizvajanja ukrepov-pod nadzorom pristojnih organov. Kateri stroški soupravičeni do nadomestila?Tudiure dela lastnika?  Administracija  
Nakakšen način seizplača(in kdaj)lastnikuodškodninazauničen lesinpovračilo stroškov,zaizvedbo ukrepov?  Založidržava alipoprejetjusredstevsstraniEU?  Administracija  
Aligre prinapaduKŠOza naravnonesrečo(kotpripožaru)?  Od tega je odvisno tudi kdo vse se vključi v komunikacijsko shemo vključujetudi službe Min. za obrambo  Npr.Inšpektorat RepublikeSlovenijezavarstvoprednaravnimi in drugimi nesrečami  Izkoreninjenje  
Vprimeruuničenjavečjihkoličin lesa-sežig, zakop,... kakšnesonacionalne omejitve oziroma kapacitete?  omejitve glede kurjenja na mestusamem;kapacitete za sežig-predhodni dogovorio izvedbi sežiga v primeru pojava KŠO? Kdousklajuje in ureja dogovarjanje?  vnaprejdefiniranelokacijezasežigali uničenjein vzpostavitevsporazumov/dogovorov  Izkoreninjenje  
Zahtevekza nepovratna sredstva (poročilo,evidence,...)-odgovorni organ in komunikacija z EU?  Administracija (nepovratna sredstva)  
Finančna sredstva (državna rezerva)-kdo jih zagotovi, na kak način sesprostijo?  Administracija (nepovratnasredstva)  
Možnost pooblastilzainterventnoskupino,ki bi vprimeruvsajprvega ukrepanja lahko strokovno in hitro odreagirala in izvedla prve ukrepe? Ali je možnost da se v izdani odločbi določi, da lahkoposekizvede le topooblaščeniizvajalci?  Administracija (nepovratnasredstva)  
Ali se popisuje gostitelje >3 cm, ali vse (brez omejitev dbh)?  Določitevlesne zaloge gostiteljevnaizbrani lokaciji in številčnost gostiteljskihdrevesvpomladkuoz.mladovju(>3cm)vokvirudoločenihrazmejitev  A. planipennis can infest and kill both healthy and stressed trees that vary indiameter and from young to mature trees. It can infest trees and branches assmall as 1 cm indiameter (Y. N. Baranchikov, 2013, pers. comm. and Fig.1).  Sum / potrditev KŠO  


Slika 2. Izbrana lokacija za simulacijsko vajo in zaris razmejitev. 
Opomba: Scenarij simulacijske vaje, ekonomski izračuni, zapisniki, fotodokumentacija, kartno gradivo in poročilo o izvedbi simulacijske vaje so v prilogah tega poročila. Tukaj 
podajamo le krajši povzetek. 
Simulacijska vaja se je začela s tem, da je revirni gozdar o najdbi znakov napadajesenovega krasnika obvestilsodelavko,zadolženoza področje gojenjain varstva gozdovvodsekuza ukrepe vgozdovihna OEBrežice terji posredovallokacijoin fotografije jesenazopaženimi znaki.Slediloje obveščanje vodje službe za varstvogozdovna centralni enoti
ZGS, ki je posredovala informacijo po E-pošti na Gozdarski inštitut Slovenije koordinatorju za program preiskav za Agrilus planipennis. Koordinator je hkrati tudi
diagnostikin je na podlagi poslane fotodokumentacije potrdilutemeljen sumin sprožilpostopek obveščanja uradnihorganov.GISje skupajzZGSpregledallokacijo(naslednjidan poobvestilu),odvzeluradni vzorecinizvedelanalizovzorca vLaboratorijuza varstvo
gozdov. Sum je potrjen, vendar ker je to prva najdba jesenovega krasnika v Sloveniji, je 
potrebna potrditevsstrani Evropskega referenčnega laboratorija (EURL).EURLpotrdinajdbo.Sproži se nizukrepovglede na trenutnoveljavnozakonodajo,smernice UVHVVRter smernice EPPO. Scenarij je predvideval, da bomo ob pregledovanju »teoretično«podrtih gostiteljskih dreves v napadenemobmočju našli še tri drevesa z znaki napada. Pot vnosa je neznana, zato je izbruh samo eden. Posledično se prilagodi izris razmejenihobmočij in izdelava ekonomske ocene ukrepov in škod. Po scenariju je v napadenem območju predviden posek le enega drevesa v dogovoru z lastnikom parcele in ZGS. ZGSizda odločboza posekdrevesa.
Simulacijska vaja se je odvijala na terenu in v obliki izmenjave mnenj – kabinetna simulacija (E-pošta, delovni sestanki in podobno). 
Po zakonodaji spodročja zdravja rastlin (Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin (Uradni list RS, št. 78/19) -nacionalna uredba, ki
prenaša vnacionalni okvirevropske uredbe stega področja,predvsemnovouredbo,ti.Uredba o zdravju rastlin) ukrepe odredi inšpekcijska služba, v gozdovih gozdarskainšpekcija,ki ji lahkovprimeruvečjihizbruhovpomaga fitosanitarna inšpekcija: -Koje sum:začasna prepovedpremikovrastlin (gostiteljskih) -Higienski ukrepi -Druge preventivne ukrepe.Po laboratorijski potrditvi suma pristojni inšpektor odredi ukrepe obvladovanja KŠO(osnova sopredpisi Unije ali načrti izrednih ukrepov, ki jih je sprejel minister, pristojen za področje zdravja rastlin). 
Na primerujesenovega krasnika je bil na lokaciji simulacijske vaje na podlagi smernic terpredpisovEU pripravljen načrt,kakobi ukrepali,če bi ta najdba bilarealnost,inne le simulacija:
1.vzpostavitev nadzorovanega območja – radij 20 km okoli najdbe 
prepoved premikov potencialno napadenega lesa (rastline za sajenje, les…)spremljanje pojava KŠO, v kolikor v treh letih ni novih najdb, se smatra, da so bili ukrepi uspešni
2.vzpostavitev razmejitvenega območja – radij 1 km okoli najdbe 
intenzivni monitoring: vizualni pregledi, postavitev pasti, vzorčenje v kolikor je potrjena nova najdba, se ponovno izrišejo nove meje razmejitvenih območij 
3.
vzpostavitev napadenega območja – radij 100 m okoli vsakega potrjeno napadenega drevesa 

4. 
varovalni pas – pas, ki je širok 100 m in obdaja napadeno območjeVpasunapadenega območja in varovalnega pasuje predviden posekvsehgostiteljskih


rastlin. Vsako posekano drevo se pregleda in v primeru najdbe napadenih dreves seustrezno prilagodi razmejitve. Les se uniči, za jesenovega krasnika uničenje glede na priporočila /smernice EPPO izvedemossežigomna mestusamem,globokimzakopom,struženjemna mestusamem,obsevanjemnamestusamem…Vprecepuglede na omejitveje biloza simulacijskolokacijosprejeta odločitev,da se uničenje posekanega lesa izvede s pripravo sekancev na mestu samem, prevoz v kontroliranih razmerah in pokritih
zabojnikihna mestosežiga (npr. toplarne). Mehanizacija,stroji,kabine se pokončanihukrepihočistijoorganskihostankov,izvede se pregledna prisotnost KŠO. 
V simulacijski vaji je bila predstavljena specifika izbrane lokacije za simulacijsko vajo(površina, lastništvo, število dreves), gospodarske posledice ukrepanja in potencialnizapleti zaradi kompleksne lastniške strukture. 
Izvedena je bila simulacija pregledovanja stoječih dreves za znamenja prisotnosti jesenovega krasnika ter izveden je bil posek enega drevesa, na katerem je bil prikazan protokol iskanja jesenovega krasnika na podrtih drevesih. 
V sklopu simulacijske vaje sta bila organizirana dva dogodka: -Okrogla miza z dne 4. 9. 2020 -Terenska delavnica – simulacijska vaja na terenuzdne 25.9. 2020 
Mnenja udeležencevobehdogodkovsoizpostavila ključne izzive in omejitve za izvajanjeukrepovizkoreninjenja KŠOvslovenskihgozdovih.Nekajmnenjin predlaganihrešitev je podanihvnadaljevanjuoziroma vprilogahtegaporočila. 
• Specifika gozdarstva in gozda kot območja ukrepanja 
Udeleženci simulacijskevaje soizpostavili,da jegozdarstvotakozakonodajnokot tudi poekološkihspecifikahin funkcijahdrugačnokot kmetijstvo, kar je potrebno upoštevati pripripravi načrtov ukrepanja, organizaciji in hierarhiji izvajanja ukrepov. Potreben jerazmislek, kako pripraviti zakonodajneokvirje,da bo omogočeno učinkovito izvajanje ukrepov tudi v gozdovih. 
Izpostavljen je bil primernajdbe kostanjeve šiškarice na Sabotinu,kjerje 30ha zemljišča predstavljalo okoli 100 lastnikov, meje parcel na terenu niso vidne, teren je bil težko dostopen (nedostopni gozdovi),izvedba ukrepovje bila praktičnonemogoča. 
Uskladiti je potrebno tako obe zakonodajni področji – zakonodajo s področja zdravja rastlin in zakonodajospodročja gozdarstva. 
• Ali trenutni zakonodajni okvirji omogočajo učinkovito ukrepanje v primerunajdbe KŠO v slovenskih gozdovih? 
Zakonodajo bi bilo potrebno nadgraditi v smeri, da bi bilo izvajanje ukrepov učinkovitov gozdovih,upoštevati bibilopotrebnoorganizacijskostrukturoin zmožnosti gozdarske
organizacije, specifiko lastništva. Potreben je razmislek o: -Vzpostavitvi intervencijske skupine -Postopkihpri izdaji odločb, npr. posebna odločba,ki omogočatakojšnje ukrepanje s 
pomočjo intervencijske skupine -Izvajalcihza izvajanje ukrepov(npr.da jihdoloči /pooblasti država) -Mehanizmihza finančna povračilostroškov 
• Izdaja odločb v primeru najdb KŠO v gozdu 
Trenutna zakonodaja (Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimiorganizmi rastlin (Uradni list RS,št.78/19))določa,da odločboizda gozdarska inšpekcija,vprimeruhujšihoziroma večjihizbruhovsodeluje tudi fitosanitarna inšpekcija.Obsumu je lahko izdana ustna odločba.Ukrepi za ukrepanje obKŠOsodoločeni glede na predpiseEU, sprejetega načrta izrednih ukrepov ali odločbe generalnega direktorja UVHVVR.
Izvedbo ukrepov nadzoruje fitosanitarni ali gozdarski inšpektor. Vendar se poraja vprašanje, kako to izgleda v praksi? Kako je z evidentiranjem dreves za posek? Kakšna je vloga ZGS? 
V trenutnih zakonodajnih pogojih torej UVHVVR določi razmejeno območje, odločbe
izdaja glede na ZZVR gozdarski inšpektor. 
• Lastništvo gozdnih zemljišč 
Že izbrana lokacija, ki smo jo uporabili za simulacijsko vajo, kaže na kompleksnostlastniške strukture gozdnihzemljiščvSloveniji.Napadenoin varovalnoobmočje okoli točknajdbznaša 17ha,odtega jeokoli 7ha gozdnihpovršin.Številoparcelje 27,tako v zasebni lasti kot državni.Povprečna velikost parcele je okoli0,5ha, meje med parcelami na terenu niso vidne; število lastnikov in solastnikov je 38, šest lastnikov ima hrvaškodržavljanstvo(bližina meje s Hrvaško). 
Udeleženci so izrazili zaskrbljenost glede učinkovitosti in tudi izvedljivosti ukrepov, vkolikor v naših gozdovih najdemo karantenske škodljive organizme. Ukrepi so lahko
izjemnoekstremni in nisorutinskouporabljeni vgozdarstvu.Tudi vsami simulaciji sevidi kompleksnost, tako pri poseku, pregledovanju podrtih dreves in uničenjumateriala. Postavlja se vprašanje,ali lahkopreložimoodgovornost ukrepanja (izvedbe ukrepanja)na lastnike? Ravno tako iz izkušenj udeležencev lahko predvidimo, da se postopkizaustavljajo, postopekvročanjaodločbselahko zavleče,prihajalahkodopritožblastnikovna postopek in podobno. 
Za učinkovito izvedbo ukrepov in del bi bilo nujno organizirati izvedbo del tako, da niodvisna od lastnikov gozdov. Izbrati bi bilo potrebno enotnega usposobljenega izvajalca, ki bi deloizvedelna celotnemobmočjuukrepanja,neglede na lastništvo. Zakonodajo bibilo potrebno spremeniti, tako da bi izvedbo potrebnih del lahko z izbranim izvajalcemzagotovil organ,ki je odločboizdal,brezpredhodnega obveščanja ali soglasja lastnikov. 
Izkušnje iz doline rekeSoče, kjer so se v letih 2019-2020izvajali ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni rjavenja borovih iglickažejo,da je utopičnopričakovati,da bodolastnikipri izvajanjuukrepovkooperativni,pojavi se lahkoodpor,lastnikima možnost izbrati 
kateregakoli izvajalca, kar je lahko tudi problem. Pri izvajanju ukrepov je bil lastnik vfinančni izgubi, pa ukrepi vdolini reke Soče nisobili takoekstremni kot so potrebni npr.pri jesenovem krasniku. Zavedati se je treba, da lastniki gozda niso nujno vezani na gozd, lahko so na neznanih naslovih, v tujini, v primeru solastništva največkrat ni skupnega pooblaščenca ali skupnega predstavnika (v kmetijstvu je nosilec kmetijskegagospodarstva tisti, ki zagotavlja izvedbo del, v gozdarstvu podobne ureditve ni). Potrebenje resen razmislekopovračiluškode oziroma stroškovpri izvedbi del(nadomestilaza uničenles, stroški za dodatne ukrepe itd.). 
• Intervencijska skupina 
Meddiskusijojebilovečkrat poudarjeno,da bi bilonujnorazmišljati vsmerustanovitveintervencijske skupine ali večnjih.Intervencijska skupina bi predstavljala usposobljene izvajalce, ki bi bili ozaveščeni glede ukrepov in karantenskih škodljivih organizmih in posledicah, ki jih lahko le-ti povzročijo. Manjše izbruhe bi lahko obvladovala sama intervencijska skupina, v primeru večjih ali obsežnejših izbruhov pa bi taka skupina začela zizvajanjem ukrepov, dokler ne pristopijo še ostali izbrani izvajalci. 
Intervencijsko skupino bi morebiti lahko vzpostavil SiDG, ki so sicer problematiko KŠO
vključili v predlog strateškega načrtovanja, predvsem za namen prvega odzivanja na 
terenu. 
Nekateri izmedudeležencevsomožnost ustanovitve intervencijske skupine pozdravili injovidijotudi kot pomočlastnikomvprimerihnajdbKŠO. 
Problemje resvkompleksnosti in težavnosti izvedbe del, gre tudi za sam material, ki se mora npr. uničiti, ukrepi morajo biti sledljivi, za vse to so ključne usposobljene in opremljene ekipe, intervencijska skupina bi bila korak k rešitvi. 
• Obveščanje lastnikov ob pojavu KŠO 
UVHVVR po določitvi razmejenih območij obvesti vse lastnike znotraj teh območij. V
primeru, da je na celotnem prostoru EU prva najdba KŠO v Sloveniji, potem mora kot prva 
država članica znajdbodoločiti ukrepe (npr.pravilnikministra). 
Pri pripravi načrtovukrepovje komunikacijski načrt delle-tehin kaže se,da je toena izmedpomembnejšihtočk.Nujna je strategija obveščanja in ozaveščanja takolastnikovin javnosti.Izvedljivost ukrepovje namrečpogojena spodporojavnosti,tudi strokovne! 
• Ali se stvari na tem področju -ukrepanje ob najdbi KŠO v gozdu -premikajo? 
Zdi se,da seodprve večje diskusije leta 2010,ki je potekala na primerunačrtovukrepovza borovoogorčico,nisopremaknile nikamor.V lanskem letu (2019) je začela veljati nova zakonodaja s področja zdravja rastlin na evropskem prostoru. V Sloveniji smo organiziranost za izvajanje te zakonodajedoločilizUredbo o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin
(Uradni listRS,št.78/19)).Medobema sektorjema (UVHVVRin Direktorat za gozdarstvo)
potekajo pogovori, kako pripraviti ustrezne zakonodajne podlage za izvajanje zakonodajev gozdarstvu. Z novo prenovljeno zakonodajo EU so predvidena tudi nepovratna sredstva
za ukrepe izkoreninjenja KŠO ali njihovega zadrževanja. V Sloveniji že uporabljamo
mehanizem sofinanciranja programov preiskav za KŠO na našem ozemlju, tudi v gozdovih.Tudi splošna javnost je boljinformirana oKŠO-jih in posledicah, ki jih le-ti lahko prinesejo.
Pri prenovi zakonodaje s področja, ki se obeta, so vse pridobljene izkušnje, tudi tasimulacijska vaja, lahko pomembno izhodišče za pripravo učinkovitih zakonodajnihpodlag,kinambodo omogočaleučinkovito ukrepanje. 
• Zakaj moramo ukrepati, če najdemo KŠO v naših gozdovih? 
KŠO lahko povzročijo hude posledice – gospodarske, okoljske in tudi širše. Tisti, še posebej nevarni za EU, so vključeni na prednostne sezname. Za te KŠO bomo tudi vSloveniji v naslednjih dveh letih morali pripraviti načrte ukrepov in jih testirati v
simulacijskih vajah. 
Ko pride do najdbe, smotudi zaradi zakonodaje EU obvezani,da najdbosporočimovEUin izvedemo vse, da KŠO izkoreninimo ali zadržimopri njegovem širjenju. 
Takojponajdbi je pomembno,da se poročanjeizvede vustreznihčasovnihoknih, da se razmeji območje in nato, da se izvedejo postopki ukrepanja za obvladovanje KŠO. 

6. POROČILO ZA DELOVNI SKLOP 5: KOORDINACIJA 
Poseben delovni sklop v projektu je bil predviden za koordinacijo med vpletenimideležniki,organizacijodogodkov,razširjanje rezultatovprojekta in poročanje.O potekuprojekta je bilorednoporočanoobema financerjema (pet obdobnih poročil za MKGP, dveletniporočilizaARRS). 
Organiziranihje bilovečsestankovožje projektne skupine za organizacijosimulacijskevaje,pripravonačrtovukrepov,ekonomskihizračunov,pripravoanket in podobno.Prvi sestanek projektne skupine (kick-off) je bil izveden dne 21.11.2018 (GIS, ZGS, BF; 11 udeležencev),kjersmopredstavili projekt,časovne in vsebinske mejnike. 
Organizirali smo okrogle mize in delavnice: 
-okrogla miza (19.2.2019)spredstavitvijoprojekta teridentifikacijoključnihukrepov ob najdbi KŠO (20 udeležencev iz MKGP, UVHVVR, GIS, ZGS in BF-Oddelka za gozdarstvo) 
-delavnica z dne 11.3.2020, na katero se je prijavilo 50 udeležencev iz različnih inštitucij(ZGS,MKGP,UVHVVR,gozdarska inšpekcija,KGZS,GIS,BF)– odpovedana zaradi epidemiološke situacije v RS (COVID19) 
-okrogla mizo(4.9.2020)glede izdajeodločbinodgovornosti posameznihinštitucijvprimeru najdbe karantenskega škodljivega organizma v slovenskih gozdovih (18udeležencevizMKGP,UVHVVR,gozdarske in fitosanitarne inšpekcije, ZGS in GIS) 
-zaključna konferenca projekta CRP dne 25.9.2020(terenska simulacijska vaja)je bila zaradi epidemiološke situacije izvedena z manj prisotnimi udeleženci, smo papripravili povzeteksimulacijske vaje,sključnimi ugotovitvami,vobliki reportažnega videa, ki smo ga objavili in posredovali širši javnosti (28 udeležencev iz UVHVVR, Gozdarske inšpekcije, SiDG, ZGS in GIS) 
Projekt in rezultate projekta smo predstavili na domačih delavnicah in mednarodnih srečanjih: -Seminar biljne zaštite, Opatija 2020 -mednarodna konferenca Zaznavanje in nadzor tujerodnih vrst v gozdovih v 
spreminjajočemse svetu,Ljubljana, 2019 -projekt CRP in problematiko izvedbe ukrepanja smo strokovni gozdarski javnostipredstavili na 10. seminarju in delavnici iz varstvagozdov (ŠkofjaLoka,2019) 
-14. slovensko posvetovanju o varstvu rastlin (Maribor), kjer smo strokovni javnostipredstavili problematiko izvedbe ukrepanja ob najdbah karantenskih gliv v slovenskih gozdovih 
Projektni sodelavci Oddelka za Gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BFso problematikokarantenskih škodljivih organizmov za gozd in razširjanje izsledkov projekta predstavilištudentom gozdarstva, z namenom izboljšati ozaveščenost o problematiki KŠO medbodočimi gozdarskimi strokovnjaki.Na magistrskem študiju trenutno rednega predmeta izpodročja varstva gozdovni,zatoso se začele aktivnosti za vključitevproblematike KŠO tudi na 2. stopnji študija. V študijskem letu 2020/21 so KŠO obravnavani tudi pri dvehizbirnih predmetih magistrskega študija, in sicer Entomofavna drevja v urbanem okolju
in kulturni krajini in Patologija drevesa.Ta dva predmeta sopodolgihletihletosštudentiprvičizbrali,karkaže na to,dasejezanimanještudentovgozdarstva za področje varstva 
gozdov in s tem tudi zaKŠOpovečalo.Povečanozanimanje študentov za tematike KŠO je tudi del aktivnosti projekta CRP V4-1823. 
Diseminacija projekta je bila izvedena z objavami v strokovni reviji Gozdarski vestnik,objavami na družbenihomrežjihin spletnihstranehGISin ZGSter na projektni spletni strani (http://ukrepanje.gozdis.si) ter preko raziskovalne skupnosti ResearchGate, kjer
smo ustvarili podstran projekta. Reportažni video o izvedeni simulacijski vaji je bilpredstavljen različnim ciljnim skupinam in je dostopen na projektni spletni strani oziroma na strani: 
https://www.youtube.com/watch?v=JzW6SryYDTk&feature=emb_logo. 
Zaradi izrednih razmer, ki so nastale zaradi pojava bolezni COVID-19, je bilo od marca
2020 omejeno število udeležencev na dogodkih, posledično smo morali omejiti naizvedenih dogodkih število prisotnih. Že planirane delavnice so odpadle zaradi
epidemiološke situacije, zato smo z namenom razširjanja informacij o projektu pripravili
reportažni videoin večprispevkov.Izvedenihje bilovečanket znamenomozaveščanja javnosti, pridobivanja mnenjin pobudstrani relevantnihdeležnikov. 

7. ZAKLJUČKI 
V Sloveniji tako kot drugodvEU že večlet izvajamoaktivnosti za preprečevanje vnosainširjenja karantenskih škodljivih organizmov (KŠO) rastlin v gozdarstvu v skladu zveljavno evropsko in nacionalno zakonodajo. Izvajamo vsakoletno spremljanje izbranih, še posebno nevarnih škodljivihorganizmovza gozdna ozemljuRS;ozaveščamojavnost okarantenskih boleznih in škodljivcih gozdov ter njihovih učinkih in pozivamo k spremljanju injavljanju morebitnih opažanj le-teh. Karantenski škodljivi organizmi sopod stalnim uradnim nadzorom s strani uradnih organov pri uvozu rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov kot tudi pri njihovem premeščanju znotrajSlovenije in EU. Kljub povečanim aktivnostim na področju spremljanja karantenskihškodljivih organizmov v naših gozdovih pa ugotavljamo, da smo v Sloveniji na pojavoziroma izbruh karantenskih škodljivih organizmov v gozdovih slabše pripravljeni in vnaših gozdovih zobstoječoorganizacijoin zmogljivostmi potencialnih škod najverjetneje ne bi mogli preprečiti. Namreč, v primeru pojava KŠO v gozdu bodo roki za izvedboukrepovizjemnokratki,ukrepi bodokompleksni inbodovključevali tudi ekstremne intežkoizvedljive postopke,ki se vgozdarski praksi ne uporabljajo rutinsko. 
S projektom CRP V4-1823 smo postavili pomembna izhodišča za učinkovitejše ukrepanjeob pojavu oziroma izbruhu karantenskih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih. V projektu je bil vzpostavljen dialog zdeležniki in ocenili smotrenutnostanje na področju zdravja rastlin v gozdarstvu. 
• Umeščenost že vzpostavljene organizacijske strukture v slovenskem gozdarstvu v sistem zdravstvenega varstva rastlin je smiselna in izvedbeno mogoča, kar se v zadnjih letih izvajanja aktivnosti tudi že kaže.Vzpostavljenostrukturopa je potrebnookrepititer tudi definirati in sistemsko urediti v okviru morebitnih sprememb zakonodaje.
Upoštevati je potrebnospecifikogozdarstva vSloveniji in izkoristiti že vzpostavljene
strukture in organiziranost. Definirati je potrebno naloge in pooblastila vpletenihslužb oziroma uradnih organov v primeru ukrepanja ob pojavu KŠO v slovenskihgozdovih. 
• 
Velikotruda bopotrebnovložiti vozaveščanjein izobraževanje strokovnein splošne javnosti,zagotavljanje finančnihsredstevin medresorskousklajevanje. 

• 
Predhodno pripravljeni načrti ukrepov, pri pripravi katerih sodelujejo strokovne inštitucijeinostali deležniki,sopredpogojza učinkovitoizvajanje ukrepovv realni situaciji. 

• 
Ozaveščanje ožje in širše javnosti je pomembno,sajlepodpora javnosti omogoča hitroin ustrezno izvajanje ukrepov. Vnačrte ukrepanjje potrebnovključiti komunikacijskostrategijoin identificirati ključne nosilce le-te. 


• 
Vzpostaviti bo treba strokovna usposabljanja za izvajalce gozdarskih del, ki bodo bili vpleteni v ukrepanje za izkoreninjenje KŠO v gozdovih. Na podlagi mnenjstrokovnejavnosti se kaže,dajepotrebnonadgraditiobstoječe učne načrte vizobraževalnemprocesu gozdarstva in v programih poudariti vsebine s področja KŠO in načinih ukrepanja za njihovo izkoreninjenje. 

• 
Sanacije izbruhov karantenskih škodljivih organizmov v gozdarstvu so zahtevne,obsežne in dolgotrajne. Ukrepanje obsega posek, ustrezno ravnanje z rastlinskimi ostanki terrazkuževanjemehanizacije in opreme. Izvedbo ukrepov v Sloveniji otežuje težavnost terena, še bolj pa administrativne prepreke in zakonodaja, ki ni 

optimizirana za specifiko gozdarstva in KŠO. Korak naprej bi bila vzpostavitevinterventne skupine, ki bi lahko hitro in strokovno sprožila in usmerjala izvajanje ukrepov izkoreninjenja na terenu. 

• 
Za učinkovito ukrepanje je ključno čimprejšnje odkritje vnesenih KŠO, zato sosmiselna dodatna vlaganja v sistem hitrega zaznavanja in okrepitev spremljanjazdravstvenega stanja gozdov, s poudarkom na iskanju KŠO. 

• 
Za učinkovito ukrepanje za izkoreninjenje oziroma zadrževanje širjenja KŠO v slovenskih gozdovih je potreben razmislek o: -nadgraditvi trenutnih zakonodajnih okvirjev: 

o 
intervencijske skupine, 

o 
hitro ukrepanje ne glede na lastništvo, 




o finančni mehanizmi povračilstroškov, 
o umestitev organizacije gozdarstva v sistem ukrepanja -načinihkontinuiranega ozaveščanja in izobraževanja strokovne in širše javnosti -nadgradnji obstoječe infrastrukture, ki bo pomembna pri izvajanju ukrepov za 
izkoreninjenje oziroma zadrževanja širjenja KŠO v slovenskih gozdovih (npr.obrati uničenja materiala, skladiščni prostori, mehanizacija, diagnostična 
infrastruktura) 
• Z izvedbo simulacijske vaje v okviru projekta CRP V4-1823 so bile identificiranepomembne kritične točke vobstoječi zakonodajni in tudi organizacijski ureditvi,karje potrebno upoštevati tudi pri pripravi morebitnih zakonodajnih sprememb na tempodročju.Takokotostale članice EUmora tudiSlovenija pristopiti k pripravinačrtov ukrepov za gozdu pomembne KŠO in jih testirati s simulacijskimi vajami. Pomembnoje, da so v simulacijskevaje vključene vsevpletene inštitucije in deležniki terdasetekom simulacije preverja razpoložljivekapacitete in stroškovni vidik ukrepov, kakor tudi sama splošna izvedljivost načrta ukrepa,identificira se probleme,ki predstavljajo možneizboljšave načrta ukrepov. 
• Evropska zakonodaja spodročja zdravja rastlinpredvideva tudi nepovratna finančnasredstva za izvajanje ukrepov izkoreninjenja KŠO, ki pa so na voljo z zamikom nekajlet. V Sloveniji sofinančna nadomestila predvidena vZakonuozdravstvenem varstvu rastlin za uničeno vrednost rastlin, Zakon o gozdovih pa vsebuje določila glede (so)financiranja stroškov v zvezi z izvajanjem preprečevalno-zatiralnih del (podrobneje opredeljena v Pravilniku o financiranju in sofinanciranju vlaganj vgozdove). Za izplačila nastalih stroškov morajo biti predvideni mehanizmi vnacionalni zakonodaji, da soupravičena donepovratnihsredstevEU,zatoje potrebnodopolniti obstoječe zakonodajne osnove. 
• Z stabilnim financiranjem raziskovalno in razvojno dejavnost je treba okrepiti znanjein vedenje o KŠO in zmožnostih ustalitve in širjenja teh organizmov v slovenskih gozdovih. 
• Ključno je medresorsko in medsektorsko sodelovanje pri pripravi izvedljivih in učinkovitihzakonodajnihokvirjevin načrtovukrepanja. 

7. OBJAVE REZULTATOV PROJEKTA 
BRGLEZ,Ana,SMOLNIKAR,Peter,PIŠKUR,Barbara.Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregledizkušenjiztujine inpredlogi za Slovenijo =The Importance ofBiosecurityfor Forest Health:AReviewofForeign Experiences and Suggestions for Slovenia. Gozdarskivestnik: Slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2020, 78,9,str.359-367 
DE GROOT, Maarten, PIŠKUR, Barbara, GROZNIK, Katarina, KRAJNC, Nike, KOLŠEK,
Marija. Kako ukrepati ob pojavu gozdu nevarnega škodljivega organizma?. [San Bruno]:[distributer] Youtube; [Ljubljana]; [publisher] Slovenian Forestry Institute, 2020. 1 spletni vir (1 videodatoteka (4 min 42 sek)). 
https://www.youtube.com/watch?v=JzW6SryYDTk,
http://ukrepanje.gozdis.si/2020/10/16/video-kako-moramo-ukrepati-ob-pojavu­gozdu-nevarnega-skodljivega-organizma/. 
PIŠKUR,Barbara,KAVČIČ,Andreja,HAUPTMAN,Tine,SMOLNIKAR,Peter,KRAJNC,Nike,TRIPLAT, Matevž. Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih -ali smo pripravljeni? = Quarantine pests in Slovenian forests -are we ready?. Gozdarski vestnik:slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2019a, 77, 10, str. 408-419 
PIŠKUR, Barbara, OGRIS, Nikica, BENKO-BELOGLAVEC, Anita, KOLŠEK, Marija, JURC,Dušan. Ukrepanje ob najdbi karantenske glive v slovenskih gozdovih -zgled doline rekeSoče =Actionsafterfindingquarantine fungusin Slovene forests -case ofSoča rivervalley.V:TRDAN,Stanislav(ur.).Zbornikpredavanjin referatov14.slovenskega posvetovanja ovarstvurastlin zmednarodnoudeležbo,Maribor,5.-6.marec2019.Ljubljana: Društvoza varstvo rastlin Slovenije: 2019b, str. 86-91 
PIŠKUR, Barbara, JURC, Maja, KOLŠEK, Marija. Varstvo gozdnega drevja na 14.Slovenskem posvetovanju o varstvu rastlin v Mariboru, 5.-6. marca 2019. Gozdarski vestnik: Slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2019c, 77, št. 3, str. 146-148 
PIŠKUR, Barbara,KAVČIČ,Andreja,TRIPLAT,Matevž.Outbreakofa quarantine organism in Slovenian forests : actions and challenges = Izbruh karantenskega škodljivega organizma v slovenskih gozdovih : ukrepi in izzivi. V: ZIDAR, Simon (ur.). 
Detection and control of forest invasive alien species in a dynamic world : book of abstracts = Zaznavanje in nadzor tujerodnih vrst v gozdovih v spreminjajočem se svetu : zbornik 
povzetkov.Ljubljana:The Silva Slovenica PublishingCentre,Slovenian ForestryInstitute: =Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. 2019d, str. 46. 
PIŠKUR,Barbara.Najdba karantenskega škodljivega organizma vgozdu:kakobomoukrepali?:predavanje na 10.Seminarjuin delavnici izvarstva gozdov,Škofja Loka,6.6.
2019e. 
PIŠKUR, Barbara, KOLŠEK, Marija, JURC, Dušan. Varstvo gozdov pred novo vnesenimiškodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji = Protection of forests against new diseases andpests in Slovenia. Gozdarski vestnik: Slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2020, 78,9, str. 318-324 
PIŠKUR,Barbara,BENKO-BELOGLAVEC,Anita,ZAVRATNIK,Zoran,KOLŠEK,Marija. Ograničenje širenja gljive Lecanosticta acicola uSlovenijiuZgornjemposočju.Glasilo biljne zaštite,ISSN1332-9545,64.seminarbiljne zaštite =64thconference on plant protection, Opatija, 4. -7. feb. 2020, 2020, 20, 1/2, str. 48 
ZAVRTANIK,Zoran,KOLŠEK,Marija.Rjavenje borovihiglic – primer ukrepanja v Soški dolini = Brown spot needle disease – the Soča Valley case study. Gozdarski vestnik: Slovenska strokovna revija za gozdarstvo, 2020, 78, 9,str.353-358 
BAŠA, M. in sod. Vrednotenje stroškov izvedbe gozdarskih storitev pri izkoreninjenju KŠO Agrilus planipennis (jesenov krasnik). 2020, Gozdarski inštitut Slovenije, oktober 2020, str. 1-26 
KAVČIČ,A.in sod. Strokovne podlage za pripravonačrtovukrepovobnajdbi jesenovega krasnika (Agrilus planipennis,Fairmaire)vSloveniji. 2020, Gozdarski inštitut Slovenije, oktober 2020, str. 1-34 
PIŠKUR, B. in sod. Izhodišča za pripravo komunikacijske strategije ob vdoru gozduškodljivih karantenskih organizmov. 2020. Gozdarski inštitut Slovenije, oktober 2020, str.1-8 
PIŠKUR, B. in sod. Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis(jesenov krasnik) v Sloveniji. 2020. Gozdarski inštitut Slovenije, oktober 2020, str. 1-15 
ŽITKO,U.in sod. Pripravljenost slovenskih izvajalcev del v gozdu za ukrepanje v primerunapada karantenskega škodljivega organizma. 2020. Gozdarski inštitut Slovenije, november 2020, str. 1-13 
ŽITKO, U. in sod. Poraba časa fitosanitarnega preglednika v primeru napada karantenskega škodljivega organizma jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire, 1888). 2020. Gozdarski inštitut Slovenije, november 2020, str. 1-14 

8. PRILOGE 
-Priloga 1: Strokovne podlage za pripravo načrtov ukrepov ob najdbi jesenovega krasnika (Agrilus planipennis, Fairmaire) v Sloveniji (Kavčič in sod., 2020); Pregled ukrepov za izkoreninjenje in zadrževanje širjenja bolezni tisočerih rakov; Strokovne podlage za pripravo načrta ukrepov ob najdbi brezovega krasnika (Agrilus anxius, Gory) v Sloveniji (Kavčič in sod., 2020) 
-Priloga 2: Vrednotenje stroškov izvedbe gozdarskih storitev pri izkoreninjenju KŠO Agrilus planipennis (jesenov krasnik) (Baša in sod., 2020) 
-Priloga 3: Izhodišča za pripravo komunikacijske strategije ob vdoru gozdu škodljivih karantenskih organizmov (Piškur in sod., 2020) 
-Priloga 4: Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis (jesenov krasnik) v Sloveniji (Piškur in sod., 2020) 
-Priloga 5: Pripravljenost slovenskih izvajalcev del v gozdu za ukrepanje v primeru 
napada karantenskega škodljivega organizma (Žitko in sod., 2020) 
-Priloga 6: Delavnice in okrogle mize 
-Priloga 7: Primer baze ukrepov za Agrilus spp. 
-Priloga 8: Poraba časa fitosanitarnega preglednika v primeru napada 
karantenskega škodljivega organizma jesenov krasnik (Agrilus planipennis 
Fairmaire, 1888) (Žitko in sod., 2020) 
-Priloga 9: Objave rezultatov projekta 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 1: 
Strokovne podlage za pripravo načrtov ukrepov ob najdbi jesenovegakrasnika(Agrilus planipennis,Fairmaire) v Sloveniji(Kavčičin sod.,2020) Pregledukrepovza izkoreninjenje inzadrževanje širjenja boleznitisočerihrakov 
Strokovne podlage za pripravo načrta ukrepovobnajdbibrezovega krasnika(Agrilus anxius,Gory)vSloveniji(Kavčičinsod., 2020) 
JESENOV KRASNIK Agrilus planipennis, Fairmaire 
Strokovne podlage za pripravo načrta 
ukrepov ob najdbi jesenovega krasnika (Agrilus planipennis, Fairmaire) v Sloveniji 
Strokovne podlage za pripravo načrta ukrepov ob najdbi jesenovega krasnika (Agrilus planipennis, Fairmaire) v Sloveniji je pripravil Gozdarski inštitut Slovenije v okviru ciljnegaraziskovalnega projekta V4-1823 »Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovitoukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov.« Strokovne podlage so bile testirane vsimulacijski vaji,ki je bila izvedena septembra 2020vokolici Brežic. 
Pripravili: dr. Andreja Kavčič, Peter Smolnikar, dr. Maarten de Groot, dr. Barbara Piškur(Gozdarski inštitut Slovenije) 
Datum: oktober 2020 
1. SPLOŠNI DEL 
Jesenovkrasnikje hrošč,ki izvira izvzhodne Azije.Stransportomnapadenega lesa in sadikterkot slepi potnikjebilhroščvnešen nanova območja in vrsta danespovzroča ogromno škodo najesenih v ZDA in Kanadi, kjer je bil prvič najden leta 2002 (Haack in sod. 2002, Herms in McCullough2014)in vRusiji (Strawin sod.2013).Vrsta je bila prvičnajdena vEvropskemdeluRusije vbližini Moskve leta 2003(Baranchikovin sod.2008),leta2019 pasoonajdbijesenovegakrasnika poročali iz Ukrajine (EPPO 2019). Glede na hitro širjenje vrste v Rusiji in Ameriki pričakujemo,da sebojesenovkrasnikvprihodnosti razširiltudivdruge deleEvrope(Valenta insod. 2016, CABI 2019, Orlova-Bienkowskaja in sod. 2020). Glede na trend širjenja in znanevplive,ki jihima vrsta vSeverni Ameriki in Rusiji,pričakujemo,da se bovrsta prejali slejpojavilatudi vSloveniji oz.EU,in boimela na temobmočjuveliknegativen vpliv(Cappaert in sod. 2005,Flower insod.2012,JainOrlova-Bienkowskaja2013,Straw insod.2013,HermsinMcCullough 2014,Orlova-Bienkowskaya2014,Haack insod.2015,Morininsod.2017,Orlova-Bienkowskaja inBieńkowski2018). 
A. planipennis je billeta 2004vključen na A1seznamEPPO,leta 2009pa je bilpremeščenna A2 seznam. 
Z novo evropsko zakonodajo na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uredba (EU)2016/2031) je A. planipennis uvrščen med karantenske škodljive organizme za Unijo oz. prednostne škodljive organizme (Izvedbena uredba komisije (EU)2019/2072). 
2. OSNOVNEINFORMACIJE 
2.1. Predstavitev jesenovega krasnika (Agrilus planipennis, Fairmaire) 
Jesenovkrasnikje hroščkovinskomodrozelene barve.Spada vdružinokrasnikov(Coleoptera:Buprestidae). Je floemofag, ki se pojavlja večinomana jesenih(Fraxinus spp.)(Haackin sod. 2002,2015, Baranchikov insod.2008,Wei in sod.2010, Valenta in sod.2016,CABI2019).Razvojosebkov poteka vnotranjemdeluskorje gostitelja,sčimerhroščuničuježivotkivogostitelja,t.i.prevodne elemente.Kerstempride doprekinitve pretoka vode in hranil,drevo hira in vkratkem času tudi propade. 
2.2. Morfologija 
Odrasli osebki so8,5–14 mmdolgiin3,1–3,4 mmširokihrošči(Slika1).Telo jepodolgovato,v obliki čolnička in kovinskomodrozeleno.Hitinjača je gostodrobnostrukturirana,zaradi česarpride doodboja svetlobe podrazličnimi koti in osebki izgledajonekolikomavrično.Sestavljene očiso razmeroma velike, ledvičasto oblikovane in bakrene barve. Korazpre krila,se pokaže rožnatovijoličasta hrbtna stran zadka(Slika2). 
Jajčecaso na začetkusvetlorumena, zrazvojemembria pa postajajovse boljrjavkasta(Slika3). Soovalna,diskastooblikovana in merijo1x0,6mm. 
Ličinke so kremasto bele (Slika 4). Imajo plosko telo z majhno, temno rjavo glavo, ki jevpotegnjena vprvi člen oprsja,takoda je izpostavljen samoobustni aparat.Prvi oprsni člen jeizrazitovečji oddrugega in tretjega.Zadekje sestavljen iz10členov.Na zadnjemčlenuzadka ima ličinka parhitinastihizrastkov(stili).Ličinke zrastejo26–32mm vdolžino. 
Buba jekremastobela, dolga10–14 mmin ima nakazane okončineodraslega hrošča(Slika5) (EPPO2005,CABI 2019). 

Slika 1: Odrasel jesenov krasnik (A. planipennis) (David Cappaert, Bugwood.org). 

Slika 2: Značilno obarvan zadekpri odraslem hrošču(DavidCappaert, Bugwood.org). 

Slika 3: Jajčece jesenovega krasnika (premer cca. 1 mm) (Houping Liu, Michigan State University, Bugwood.org). 

Slika 4: Ličinka A. planipennis (DavidCappaert,Bugwood.org). 

Slika 5: Buba(Kenneth R.Law, USDA APHIS PPQ, Bugwood.org). 

2.3. Razširjenost 
Jesenov krasnik je domoroden na območjih v vzhodni Aziji (SV Kitajska, Koreja, Mongolija,Japonka,Daljni VzhodRusije).Leta 2002je bilnajden vSeverni Ameriki,karje bila prva najdba te vrste zunajnjenega naravnega areala (Haack insod.2002). Domnevajo, daje bilhrošč na to območjedejanskovnesen večlet prej.Jesenovkrasniksvojarealhitroširi in je danesprisoten vvečzveznihdržavahZDAin vKanadi (CABI2019). VAziji se jesenovkrasnikširi vsmeri proti zahodu.Leta 2007je biluradnopotrjen vbližini Moskve(Baranchikov insod.2008,2011), leta 2019pa je bilnajden vUkrajini(CABI 2019,EPPO2019). V EU jesenovkrasnikše ni bilnajden (Slika6). 

Slika 6: Razširjenost jesenovega krasnika (www.cabi.org[dostop: 28.10.2020]). 

2.4. Biologija 
Jesenovkrasnikje ena odštevilnihvrst krasnikovizroduAgrilus (Coleoptera,Buprestidae), ki jih lahko najdemo po celem svetu. Ličinke živijo v notranjem delu skorje gostiteljev, kjer se hranijo s floemom in kambijem. Odrasli osebki so hrošči lesketajočih barv – od tod ime »krasniki«. 
Razširjen je na območjihscelinskimpodnebjem.Glede na tolahkosklepamo,da bi se vrsta lahkoustalila kjerkoli vcelinskemdeluEvrope,t.j.vvzhodni in srednji Evropi,medtemkonajbi bilotveganje zaradi jesenovega krasnikanekolikomanjše vjužni in zahodni Evropi (Baranchikovinsod. 2008). A. planipennis se pojavlja v naravnih in polnaravnih habitatih s prisotnimi gostiteljskimi rastlinami, npr. v gozdovih, nasadih, urbanih območjih, ob cestah, brežinahvodotokov,naruderalnihobmočjih. 
Vrstaizvira izvzhodne Azije.Hrošči imajoenogeneracijona leto,lahko parazvojtraja dve leti, kar je v glavnem odvisno od klimatskih razmer in hroščem omogoča večjo prilagodljivost(Orlova-Bienkowskaja in Bieńkowski2016). Odrasli osebki sepojavijomajaalivzačetkujunija. Sledizrelostno hranjenje vkrošnji gostitelja(objedanje listov). Samciin samice sosposobni leteti šele ponekajurahhranjenja.Življenjska doba odraslihosebkov,potemkozapustijodrevo,kjersose izlegli,je približno21 dni – izZDAporočajooživljenjski dobi 3–6tednov oz. sosetam hroščitampojavljalinajdlje dozačetka avgusta.Hrošči soaktivni podnevi – objedajoliste in se parijo. Na gostitelju najraje zasedajo osončene in tople dele – aktivnost odraslih hroščev je optimalna vpogojih močne osončenosti in pri temperaturah nad 25°C (Wangin sod. 2010). Ponoči inobneugodnihvremenskihpogojih,seskrivajovrazpokahskorje in podlisti.Parjenje se začne približnoen tedenpoizletuosebkovizgostitelja,kjersoserazvili.Samičke začnejo odlagati jajčecapribližnov 7–10 dneh od parjenja.Odlagajo jiheno po eno,včasihpa vskupinahponekajjajčec,na skorjogostiteljskihdreves,vrazpoke in špranje vskorji gostiteljskihdreves. Jajčeca lahkoodložijona katerokoli stran drevesa.Samička odloži vpovprečjunekajdesetjajčec(cca. 30–70).Po 2–3 tednih se izjajčecizležejoličinke,ki se postopomapregrizejovnotranjostskorje dofloema in kambija,kjersehranijodo pozne jeseni(oktober/november).Stadijličinke 
je najdaljši in traja približno 300 dni oz. od junija do aprila naslednje leto. Ličinke med hranjenjem izgrizejo serpentinaste rove, ki z rastjo ličinke postajajo širši. Rovi ličink so napolnjeni zzbitočrvino(izločki ličinkin ostanki rastlinskega tkiva).Serpentinasti rovi sodolgi26–32 cm. Ličinka prezimi v bubilnici, ki jo izdela do 1 cm globoko v lesu ali v skorji, in se spomladi (april–maj)zabubi.Popribližnodvehtednihse razvijejoodrasli osebki,ki se po okoli 8dnehpregrizejona površinoskozi izhodne odprtine vobliki velike tiskane črke D,premera 3– 4 mm(Haack insod.2002,Cappaert in sod.2005,EPPO2005,Wang in sod.2010,CABI 2019). 
Jesenovkrasnikje izjemno dobro prilagojen na nizke temperature in preživi pri povprečnih dnevnihtemperaturahcelo do -40°C(Wang insod.2010,Crosthwaiteinsod.2011). Izletanjeodraslih hroščev spomladi se začne, ko je doseženih približno 250 stopinj dni (min. 10°C). Izletanje jenajboljintenzivnopri okoli 1000stopinjdneh(min.10°C),večinahroščevpaizleti do konca julija oz. začetka avgusta, ko je doseženih približno 1400 stopinj dni (min. 10°C) (Duarte2013). Osebki prenesejotudi zelovisoke temperature.Smrtnost osebkovvlesunajbina primerzagotovilošele segretjelesana minimalno 60°Cin večza60minut (Myersin sod. 2009). 
Jesenov krasnik ima številne naravne sovražnike, to so različni parazitoidi, plenilci in povzročiteljibolezni (Cappaert in sod.2005,Wang in sod.2010,CABI 2019). VSeverni Ameriki kot najpomembnejše regulatorje populacije A. planipennis navajajožolne(Cappaert in sod.2005, CABI 2019). 
Hroščiso razmeroma slabi letalci in praviloma ne letijozelodalečin po naravni poti najbi se njihovarealrazširil za manjkot 1kmna leto.Hrošči večinoma ne letijodlje kot 500 m(Cappaert in sod. 2005), vendar lahko občasno preletijo tudi več kot 1 km (Haack in sod. 2002). V laboratorijskihpogojihso osebkilahko venemdnevupreleteli večkilometrskorazdaljo(Taylor insod.2010, Wang insod.2015). Z laboratorijskimi testi sopokazali,da hroščiA. planipennis letajovtemperaturnemobmočjumed23°Cin29 °C(Taylor insod.2010,Fahrner insod.2015). 

2.5. Gostiteljske rastline 
Jesenovkrasniknapadajesene (Fraxinus spp.)– vAziji se pojavljana azijskihvrstah(Fraxinus chinensis, Fraxinus lanuginosa, Fraxinus mandshurica), v Severni Ameriki pa na severnoameriškihvrstahjesenov(Fraxinus americana, Fraxinus pennsylvanica, Fraxinus nigra, ...). VMoskvije hroščnapadelin uničilvse tri evropske vrste jesenov (Fraxinus angustifolia, F. Excelsior, F. ornus) (Baranchikov in sod. 2014). Na Japonskem naj bi se kot gostitelji A. planipennis pojavljale tudi rastlineizrodovJuglans, Pterocarya in Ulmus (Juglans ailantifolia, J. mandshurica, Pterocarya rhoifolia, Ulmus davidiana in U. japonica [U. davidiana var. japonica], karpa najbi bilnapačen podatek(EPPO2013a). VSeverni Ameriki so uspešen razvojosebkov potrdili na jesenih(Cappaert in sod.2005,Anulewiczin sod.2008), raziskave pa sopokazale,da je razvoj osebkov mogoč tudi na virginskem snežencu (Chionanthus virginicus) (Cipollini in Rigsby 2015) in oljki (Olea europaea subsp.europaea) (Cipollini in sod.2017). 
Jesenovkrasniknapada gostitelje vsehrazvojnihstopenj(razen semena).Ugotovili so,da azijskevrste jesenovnapada samo,kosote vsuboptimalnemzdravstvenemstanju,severnoameriškevrste jesenov pa krasnik lahko napade tudi, ko so drevesa v dobrem zdravstvenem stanju(Baranchikovinsod.2014,Polandin sod.2015).Ličinke A. planipennis sobilenajdenena vejah in deblihpremera 2–150 cm(Wang insod2010,Haack insod.2015). Glede naanalizotveganja,ki joje opravila EPPO,lahkojesenovega krasnika najdemotudi na materialumanjšihdimenzij(EPPO2013a). 

2.6. Vpliv 
Jesenovkrasnikima vobmočjusvojeprvotne razširjenosti vVAziji razmeromamajhenpomen. Predstavlja sekundarnega škodljivca, ki naseljuje tamkajšnje vrste jesenov, ni zelo pogost in napada oslabela in odmirajoča drevesa(Wang insod.2010). 
Na območjih,kamorje bilvnešen,jesenovkrasnik povzročaskoraj100 %smrtnostdrevesin 
ima izjemnoveliknegativen ekonomski,ekološki in socialni vpliv(Slika 7) (CABI 2019). 
- Propadanje drevesFraxinus spp. 
- Izguba dreveszaradi izvajanja ukrepovizkoreninjenja (posek). 
- Velikistroški,povezani znadomeščanjemposekanihdreves. 
- Izguba domorodnihvrst (npr.evropske vrste jesenov). 
- Zmanjšana biotska pestrost. 
- Nastale vrzeli sopotencialna mesta za pojavinvazivnihtujerodnihvrst. 
- Zmanjšana vrednost zemljišč. 
- Zmanjšana estetska vrednost zelenihpovršin. 
- Zmanjšane ekosistemske funkcije (npr. ponor CO2, varovalna funkcija pri preprečevanjuerozije,vzdrževanje sence in mikroklime vurbanihobmočjih,čiščenje zraka). 
- Vrednost lesa se obprisotnostirovnihsistemovličinkzmanjša. 
- Posrednopojavjesenovega krasnika vpliva tudi na trgovinozlesomin rastlinami za sajenjeterna dejavnosti,povezane zjesenomoz. jesenovimlesom(npr. zaradi povečanihkoličinpoškodovanega lesa,pomanjkanja jesenovega lesa,omejitve premikovin rasti cen lesa). 
- Izguba habitatov(npr.gozdov,kjerje jesen ključnadrevesna vrsta). 
- Povečana onesnaženostzraka pri izvajanjuuničenja napadenihdreves. 

Slika 7: Sušenje jesena zaradi jesenovega krasnika (A. planipennis, Fairmaire) (Troy Kimoto, Canadian FoodInspection Agency,Bugwood.org). 

2.7. Zatiranje 
Uradni ukrepi za zatiranje jesenovega krasnika vključujejo posek gostiteljskih dreves inprepoved premikov vsehrastlin za sajenje terlesa(hlodovina,veje,sekanci),izdelkovizlesa in lesenega pakirnega materiala,izdelanega izlesa gostiteljev.Za zaščitodreveszvisokokulturno ali naravno vrednostjose uporabljajoinsekticidi (škropljenje,injiciranje).Uporaba insekticidovza zatiranje jesenovega krasnika na gozdnatih območjih ni niti ekonomična niti ekološkosprejemljiva metoda.VAmeriki soukrepi usmerjeni vbiološkokontrolosparazitoidi(vnosizAzije), ki v naravnem območju razširjenosti vrste uspešno kontrolirajo velikost populacijjesnovega krasnika (Bakerin sod.2019).VRusiji A. planipennis ni reguliran in vMoskvi nisoizvedli nobenihukrepovza izkoreninjenje ali preprečevanje širjenjavrste(EPPO2007). 
V Ukrajini so takoj po uradno potrjeni najdbi A. planipennis oktobra 2019 izvedli ukrepe za izkoreninjenje škodljivca 
(EPPO 2019, 2020). Pri natančnem pregledu 100 ha gozda vneposredni okolici prvenajdbe jesenovega krasnika (vasMarkivka,regija Luhansk– najdba ni bila uradnopotrjena)soznake napada A. planipennis našli na površini 5ha(napadenoobmočje). Na temobmočjusotakojizvedli ukrepe izkoreninjenja. Posekanihinuničenihje bilovseh50dreves, ki so bila napadena, prav tako vsi jeseni v polmeru 100 m od vsakega napadenegadrevesa.Vejeposekanihdrevesso takojsežgali,debla panajprejpredelaliin natosežgali podnadzoromfitosanitarnihinšpektorjev. Skupnosotakouničili 220jesenovihdreves(Fraxinus spp.), starih od 2 do 10 let(EPPO2019). 
Med intenzivnim spremljanjem so konec leta 2019 v okolici našli še dva manjša izbruha naskupnipovršini 8,3ha.Vsa napadena drevesa souničili zmletjeminsežigommarca in aprilanaslednje leto.Ukrepi izkoreninjenja sobili izvedeni na površini 13,3ha.Vneposredni okolici tega območja je v2020potekalintenziven monitoring(vizualni pregledi,pasti)na prisotnostjesenovega krasnika.Intenziven monitoringje bilizveden tudi vvsehjesenovihnasadihvdržavi (EPPO2020). 

2.8. Tveganje za vnos 
Tveganje za vnosjesenovega krasnika na območja,kjerše ni prisoten,predstavljajopremikigostiteljskihrastlin za sajenje,lesa in lesenihizdelkovterlesnega pakirnega materiala izlesa gostiteljevzobmočij,kjerje vrsta prisotna(Haack insod.2002,Straw insod.2013,Hermsin McCullough2014).Knambi se hroščizRusije in Ukrajine lahkorazširiltudi ponaravni poti.,t.j. zletenjem(Cappaertinsod.2005,Flower insod.2012,Ja in Orlova-Bienkowskaja2013,Straw in sod. 2013, Herms in McCullough 2014, Orlova-Bienkowskaya 2014, Haack in sod. 2015, Valenta in sod. 2016, Morin in sod. 2017, Orlova-Bienkowskaja in Bieńkowski2018, Orlova-Bienkowskaja in sod.2020). 
Največje tveganje za vnos jesenovega krasnika vSlovenijo je vbližini vgozdnih in okrasnih drevesnicah ter vrtnih centrih, kjer je A. planipennis prisoten, oz. v njihovi bližini. Srednjetveganje je v parkih in na drugih javnih zelenih površinah, majhno tveganje za prvi pojavjesenovega krasnika pa je v jesenovihsestojih(UVHVVR2020a). 
Tabela 1:Tveganje za vnosoz.prvipojavjesenovega krasnikavSloveniji(UVHVVR2020a). 
visokotveganje  -mesta (oz. njihova neposredna okolica) uvoza, skladiščenja in predelave lesa in izdelkovizlesa gostiteljskihrastlin sporeklomizSeverne Amerike in Azije,kjerje A. planipennis prisoten, -gozdne in okrasne drevesnice (oz. njihova neposredna okolica), ki trgujejozrastlinami sporeklomiz Severne Amerike in Azije, -vrtni centri (oz.njihova neposrednaokolica),ki trgujejozrastlinamisporeklomiz Severne Amerike in Azije  
srednje tveganje  -javne zelene površine  
nizkotveganje  -gozdni sestoji sprisotnimi gostitelji  


2.9. Poti vnosa in širjenja 
Jesenovkrasnikse nanova območja širi hitro,karje posledica premikovnapadenihrastlin zasajenje,hlodovine inlesa za kurjavona dolge razdalje spomočjočloveka vkombinacijispremikina kratke razdalje na račun letenjaodraslihhroščev(Cappaert in sod.2005,Muirheadin sod. 2006,Robertson in Andow2009).Hroščse spomočjočloveka lahkoširi tudi kot slepi potnik.VRusiji in Severni Ameriki ocenjujejo,da se jesenovkrasnikširi nanovaobočjashitrostjoveč kot40 km na leto. Širjenje predvidoma poteka vzdolž glavnih transportnih poti, ki so obdane z nasadi jesena (Strawin sod.2013,Orlova-Bienkowskaja2014). 
Tabela 2:Glavne poti vnosa in širjenja jesnovega krasnika (EPPO2013a). 
POT VNOSA  STOPNJA TVEGANJA  

Les gostiteljev s skorjo ali brez s poreklom iz območij,kje je jesenovkrasniknavzoč.Vtokategorijospada okrogellessskorjoali brez,žagan lesskorjoali brez,lesza kurjavo(drva)sporeklomizSeverne Amerike in Azije. Lesbrezskorje in zodstranjenobeljavodo globine2,5 cmninevaren za prenosškodljivca  visoka  
Rastline gostiteljev, namenjene za sajenje, sporeklom iz območij,kjerje jesenovkrasniknavzoč.  visoka  
Odpaden les gostiteljskihrastlin sporeklomizobmočij,kjerje jesenovkrasniknavzoč.  srednja  
Lesni sekanci,izelani izlesa gostiteljevza A. planipennis ins poreklomizobmočij,kjerje jesenovkrasniknavzoč. Osebki A. planipennis sobili najdenitudi vmaterialudimenzij 1 cm.  nizka (Mehanska obdelava uniči osebke, a ne popolnoma – stopnja tveganja se poveča.)  
Lesen  pakirni material, izdelan iz lesa gostiteljevjesenovega krasnika in sporeklomizobmočij,kjerje jesenovkrasnik navzoč. VesLPM,ki se uporablja in premešča vmednarodni trgovini,mora biti olupljen in nato toplotno obdelan (56°C 30 min), zaplinjen ali obsevan ter opremljen z oznako skladnosti z ISPM15), kar zmanjšatveganje za vnosŠOnanova območja na sprejemljivo raven. V primeru A. planipennis naj bi bil varen samoles,kije segret na 70°Cza4h(osebke vlesuuniči tudi segrevanje na 60°C in več za 60 minut (Myers in sod.2009))alioz.zaplinjen.  nizka (ISPM15 zagotavlja,dav lesuni prisotnihŠO,vendarlahkopride do neizpolnjevanjazahtev standarda – stopnja tveganja se poveča.)  
Skorja in izdelki iz skorje gostiteljevsporeklomizobmočij, kjerje jesenovkrasniknavzoč.  nizka (Količine, ki se uvažajo, nisoznane.)  
Izdelki iz netretiranega lesa gostiteljev s poreklom izobmočij,kjerje jesenovkrasniknavzoč.  nizka (Količine, ki se uvažajo, nisoznane.)  
Veje in drugi deli gostiteljski rastlin sporeklomizobmočij,kjerje jesenovkrasniknavzoč.  nizka (Količine, ki se uvažajo, nisoznane.)  
Slepi potnik  visoka (Vkombinaciji sširjenjemponaravni poti,t.j.zletenjem.)  
Letenje hroščev.  visoka (Vkombinaciji sširjenjemna prevoznih sredstvih, t.j. kotslepipotnik.)  

Jesenovkrasnikse neprenaša zobdelanimlesom (npr.industrijski les,lesni peleti),listjem in semenom (EPPO2013a). 
3 UGOTAVLJANJENAVZOČNOSTIA. planipennis, KJER ŠKODLJIVEC ŠE NI PRISOTEN 
Vskladuznovoevropskozakonodajona področjuzdravstvenega varstva rastlin državečlaniceEU vzvezi zvsakimprednostnimškodljivimorganizmomletnoopravijopreiskavo,ki vključujevizualne preglede, vzorčenja in testiranja, kot je ustrezno za vsak prednostni škodljivi organizem, da se z visoko stopnjo zanesljivosti zagotovi pravočasno odkritje teh škodljivihorganizmov, kolikor je to mogoče glede na biologijo zadevnega škodljivega organizma inekoklimatskepogoje(Uredba(EU)2016/2031). 
A. planipennis je eden odtrehpilotnihorganizmov, za katere boEvropska agencija za varno hrano (EFSA, European Food Safety Agency) na pobudo EK pripravila natančna navodila za izvajanje programov preiskav na območju EU, ki bodo temeljila na znanstveno podprtihinformacijah. Cilj navodil bo zagotoviti zanesljivo in poenoteno izvajanje preiskav za A. planipennis na celotnem območju EU (Schrader in sod. 2020, Evans insod. 2020). 
Spremljanje navzočnosti jesenovega krasnika se mora osredotočitina lokacije,kjerjenajvečja verjetnost za vnosškodljivca in stemza njegovprvi pojav(glejTabelo1),sajje na tehmestihverjetnost detekcije osebkovnajvečja.Spremljanje mora biti intenzivnotudi vneposredniokolici (vpasumin.500m)potencialnihtočkvnosa oz.prvegapojavaškodljivca. 
Hroščprednostnonapada rastline,ki soboljizpostavljene stresnimdejavnikomoz.sovslabšemzdravstvenemstanju.Na Kitajskemsonapadi jesenovega krasnika omejeni predvsemna gozdnirobin odprte površine,napadpa se običajnozgodi nakoreničnikudrevesa. V Ameriki se napadipojavljajo tako na odprtihpovršinahkotv strnjenihgozdnihsestojih, prvi napad pa je navadno omejen nadeblo tikpodkrošnjoin na spodnje veje krošnje. 
3.1. Načini detekcije jesenovega krasnika 
Načinov ugotavljanja navzočnosti jesenovega krasnika je več. Eni so namenjeni zgodnjemu zaznavanju osebkov na območju, kjer vrsta še ni bila najdena, druge pa nam dajo sliko orazširjenosti vrste in velikosti populacije (EPPO 2013a). Zanesljivega načina za zaznavanje osebkov pri nizkih gostotah populacije, t.j. v začetni fazi naselitve, ni. Navadno se uporabljakombinacija pasti z vabami in vizualne detekcije simptomov in znakov z vzorčenjem simptomatičnihdreves(Lyonsinsod.2007,EPPO2013a). 
3.1.1. Vizualna detekcija simptomovna gostiteljskihdrevesih - venenje in rumenenje listov, - redčenje krošnje, - sušenje poganjkovin vej(Slika9), - splošno hiranje drevesa, - deformacije skorje na mestih,kjerse vskorji pojavljajoličinke (dobro opazne
zlasti na sadikahin bonsajih), - 5–10 cmdolgerazpokeskorje,na mestih,kjerse vskorji pojavljajoličinke innjihovirovi(Slika10), 
- izcedki na skorji na mestih,kje se vskorji pojavljajoličinke, 
- rast adventivnihpoganjkov(Slika11), 
- izdatno semenenje, 
- drevo propade v 2–3letihpoprvemnapadu. 
Navedeni simptomi niso100%vrstnospecifični in zatonisozanesljivdokazza prisotnostA. planipennis. Pojavenakihsimptomovje lahkoposledica delovanja drugihorganizmovalineživihdejavnikov.Naprimer,vSlovenijiin Evropi je na jesenihpogost jesenovožig,ki ga povzroča gliva Hymenoscyphus pseudoalbidus.Pojavi se venenje tersušenje poganjkovin vej,ki se pojavlja tudiv primeru napada jesnovega krasnika. Trenutno ni metode, ki bi omogočala vizualnorazlikovanje med drevesi, ki odmirajo zaradi A. planipennis, in tistimi, ki odmirajo iz drugih razlogov (npr.jesenovožig)(Slika8). Prisotnost A. planipennis na začetkune povzroča nobenihvidnihspremembna drevesuin se lahkovenenje in sušenjepojavijoizmnogihdrugihrazlogov. 

Slika 8: Sušenjejesena zaradi jesenovega ožiga(Nikica Ogris,www.zdravgozd.si). 

Slika 9:Sušenje jesena zaradi napada jesenovega krasnika(Joseph OBrien,USDAForest Service,Bugwood.org). 


Slika 11:Adventivni poganjki na napadenemdrevesu(EdwardCzerwinski,OntarioMinistryofNatural Resources,Bugwood.org). 
3.1.2. Vizualna detekcija znakovki jihpovzroča A. planipenis 
- Obgrizeni listi(defoliacija)(ni specifično), 
- izhodne odprtine vobliki velike tiskane črkeD (3–4 mmširoke)v skorji(Slika 12), 
- serpentinasti rovi ličink(dolgi 26–32 cm) vnotranjemdeluskorje vejin deblagostitelja, ki z rastjo ličinke postajajo vse širši – končni deli so nekoliko vtisnjeni vles.Rovi sonapolnjeni zzbito,rjavočrvino(Slika13), 
- prisotnost A. planipennis na različnih razvojnih stopnjah (jajčeca na skorji, ličinke vskorji in lesu,bube inmladi hrošči vlesu,odrasliosebki naskorji inlistih). 
Obodsotnosti drugihškodljivihdejavnikovlahkonapadjesenovega krasnikaostane neopažen tudi do 3 leta od naselitve prvih hroščev. Zlasti v zgodnji fazi naselitve vrste je populacijaosebkovzelonizka in številoosebkov,ki naselijodrevoje majhno.Posledičnosomaloštevilni tudi znaki,pokaterihnapadprepoznamo,ki sonavadnotudiomejeni na višje dele gostitelja.Vizualni pregledzgornjihdelovdebla in krošnjese izvaja spomočjodaljnogleda. 
VEvropi je nekajavtohtonihvrst krasnikov,kinapadajodrevesa izroduFraxinus (npr.Agrilus concxicollis, Agrilus cyanescens, Anthaxia podolica, Chrysobothris affinis), vendar so redke. V primeru opažanja zgoraj naštetih znakov je treba te nemudoma raziskati in identificiratipovzročitelja, da se sum nakarantenskovrstoA. planipennis lahko zgotovostjo ovržealipotrdi. 


Jajčeca,ličinke in bube jesenovega krasnika je razmeroma težkorazlikovati odjajčec,ličinkinbubdrugihvrstkrasnikov izroduAgrilus.Pravtakose pri drugihvrstahtega rodupojavljajo serpentinasti rovi ličinkin izhodne odprtine vobliki velike tiskane črke D. Vendarpa se druge vrste krasnikov iz rodu Agrilus praviloma ne pojavljajo na gostiteljih jesnovega krasnika. Vvsakemprimerunajdbeje treba odvzeti uradni vzorec,ki se ga pošlje vuradni laboratorij. 
Verjetnost odkrivanja A. planipennis na napadenem drevesuje odvisna odporazdelitveosebkov na drevesu. Prvi napadjesenovega krasnika se praviloma začnena vejahin na deblutikpodkrošnjooz.na delihdrevesadebeline 5–10 cm. Samica odloži jajčeca(zelomajhna in jihjetežkozaznati)vrazpoke skorje in jihoznači shlapnimi snovmi,da odvrne druge samice odjajcna temmestu.Vnaprednihfazahnapadajesenovega krasnika soosebki A. planipennis prisotni tudiv spodnjemdeludrevesa.Strategija,ki daje največjoverjetnost zaznavanja A. planipennis v vseh okoliščinahjepreverjanjeveč položajevvzdolždeblain zvsehstrani – prednostnopregledamo mesta, ki soizpostavljena soncu,in mesta znepravilnostmi na skorji. 
3.1.3. Vizualna detekcija poškodbzaradi drugih(na škodljivca vezanih)organizmov 
Na drevesih,napadenihzA. planipennis so pogostepoškodbeskorje,kiso posledicakljuvanjažoln, ki iščejo ličinke jesenovega krasnika. Tovrstne poškodbe navadno kažejo na naprednestopnje napada A. planipennis (Slika 14). 

Slika 14:Poškodbe naskorji zaradi žoln,kiiščejoličinke jesenovega krasnika (JimTresouthick,VillageofHomewood,Bugwood.org). 
3.1.4. Uporaba pasti zvabami 
Eden odboljpogostihnačinovza ugotavljanje navzočnosti jesnovega krasnika je uporaba pasti.Ta način je tudi najboljraziskan in dodelan.Za lovljenje je pomembna oblika pasti,barva terlokacija,kamorpast postavimo,in seveda vaba. 
Za lovljenje jesenovega krasnika se zelo pogosto uporabljajo posebne lepljive pasti, ki soopremljene z vabami. Vaba je lahko rastlinskega izvora ali pa feromon. Uporabljajo se olje,pridobljenoizdrevesa manuka(Leptospermum scoparium) ali olje,pridobljeno izbrazilskega oreha Phoebe porosa – obeoljivsebujeta komponente, prisotnevjesnovi skorji,ki privlačijoosebke jesenovega krasnika.Kot vaba se uporablja tudi(Z)-3-heksenol,hlapna substanca,ki jo oddajajozeleni listi. Kot vaba se lahkouporablja tudi feromon jesenovega krasnika 3Z-lakton. Učinkovitost slednjega je večja v kombinaciji s (Z)-3-heksenolom. Lepljiva past je 3-strana prizma vijolične ali zelene barve,ki ima zunanje površine prekrite z lepilom.Zelene pasti se obesijovisokovkrošnji(večkot 6m),vijoličnepa nižje nadeblu(na višini 1,5–6 m)(Slika15). Pasti sonamenjene lovuodraslihosebkov,zatosoprimerne za uporabovčasuodmaja dojulija. 

Slika15: Lepljiva past zvaboza ugotavljanje navzočnosti A. planipennis (Peter Smolnikar,GIS). 
3.1.5. Lovna drevesa 
Uporaba lovnihdrevesje razmeroma invazivna metoda,ki zahteva tudi velikočasa in sredstev.Pri temnačinuse gostiteljskodrevoobročka,t.j.odstrani se passkorjena deblu.Taka drevesa sovstresuin zatoboljdovzetna za napadjesenovega krasnika.Ta način se pogosto uporabljavSeverni Ameriki,EPPOpa ga ne omenja kot metodoza ugotavljanje navzočnosti A. planipennis. 
3.1.6. Vzorčenje dreves 
Ta metoda je še posebejuporabna za odkrivanje A. planipennis na asimptomatičnihdrevesihoz. preden se na drevesihpojavijoprvi simptomi in znaki napada jesenovega krasnika.Metoda jezeloučinkovita za zgodnje zaznavanje,vendarje tehničnozahtevna in časovnozamudna. 
Na asimptomatičnihdrevesihse praviloma vzorčijoveje.Izberese drevje debeline 20–50 cm DBH.Izsredine krošnjeseodžagata dve poljubni vejidebeline5–8 cm,katerima se narazdalji do 50cmodvejnega ovratnikaodstrani skorja – pri tem smopozorni na morebitnoprisotnost rovnihsistemov in osebkov A. planipennis. 
Vzorčimotudi simptomatična drevesa,da potrdimoprisotnost osebkovA. planipennis. Pri tem načinuzdebla na prsni višini odstranimokosskorje velikosti 10x10cmin preverimoprisotnostosebkov A. planipennis.Ta tipvzorčenja je razmeroma invaziven in jeprimeren za odkrivanje prisotnosti vrste vpoznejšihfazahnapada jesnovega krasnika. 
Za ugotavljanjerazširjenosti populacije EPPOomenjanačin,pri kateremse izvedeposekdrevesain lupljenje skorje spregledovanjemna prisotnost stadijevA. planipennis (EPPO2013b). 
3.1.7. Biomonitoring 
Za ugotavljanje navzočnosti A. planipennis ponekod preizkušajo metode biomonitoringa. Nekatere od njih kažejo velik potencial za uporabo v praksi. Ena od obetavnih metod biomonitoringa A. planipennis izkorišča prisotnost vrstno specifične parazitoidne ose kot indikatorja prisotnosti jesenovega krasnika. Ta metoda omogoča odkritje populacije A. planipennis že pri zelo nizki gostoti in prej v primerjavi s klasičnim vizualnim pregledomsimptomovin znakov.VSeverni Ameriki za biomonitoringA. planipennis izkoriščajonavzočnost oseCerceris fumipennis (Hymenoptera:Sphecidae). 
Druga perspektivna metoda biomonitoringa A. planipennis je uporaba treniranih psov, ki s pomočjo vohaiščejoosebke A. planipennis venergetskemlesu,lesnihostankihin tudi gozdnem drevju. 
3.1.8. Daljinskozaznavanje 
Daljinskozaznavanje ni primernoza ugotavljanje napada A. planipennis.Lahkopa na ta način najdemooslabljena drevesa oz.sestoje,kamor natoprednostnousmerimoaktivnosti preiskav. Metoda je primerna za uporabo v vegetacijski dobi drevja, a je v Sloveniji njena primernost vprašljiva,sajsodrevesa jesena poškodovanja zaradi jesenovega ožiga. 
3.2. Čas izvajanja preiskav 
Ugotavljanje navzočnosti A. planipennis v naravi je mogoče izvajati skozi celo leto, saj je simptome in znake napada jesenovega krasnika na napadenih gostiteljskih drevesih mogoče opaziti skozi celo leto – ne vseh istočasno, pri čemer je potrebno poznavanje biologije preiskovanega organizma. 
Ličinke so na začetkurazvoja prisotne vskorjioz.tikpodnjo,t.j.vfloemuin kabiju,kasneje pavstopijo plitvo v les.Vprimeru,da generacija traja enoleto,stadijličinke traja odjunija doaprila naslednje leto,vprimerudvoletne generacije pa je stadijličinke podaljšan za enoleto. Bube lahko najdemo v lesu tiko pod skorjovapriluin maju.Hrošči soaktivni odmaja dojulija. 
3.3. Program preiskave za jesenovega krasnika v Sloveniji 
Programpreiskave za jesenovega krasnikase vSloveniji izvaja odleta 2016in poteka na ozemljucelotne Slovenije.Aktivnosti se osredotočajona ključne gostiteljske rastline (Fraxinus spp.)na območjih,kjerje verjetnost vnosa in stemprvega pojava škodljivca največja (bližina prometnic,skladiščuvoženega jesena,parki etc.).Vsklopuprograma preiskavizvajamovizualne pregledegostiteljevterugotavljamonavzočnost osebkovzuporabopastizatraktanti.Vletu2020smovokviru programa preiskav opravili 57 zdravstvenih pregledov rastlin in postavili 20 pasti.Jesenovkrasnikdosedaj(2020)vSloveniji ni bilnajden. 
4. POSTOPKIOBSUMUNANAJDBOA. planipennis 
Kadarpristojni organ sumi ali je prejeldokaz,da je karantenski škodljivi organizemza Unijoališkodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1) Uredbe (EU)2016/2031,navzočna deluozemlja njegove države članice,kjerpredtemnjegova navzočnostnibila znana,ali vpošiljkirastlin,rastlinskihproizvodovali drugihpredmetov,ki je bila vnesena ali namenjena vnosuna ozemlje Unije ali se je premikala ponjem,nemudoma sprejme potrebne ukrepe za potrditev, ali je ta škodljivi organizem navzoč (v nadaljnjem besedilu: uradna potrditev). 
4.1. Znaki za sum na najdbo A. planipennis Za sumna najdbojesenovega krasnika se šteje,kosonajdeni spodnji znaki: 
-Izhodne odprtine vobliki velike tiskane črkeDv skorji 
-Serpentinasti rovitik podskorjo 
-OsebekA. planipennis Sumna najdbojesenovegakrasnika lahkopride sstrani strokovne ali splošne javnosti – sum lahko prijavi fitosanitarni preglednik, gozdarski in inšpektor, fitosanitarni inšpektor,drevesničar,arborist,lastnikgozda,gozdar,sprehajalec,... 
4.2. Naslovi za poročanje o sumu na najdbo A. planipennis 
Na podlagi 5.člena Uredbe oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmirastlin (Uredba78/19)in vskladusSmernicami za obveščanje in objavljanje podatkovopojavurastlinskihškodljivihorganizmovin odrejenihukrepih(trenutnoveljavna verzijadokumenta:U3430-55/2020-1, z dne 15. 09. 2020 (3. verzija)) (UVHVVR 2020b) ob sumu na najdbojesenovega krasnika najditeljobvesti izvajalce javnihpooblastilzdravstvenega varstva rastlin,pristojnega inšpektorja ali UVHVVRoz.vsajenegaodspodnjihnaslovov: 
-ZavodzagozdoveSlovenije(GIS) 
-Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) 
-Uprava za varnohrano,veterinarstvoin varstvorastlin (UVHVVR) 
-Gozdarska inšpekcija 
-Fitosanitarna inšpekcija 
Priporočljivoje,da je obvestiloosumuposredovanovpisni obliki (npr.email)skupajzdokaznimmaterialom(npr.slikovnogradivo). Najdbo lahko najditeljsporoči tudi vinformacijski sistem Invazivke (www.invazivke.si),ki je bilrazvit vprojektuLIFEARTEMISznamenomsporočanjanajdbinvazivnihtujerodnihvrst vgozdovihvSloveniji. Informacijski sistem Invazivke je navoljo v spletni obliki in kot mobilna aplikacija. Z vključitvijo javnosti v sporočanje dreves, potencialnonapadenihzjesenovimkrasnikom,prekosistema Invazivke se lahkozelopovečaverjetnost zaznavanja škodljivca v zgodnji fazi naselitve, kar je predpogoj za učinkovito ukrepanje obnajdbi. 
4.3. Poročanje o sumu na najdbo A. planipennis na UVHVVR 
Sum je uradno potrjen, ko UVHVVR po elektronski pošti na predal glavnega urada prejmesporočilo o sumu.Elektronski naslovglavnega urada je:gp.uvhvvr@gov.si. 
Obvestilo naj vsebuje podatke iz Priloge 2 Smernic za obveščanje in objavljanje podatkov opojavu rastlinskih škodljivih organizmov in odrejenih ukrepih (trenutno veljavna verzija dokumenta: U3430-55/2020-1, z dne 15. 09. 2020 (3. verzija)) (UVHVVR 2020b) oz. vsaj naslednje podatke: 
-natančen podatekolokaciji (koordinate,parcelna številka/katastrskaobčina oz.gozdni 
odsek), -podatekodrevesnihvrstahv gozdnem sestoju (lahko v odstotkih), -zapisnik o zdravstvenem pregledu oz. zapisnik o odvzemu vzorca, iz katerega bodo
razvidni podatki olokaciji,gostiteljskihrastlinah,številusumljivihdreves,površina,…(če
jenavoljo) -poročilo o rezultatulaboratorijske preiskave (če je na voljo) -omorebitnihizvedenihhigienskihukrepih, -oprisotnosti drevesnic,prodajnihcentrov,skladiščlesa,lesnopredelovalnihobratovv
okolici. 
NaUVHVVR sedoločizačasni koordinatorspremljanja in izvedbe vsehpotrebnihpostopkov. UVHVVRmora o sumuna prisotnostA. planipennis obvestiti EvropskoKomisijo. 
4.4. Ukrepi do uradne potrditve najdbe A. planipennis 
Douradne potrditve navzočnosti škodljivega organizma in kadarje ustreznoUVHVVRsprejmefitosanitarne ukrepe,da bi odpravila tveganje za njegovoširjenje(npr.zadržijose pošiljke,na lokaciji se do nadaljnjega prepovejovsi premiki gostiteljskihrastlin,ustavijoin prepovejosegozdarska in druga dela,...). 
Na podlagi 6.člena Uredbe oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmirastlin(Uredba78/19),kadarje ustrezno,da se prepreči nevarnost za zdravje rastlin douradnepotrditve navzočnosti karantenskegaškodljivega organizma,pristojni inšpektorodredi,lahkotudi zustnoodločbo,enega ali večnaslednjihukrepov: 
-začasnoprepovedpremikovali vnosovrastlin,rastlinskihproizvodovali nadzorovanih
predmetov, 
-higienske ukrepe oziroma -druge potrebne preventivne ukrepe. 
Ukrepi izprejšnjega odstavka se uporabljajododoločitve ukrepovizkoreninjenja, 
Poprejetjuobvestila osumuna najdbopooblaščena osebaza A. planipennis (npr. fitosanitarni preglednik GIS)v najkrajšemmožnemčasuizvede terenski obisklokacije in odvzame vzorec za analizo, da seuradnopotrdi ali ovrže najdba A. planipennis. 
4.4.1. Postopekodvzema uradnega vzorca 
-Vzorčijose osebki in/ali rastlinski material,za katerega se sumi,da vsebuje osebkeA. planipennis. 
-Vzorecse vloži vtrojni ovojčvrstihplastičnihvrečALIvzorecse vloži vdvojni ovojčvrstihplastičnihvrečin se shrani vkompakten in neprepusten zabojoz.škatlo,kineomogoča izhoda osebkov(npr.plastičnoškatlosneprodušnimpokrovom). 
-Žive osebke (potencialni osebki A. planipennis) se shrani v etanol – živih osebkov ne smemoprenašati. 
-Vzorec/vzorce se opremi s podatki: datum odvzema, podatki o lokaciji (naslov,koordinate),kontaktni podatki vzorčevalca. 
-Mestovzorčenja se zabeleži in jasnooznači za potrebe nadaljnjihpreiskavin za primermorebitnega ponovnega vzorčenja. 
-Vzorec/vzorce je treba dostaviti na Gozdarski inštitut Slovenije,Laboratorijza varstvogozdov, ki je uradni in nacionalni referenčni laboratorij (NRL) in pooblaščen za diagnostikoA. planipennis. 
-Obodvzemuvzorca je treba izpolniti uradni zapisnikozdravstvenempregledurastlin inzapisnikoodvzemuvzorca. 
-Vzorce je treba dostaviti vLVGvroku 24 ur oz. najkrajšem možnem času. 
-Pri vzorčenjuje treba uporabljati primernodelovnoopremo in orodja terslediti načelom varnega dela. 
4.6. Laboratorijska analiza  
Laboratorijske analize vzorcevssumomna A. planipennis izvaja Gozdarski inštitut Slovenije, Laboratorijza varstvogozdov, ki je uradni intudi nacionalni referenčni laboratorij(NRL)in pooblaščen za diagnostikoA. planipennis. 
Analizolahkoizvede samousposobljen in uradnopooblaščendiagnostik.Analitska metoda,ki jouporabljamoza determinacijovzorcevssumomna A. planipennis je LVG Morfološkaanaliza– Žuželke. Pri determinaciji vzorcevssumomna A. planipennis uporabljamo relevantnostrokovno literaturo(npr.Parsons2008). 
4.6.1. Pošiljanje vzorca vanalizovneodvisni laboratorij 
Vprimeru,dagre za prvonajdboin prvopotrditevsstraninacionalnega uradnega laboratorija(NRL), jepotrebnopridobiti šemnenje neodvisnega laboratorija.GISkontaktira EU referenčni laboratorijza žuželke in pršice (EURLInsectsandMites) in se dogovori za neodvisnoanalizo.Po dogovoruzEURLshitro pošto pošljeosebke ali pa EURLposreduje slikovnogradivoustrezne kakovosti. 
5. URADNA POTRDITEVNAJDBEA. planipennis 
KoNRL(GIS)prejme rezultat analize EURLInsectsandMitesorezultatutakojobvesti UVHVVRvskladu s Smernicami za obveščanje in objavljanje podatkovo pojavu rastlinskih škodljivih organizmovin odrejenihukrepih(Številka dokumenta:U3430-55/2020-1,zdne15.09.2020 (3. verzija))(UVHVVR2020b). 
Na podlagi 9.člena Uredbe o izvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmirastlin(Uredba78/19), jenavzočnostkarantenskega škodljivega organizma uradnopotrjena,koUprava poelektronski pošti napredalglavnega urada prejme rezultat diagnostične preiskave izuradnega laboratorija.Elektronski naslovglavnega urada je:gp.uvhvvr@gov.si. 
UVHVVRtakojpouradni potrditvi najdbe KŠOsstrani uradnega laboratorija inEURLInsectsandmitesobvestiEvropsko Komisijo. 
Obvestilo naj vsebuje podatke iz Priloge 2 Smernic za obveščanje in objavljanje podatkov opojavu rastlinskih škodljivih organizmov in odrejenih ukrepih (trenutno veljavna verzijadokumenta: U3430-55/2020-1, z dne 15. 09. 2020 (3. verzija)) (UVHVVR 2020b) oz. vsaj naslednje podatke: 
-natančen podatekolokaciji (koordinate,parcelna številka/katastrskaobčina oz.gozdni odsek), -podatekodrevesnihvrstahvgozdnemsestoju(lahkovodstotkih), 
-zapisnik o zdravstvenem pregledu oz. zapisnik o odvzemu vzorca, iz katerega bodorazvidni podatki olokaciji,gostiteljskihrastlinah,številusumljivihdreves,površina,…(čejenavoljo) 
-poročiloorezultatulaboratorijske preiskave (če je na voljo) -omorebitnihizvedenihhigienskihukrepih, -oprisotnosti drevesnic,prodajnihcentrov,skladiščlesa,lesnopredelovalnihobratovv
okolici. 
Sledi zaporedje aktivnosti z namenom izkoreninjenja in preprečevanja širjenja jesenovegakrasnika. Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (European andMediterranean Plant Protection Organisation,EPPO)je za območje Evrope pripravila standard,ki opisuje uradne postopke obnajdbi A. planipennis sciljemizkoreninjenja in preprečevanje širjenjavrste.Zizvajanjemaktivnostiza izkoreninjenje A. planipennis je trebazačeti vnajkrajšem možnemčasupouradni potrditvi. 
OPOMBA:Vprimerunajdbe mrtvega osebka A. planipennis ne pride takojdoaktivacije ukrepovizkoreninjenja,ampakse najprejizvedepreiskava znamenomugotavljanjaizvora osebka. 
5.1. Zaporedje aktivnosti ob uradni potrditvi najdbe A. planipennis v gozdnem prostoru v Sloveniji 
5.1.1. Vzpostavitev nadzorovanega območja 
Vzpostavi se nadzorovano območje s polmerom najmanj 20 km okoli mesta prve najdbe A. planipennis.TočenpolmernadzorovanegaobmočjadoločiUVHVVR. 
V nadzorovanem območju velja prepoved premikov (potencialno) napadenega materiala – rastline za sajenje,lesin izdelki izlesa gostiteljskihrastlin,znamenompreprečevanja vnosainširjenja KŠOna novaobmočja. 
5.1.2. Vzpostavitevrazmejitvenega območja 
V pasu najmanj 1 km od mesta najdbe A. planipennis se vzpostavi razmejitveno območje. Vrazmejitvenem območju poteka izvajanje razmejitvene sistematične raziskave, s katero seugotavljajomeje razširjenosti A. planipennis. 
-V razmejitvenem območju se izvajajo vizualni pregledi in iskanje znakov napada jesenovega krasnika (predvsem so to izhodne odprtine v obliki črke D) na gostiteljskihdrevesih. Izvede se pregledvsehgostiteljskihrastlin,vključnoznaravno odpadlimlesom(npr.odpadleveje). 
-Vrazmejitvenemobmočjuse izvaja tudi vzorčenje. Vzorčijovsadrevesa,kiimajoveč kot 50% krošnje suhe. Izvede se posek teh dreves in preverjanje prisotnosti A. planipennis z odstranitvijo skorje. Vsakemu podrtemu drevesu se v pasovih odkoreničnika proti vrhudrevesaolupiskorjav zaplatah50 x50cm (v presledkih1mmedsrediščema olupljenihzaplat)in sepodnjoišče prisotnost A. planipennis (rovi ličink,ličinke,bube,odrasli hrošči). 
-Vrazmejitvenemobmočjuse izvajatudivzorčenjena videzzdravihdrevesgostiteljev 
A. planipennis.  Odreže sedve veji debeline 5–8cmizsredine krošnje,vejama se olupiprvih50 cmskorjeinse podnjopregleda na prisotnost ŠO.Pri temseosredotoči na gostiteljska drevesa,ki rastejona odprtemin drevesa na gozdnemrobu. Vzorčenjeasimptomatičnihdrevesje naključno,številovzorčenihdrevespa je najmanj5%. 
-Vrazmejitvenemobmočjuse postavijotudi pasti zvabami za spremljanje navzočnosti 
A.planipennis (število pasti je 1 past / 20 ha). 
5.1.3. Posekin uničenje napadenihdreves 
Vsa drevesa,na katerihnajdemoA. planipennis,je treba posekati,vključnozodstranitvijopanjev (frezanje oz.topground– višina panja na najvišjemdelune sme presegati 2,5cm),in uničitioz. zagotoviti uničenje prisotnihosebkovA. planipennis. 
Posek napadenih dreves in uničenje vsega napadenega materiala je treba izvesti takoj oz. v najkrajšemmožnemčasu,če napadena drevesa odkrijemovobdobjuaktivnosti odraslihhroščev – ocenjenoje bilo,da je tomed15. majemin15.avgustomzaSrednjoEvropo. Čenapadena drevesa odkrijemo zunaj tega obdobja, je treba posek napadenih dreves in uničenje vseganapadenega materiala izvesti najkasneje dozačetka obdobja aktivnosti hroščev. 
Načinovuničenjanapadenega lesa je več(EPPO2013b).Ssimulacijskovajo,ki je bila izvedenaza primernajdbe jesenovega krasnika vgozduvSloveniji,  se je kot najboljprimeren način takoz ekonomskega kot ekološkega in socialnega vidika izkazalo uničenje napadenega lesa s sežiganjemspredhodnopredelavovsekance.Vesles in sečni ostanki se na lokaciji predelajov sekance,ki se jihpoduradnimnadzorom UVHVVRvneprodušnozaprtihkontejnerjihodpelje v najbližji obrat za sežiganje. Sekance se dosežiga hrani vneprodušnozaprtihkontejnerjih. 
5.1.4. Posekgostiteljskihdrevesv pasu100 m 
Okrogvsakega posekanega napadenega drevesa se izmeri pasširine 100m,vkateremje treba posekati vsa drevesa,kisopotencialni gostitelji za A. planipennis.  Točenpolmerobmočja,kjer se izvede posekvsehgostiteljev,določi UVHVVR. Izvede se posekvključnozodstranitvijopanjev (frezanje oz.topground– višina panja na najvišjemdelune sme presegati 2,5cm). 

5.1.5. Pregledposekanihdreves Izvede se podroben pregled vseh v 100-metrskem pasu posekanih dreves. Pri vsakemposekanemdrevesuse natančnopreveri prisotnost A. planipennis – na večmestihna drevesuse odstrani skorja in sepreveri prisotnost osebkovA. planipennis. Vsakemupodrtemudrevesuse vpasovihodkoreničnikaproti vrhudrevesa olupiskorjav zaplatah50 x50 cm(v presledkih1mmedsrediščema olupljenihzaplat)in podnjoišče prisotnost ŠO(roviličink,ličinke,bube,odraslihrošči). 
Obodkritjunovihnapadenihdrevesse okrognjihdoločijonova 100-metrska območja,kjerse izvede posekvsehgostiteljevin pregledposekanihdrevesna prisotnost A. planipennis.Postopek ponavljamo,dokler v 100-metrskempasuposekanihgostiteljevnobenodrevoni večnapadeno z A. planipennis. 
5.1.6. Vzpostavitevnapadenega območja 
Vzpostavi se napadenoobmočje,katerega meje sozunanje meje 100-metrskihobmočij,vkaterih je bilizveden posekvsehgostiteljevza A. planipennis. 
5.1.7. Vzpostavitevvarovalnega pasu 
Okrog napadenega območja je treba vzpostaviti varovalni pas. Glede na smernice EPPO je varovalnipasširok 100 m.TočenpolmervarovalnegapasudoločiUVHVVR. 
5.1.8. Posekdrevesvvarovalnempasu 
Vvarovalnempasuse izvede posekvsehdreves,ki sopotencialni gostitelji za A. planipennis.  Vsa posekana drevesa je treba pregledati na prisotnost A. planipennis – vsakemu posekanemudrevesuse vpasovihodkoreničnika proti vrhudrevesa olupi skorja vzaplatah50x50cm(vpresledkih1mmedsrediščema olupljenihzaplat)in se podnjoišče prisotnost ŠO(rovi ličink,ličinke,bube,odraslihrošči). 
Obodkritjunovihnapadenihdrevesse ponovijokoraki od5.1.4 naprej. 
5.1.9. Prilagoditevrazmejitvenega območja in nadzorovanega območja 
Glede na nove najdbe napadenih dreves se prilagodi razmejitveno območje – razmejitvenoobmočjeobsegapasširine1kmodzunanjegaroba varovalnega pasu,in izvajanje aktivnosti,opisanev 5.1.2. 
Ustreznose prilagoditudi nadzorovano območje– vpasu20kmodzunanjega roba varovalnega pasu, in izvajanje aktivnosti, opisane v 5.1.1. Cilj ukrepov v nadzorovanem območju je izkoreninjenje in preprečevanje širjenja A. planipennis izven tega območja. V nadzorovanemobmočjuvelja prepovedpremikovvsega gostiteljskega materiala(les,rastline za sajenje,...)in na temobmočjuse izvaja rednovsakoletnospremljanje navzočnosti A. planipennis. Celo leto se izvajajo vizualni pregledi gostiteljskih rastlin (sušenje krošnje, Dodprtine vskorji, rovi med lesominskorjo),poletioz.včasunajvečje aktivnosti odraslihhroščev(med15.majemin 15.avgustomza srednjoEvropo)pa se izvaja spremljanje spastmi(postavi se največ1past /30ha). 
Ko vnadzorovanemobmočjutri leta zaporedni novihnajdbA. planipennis, se šteje, da ješkodljivi organizemizkoreninjen. 

6. ODSTRANJEVANJENAPADENEGA LESA,NENAPADENEGA LESNEGA MATERIALAINSEČNIHOSTANKOV 
Ves posekan material gostiteljskihrastlin,vključnossečnimiostanki,jetreba uničitioz. ustrezno predelati,da se zagotovi uničenje morebitnihprisotnihosebkovA. planipennis. Ciljje preprečiti prenos napadenega in potencialno napadenega lesnega materiala iz napadenega območja v ostale dele nadzorovanega območja oz.iznadzorovanega območja vnenadzorovanoobmočje (EPPO2013b). 
Na razpolagoje karnekajnačinovuničenja oz.predelave posekanega lesa in sečnihostankov, da se prepreči tveganje za širjenje A. planipennis, (EPPO2013b): 
-Lesni material se lahko transportira izven območja pod pogojem, da je bil obsevan(izvedba pod nadzorom UVHVVR). Transport tako tretiranega lesa je mogoče izvesti kadarkoli,ne glede na aktivnost A. planipennis. 
-Lesni materialse lahkotransportira izven območja tudi,čemuje bila odstranjena skorjaskupajzbeljavo do globine2,5cm(podnadzoromUVHVVR). Transport takoobdelanega lesa jemogoče izvesti kadarkoli,ne glede na aktivnost A. planipennis. 
-Če zgornjihdvehnačinovni mogoče zagotoviti,se posekan leslahko znotraj območja uporabi za industrijske namene, če to odobri UVHVVR. V obdobju znotraj aktivnosti odraslihhroščev(ocenjeno je bilo, da je to med 15. majem in 15.avgustom za Srednjo Evropo)je treba lesporabiti takojoz.vnajkrajšemmožnemčasupo poseku,zunajtegaobdobjapaje trebalespredelati najkasneje dozačetka naslednjega obdobja aktivnostiodraslihhroščev.  
-Vobdobju,ko hroščiA. planipennis nisoaktivni (za SrednjoEvropoje biloocenjeno,da so hrošči A. planipennis aktivni med 15. majem in 15. avgustom), se posekan les lahko transportira izven območja na obrat za predelavo(izvedba podnadzoromUVHVVR),kjer je treba zagotoviti uničenje osebkovA. planipennis,dejanskoali potencialnoprisotnihv lesnem materialu s predelavo ali kako drugače najkasneje do začetka naslednjegaobdobja aktivnosti odraslihhroščevA. planipennis.  
-Vprimeru,da ne izvedemonobenega odzgorajnaštetihukrepov,je treba vesposekan lestakojoz.vnajkrajšemmožnemčasupoposekusežgati ali ga globokozakopati(izvedbapod nadzorom UVHVVR). 
-Sečni ostanki se brezizjeme uničijossežigomna mestuposeka ali vnjegovi neposrednibližini(izvedba podnadzoromUVHVVR). Vobdobjuznotrajaktivnosti odraslihhroščev (ocenjenoje bilo,da je tomed15.majemin 15.avgustomza SrednjoEvropo)je trebasečne ostanke sežgati takojoz.vnajkrajšemmožnemčasupoposeku,zunajtega obdobjapa je treba sečne ostanke sežgati najkasneje dozačetka naslednjega obdobja aktivnostiodraslihhroščev. Sečne ostanke je mogoče transportirati izven območja samopodpogojem,da zagotovimotransport vneprodušnozaprtihkontejnerjih, in samo vobdobju,ko hroščiA. planipennis nisoaktivni (zaSrednjo Evropo jebilo ocenjeno,daso hroščiA. planipennis aktivni med 15.majemin15.avgustom). 
Ssimulacijskovajo,ki jebila izvedena za primernajdbe jesenovega krasnika vgozduvSloveniji,se je kot najboljprimeren način takozekonomskega kot ekološkega in socialnega vidika izkazalouničenje napadenega lesa ssežiganjemspredhodnopredelavovsekance.Veslesin sečni ostankise na lokaciji predelajo v sekance, ki se jih pod uradnim nadzorom UVHVVR v neprodušnozaprtihkontejnerjihodpelje vnajbližjiobrat zasežiganje.Vobdobjuznotrajaktivnosti odraslihhroščev(ocenjenoje bilo,da je tomed15.majemin 15.avgustomza SrednjoEvropo)je treba sežigsekancevizvesti takojoz.vnajkrajšemmožnemčasupoposeku,zunajtega obdobjapanajkasneje dozačetka naslednjega obdobja aktivnosti odraslihhroščev. Sekance se dosežiga hrani vneprodušnozaprtihkontejnerjih. 
7. ČIŠČENJEMEHANIZACIJE 
Vsomehanizacijoje treba predodhodomizobmočjaizvajanjaizkoreninjenjatemeljitoočistiti. Topomeni,da na transportnihsredstvih,strojihin orodju, ne sme biti prisotnihlesnihostankovgostiteljskih rastlin, v katerih bi lahko bili prisotni osebki A. planipennis. V obdobju znotrajaktivnosti odraslihhroščev(ocenjenojebilo,daje tomed15.majem in15.avgustomzaSrednjoEvropo) je treba biti pozoren tudi na morebitno prisotnost samih hroščev na transportnihsredstvih, strojih in orodju. Preden zapustimo območje zato vso mehanizacijo temeljitopregledamoin morebitne lesne ostanke in/ali osebke A. planipennis odstranimostransportnih sredstev,strojevin orodijin uničimo. 

8. VIRI 
Anulewicz, A.C., McCullough, D.G., Cappaert, D.L., Poland, T.M. 2008. Host Range of the Emerald Ash Borer (Agrilus planipennis Fairmaire) (Coleoptera: Buprestidae) in North America:ResultsofMultiple-Choice FieldExperiments.EnvironmentalEntomology,37:230– 241.https://doi.org/10.1603/0046-225X(2008)37[230:HROTEA]2.0.CO;2 

Baker, R., Gilioli, G., Behring, C., Candiani, D., Gogin, A., Kaluski, T., Kinkar, M., Mosbach-Schulz,O., Neri, F., Preti, S., Rosace, M. C., Siligato, R.,Stancanelli, G.,Tramontini, S. 2019. Agrilus planipennis . Pest Report andDatasheettosupport rankingofEU candidate prioritypests.EFSA,European FoodSafetyAuthority.DOI: 10.5281/zenodo.2784059 
Baranchikov, Y., Gninenko, Y., Yurchenko, G. 2011. Emerald ash borer in Russia: 2009 situation update. V: McManus, K.A., Gottschalk, K.W. (Ur.) 2010. Proceedings. 21st U.S. Department of Agriculture interagency research forum on invasive species 2010; 2010January 12-15; Annapolis, MD. Gen. Tech. Rep. NRS-P-75. Newtown Square, PA: U.S.Department ofAgriculture,Forest Service,Northern ResearchStation:66-67. 
Baranchikov,Y.,Seraya,L.G.,Grinash,M.N.2014.AllEuropean ashspeciesare susceptible toemeraldashborer Agrilus planipennis Fairmaire (Coleoptera,Buprestidae)– a FarEastern invader. Siberian JournalofForest Science,6:80–85.(V ruščini,spovzetkomvangleščini) 
Baranhikov,Y.,Mozolevskaya,E.,Yurchenko,G.,Kenis,M.2008.Occurrence ofthe emerald ash borer, Agrilus planipennis in Russia and its potential impact on European forestry.Bulletin OEPP/EPPOBulletin,38:233–238. 
CABI 2019.www.cabi.org[dostop: 28.10.2020] 
Cappaert,D.,Mccullough,D.G.,Poland,T.M.,Siegert,N.W.2005.EmeraldAshBorer inNorth America:AResearchandRegulatoryChallenge.American Entomologist,51:152–165.DOI: 
10.1093/ae/51.3.152 

CharlesE. Flower, C.E., Knight, K.S., Gonzalez-Meler,M.A.2013.Impactsofthe emeraldash borer (Agrilus planipennis Fairmaire)inducedash(Fraxinus spp.)mortalityon forest carboncyclingandsuccessionaldynamicsin the eastern UnitedStates.BiologicalInvasions,15:931– 944.DOI 10.1007/s10530-012-0341-7 
Cipollini,D.in Rigsby,C.2015.Incidence ofInfestation andLarvalSuccessofEmeraldAsh Borer (Agrilus planipennis)on White Fringetree (Chionanthus virginicus),Chinese Fringetree (Chionanthus retusus), and Devilwood (Osmanthus americanus).EnvironmentalEntomology, 44: 1375–1383.DOI: 10.1093/ee/nvv112 
Cipollini,D.,Rigsby,C.,Petterson,D.L.2017.FeedingandDevelopmentofEmeraldAshBorer(Coleoptera: Buprestidae) on Cultivated Olive, Olea europaea. Journal of Economic Entomology,110: 1935–1937.https://doi.org/10.1093/jee/tox139 

Crosthwaite, J.C., Sobek,S., Lyons, D.B., Bernards, M.A., Sinclair, B.J. 2011. Theoverwintering physiology of the emerald ash borer, Agrilus planipennis Fairmaire (Coleoptera: Buprestidae). Journal of Insect Physiology, 57: 166–173. 
https://doi.org/10.1016/j.jinsphys.2010.11.003 

DeGroot,MinJurc,D.2017.Jesenov krasnik(Agrilus planipennis).Gozdarski vestnik,letnik 75,številka 3,sredica. 
EPPO2005.Agrilus planipennis.Bulletin OEPP/EPPOBulletin,35:436–438. 
EPPO 2007. First report of Agrilus planipennis in the region of Moscow, Russia. EPPO Reporting Service no. 04–2007. Num. article: 2007/067. https://gd.eppo.int/reporting/article-1038[dostop: 28.10.2020] 
EPPO 2013a. Pest risk analysis for Agrilus planipennis. EPPO, Paris. Available at 
http://www.eppo.int/QUARANTINE/Pest_Risk_Analysis/PRA_intro.htm 

EPPO 2013b. PM 9/14 (1) Agrilus planipennis: procedures for official control. Bulletin OEPP/EPPOBulletin,43:499–509. 
EPPO2019.Presence ofAgrilus planipennis confirmedin Ukraine.EPPOReportingService no. 10–2019.Num. article: 2019/202. https://gd.eppo.int/reporting/article-6632 
[dostop: 28.10.2020] 
EPPO2020.Update on the situation ofAgrilus planipennis in Ukraine.EPPOReportingService no.04–2019.Num.article: 2020/070.https://gd.eppo.int/reporting/article-6748 
[dostop: 28.10.2020] 
Evans, H.F., Williams, D., GHoch, G., Loomans, A., Marzano, M. 2020. DevelopingaEuropean Toolboxtomanage potentialinvasion byemeraldashborer(Agrilus planipennis)andbronze birch borer (Agrilus anxius), important pests of ash and birch. Forestry: 93: 187–196. doi:10.1093/forestry/cpz074 
Fahrner,S.J.,Lelito,J.P.,Aukema,B.2015.The influence oftemperature onthe flightcapacityof emerald ash borer Agrilus planipennis and its parasitoid, Tetrastichus planipennisi: implicationsto biological control.BioControl,60:437–449.DOI: 10.1007/s10526-015-9657­4 
Haack, R., Baranchikov, Y., Bauer, L.S., Poland, T.M. 2015. Emerald ash borerbiologyand invasion history. In: Biology and Control of Emerald Ash Borer (Van Driesche, R.G. in Reardon, R.C. (Ur.)), USDA Forest Service, Forest Health Technology Enterprise Team,Morgantown,WV,FHTET-2014-09,180 str. 
Haack, R.A., Jendek, E., Houping, L., Marchant, K.R., Petrice, T.R., Poland, T.M., Ye, H. 2002Theemerald ash borer: a new exotic pest in North America. Newsletter of the Michigan Entomological Society,47:1–5. 
Herms, D.A. inMcCullough,D.G.2014.Emeraldashborerinvasion ofNorthAmerica:history,biology,ecology,impacts,andmanagement.AnnualReviewofEntomology,59:13-30.doi: 10.1146/annurev-ento-011613-162051 
Hugh J. MacIsaacDuarte, S.A.D. 2013. 2013. Characterizing Prepual Diapause and AdultEmergence PhenologyofEmeraldAshBorer.The OhioState University,87str. 
IzvedbenauredbaKomisije(EU)2019/2072.IzvedbenauredbaKomisije(EU)2019/2072 zdne 28. novembra 2019odoločitvi enotnihpogojevza izvajanje Uredbe(EU)2016/2031Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmirastlin,terrazveljavitvi Uredbe Komisije (ES)št.690/2008in spremembi Izvedbene uredbeKomisije(EU)2018/2019 (2019/2072). 
Ja,M.inOrlova-Bienkowskaja,M.J.2013.DramaticExpansion oftheRange ofthe Invasive AshPest,BuprestidBeetle Agrilus planipennis Fairmaire,1888(Coleoptera,Buprestidae)in European Russia. Entomological Review, 93: 1121–1128. DOI: 
10.1134/S0013873813090042 

Lyons, D.B., Caister, C., deGroot, P., Hamilton, B., Marchant, K., Scarr, T.A., Turgeon, J.J. 2007. Survey guide for detection of emerald ash borer. Natural Resources Canada, Great Lakes ForestryCentre,Sault Ste.Marie,Ontario,Canadian FoodInspection Agency,52str. 
Morin,R.,Liebhold,A.M.,Pugh,S.A.,Crocker,S.J.2017.Regionalassessment ofemeraldash borer, Agrilus planipennis, impacts in forests of the Eastern United States. Biologocal Invasions,19: 703–711.DOI: 10.1007/s10530-016-1296-x 

Muirhead, J.R., Leung, B., van Overdijk, C., Kelly, D.W., Nandakumar, K., Marchant, K.R.,Maclsaac,H.J.2006.Modellinglocalandlong-distance dispersalofinvasive emeraldashborer Agrilus planipennis (Coleoptera)in NorthAmerica.DiversityandDistributions,12:71–79. 
https://doi.org/10.1111/j.1366-9516.2006.00218.x 

Myers,S.W.,Fraser,I.,Mastro,V.C.2009.Evaluation ofheat treatment schedulesforemeraldashborer(Coleoptera:Buprestidae). JournalofEconomicEntomology,102: 2048–2055.doi: 10.1603/029.102.0605 
Orlova-Bienkowskaja,M.J.2014.Ashesin Europe are in danger:the invasive range ofAgrilus planipennis in European Russia is expanding. Biological Invasions, 7: 1345–1349. DOI: 
10.1007/s10530-013-0579-8 
Orlova-Bienkowskaja,M.J.in Bieńkowski,A.O.2016.The life cycleofthe emeraldashborer Agrilus planipennis in European Russia andcomparisonswithitslife cyclesin Asia andNorthAmerica.AgriculturalandForestEntomology,18: 182–188. 
Orlova-Bienkowskaja, M.J. in Bieńkowski, A.O. 2018. Modeling long-distance dispersal ofemeraldAshborerin European Russia andprognosisofspreadofthispest toneighboringcountries within next 5 years. Ecology and Evolution, 8: 9295–9304. 
https://doi.org/10.1002/ece3.4437 

Orlova-Bienkowskaja,M.J.,Drogvalenko,A.N,Zabaluev,I.A.,SazhnevA.S.,Peregudova, E.Y.,Mazurov, S.G., Komarov, E.V., Struchaev, V.V., Martynov, V.V, Nikulina, T.V., Andrzej O.Bieńkowski,A.O.2010.CurrentrangeofAgrilus planipennis Fairmaire,an alien pest ofash trees, in European Russia and Ukraine. Annals of Forest Science, 77:29. doi: https://doi.org/10.1101/689240 
Parsons, G.L. 2008. Emerald Ash Borer Agrilus planipennis Fairmaire (Coleoptera, Buprestidae). A guide to identification and comparison to similarspecies. Department of Entomology, Michigan State University, 56 str. http://www.emeraldashborer.info/documents/eab_id_guide.pdf[dostop: 28.10.2020] 
Poland,T.M.,Chen,Y.,Koch,J.L.,Pureswaran,D.S. 2015. Reviewofthe emeraldashborer (Coleoptera: Buprestidae), life history, mating behaviours, host plant selection, and host resistance.The Canadian Entomologist,147:252–262.DOI: 10.4039/tce.2015.4 
Robertson,D.R.in Andow,D.2009.Workingpaper:Human-mediateddispersalofemerald ashborer: Significanceofthefirewoodpathway.DOI: 10.13140/RG.2.1.2063.7045 
Schrader,G.,Vos,S.,Ciubotaru,R.2020.EFSAguidelinesforemeraldashborersurveyin the EU.Forestry,93: 212–219. 
Straw,N.A.,Williams,D.T.,Kulinich,O.,Gninenko,Y.I.2013.Distribution,impactandrate of spreadofemeraldashborerAgrilus planipennis (Coleoptera:Buprestidae)in the Moscow region ofRussia.Forestry, 86,515–522.https://doi.org/10.1093/forestry/cpt031 

Taylor, R.A.J., Bauer, L.S., Poland, T.M, Windell, K.N. 2010. Flight Performance of Agrilus planipennis (Coleoptera:Buprestidae)on a Flight Millandin Free Flight.JournalofInsect Behaviour,23: 128–148.https://doi.org/10.1007/s10905-010-9202-3 
Uredba (EU)2016/2031.Uredba (EU)2016/2031Evropskega parlamenta in Sveta zdne 26.oktobra 2016oukrepihvarstva predškodljivimi organizmi rastlin,spremembi uredb(EU)št.228/2013,(EU)št.652/2014in (EU)št.1143/2014Evropskega parlamenta in Sveta terrazveljavitvidirektiv Sveta69/464/EGS,74/647/EGS,93/85/EGS,98/57/ES,2000/29/ES,2006/91/ESin2007/33/ES(2016/2031). 
Uredba78/19.Uredba oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmi rastlin (Uradni list RS,št.78/19). 
UVHVVR 2020a. Programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano,veterinarstvo in varstvo rastlin, 2020. 
https://www.zdravgozd.si/dat/posebni_nadzori/kompilacija/2020.pdf 

UVHVVR 2020b. Smernice za obveščanje in objavljanje podatkov o pojavu rastlinskihškodljivihorganizmovin odrejenihukrepih. Številka: U3430-55/2020-1,zdne15.09.2020 (3.verzija). Uprava RS zavarnohrano,veterinarstvoin varstvorastlin,Ljubljana.19str. 
Valenta,V.,Moser,D.,Kapeller, S., Essl, F. 2016. Anewforest pest in Europe:a reviewofthe Emeraldashborer(Agrilus planipennis)invasion.JournalofAppliedEntomology,141:507– 526. 
Wang,H.,Xu,Z.-C., Wang, B., Luo, Y.-Q.2015.Potentialflight capabilityofthe emeraldash borer, Agrilus planipennis Fairmaire (Coleoptera: Buprestidae). Beijing Linye Daxue Xuebao/Journal of Beijing Forestry University, 37: 92–97. DOI: 10.13332/j.cnki.jbfu.2015.01.015 
Wang,X.-Y.,Yang,Z.-Q., Gould, J., Zhang, Y.-N., Liu, G.-J. Liu, E.-S. 2010.TheBiologyandEcology of the Emerald Ash Borer,Agrilus planipennis,in China.JournalofInsect Science,10:128. 
Pregled ukrepov za izkoreninjenje in zadrževaje širjenja bolezni tisočerih 
rakov 
Bolezen tisočerih rakov (BTR) povzročatagliva Geosmithia morbida Kolařik, Freeland,Utley &Tisserat in njen vektororehov vejni lubadar (OVL) Pityophthorus juglandis Blackman 
1 Splošno 
Geosmithia morbida Kolařik, Freeland, Utley & Tisserat in njen vektor Pityophthorus juglandis Blackmansta uvrščena na seznam B (škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo na ozemlju Unije), Priloge II izvedbene uredbe komisije (EU) 2019/2072 (Ur. EU. 2019/2072) 
1.1 GOSTITELJI Gliva in njen vektorse pojavljatana vrstah iz rodov Juglans in Pterocarya (J. ailantifolia, J. californica, J. cinerea, J. hindsii, J. major, J. mandshurica, J. microcarpa, J. mollis, J. nigra, J. regia, J. hindsii x J. regia, J. nigra x J. hindsii, J. cinerea x J. ailantifolia, J. nigra x J. regia, P. fraxinifolia, P. rhoifolia, P. stenoptera) (Danielsin sod. 2016; EPPO, 2015; Montecchio in sod., 2016; Utley, 2013) 
1.2 POTENCIALNI VEKTORJI Poleg orehovega vejnega lubadarjaliteraturakot potencialnevektorje glive omenjenaše rilčkarja Stenomimus pallidus (Coleoptera: Curculionidae) in podlubnike, Xylosandrus crassiusculus, Xyleborinus saxesenii (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae) (Daniels in sod., 2016). Gliva pa je bila potrjeno prisotna še na 14drugih vrstah hroščev (Moore in sod., 2019). 
2 Detekcijska preiskava 
2.1 AKTIVNA PERIODA POVZROČITELJEV BTR OVL razvije dve generacijina leto. Imagi, ki so prezmili, rojijo od maja naprej, prva generacija roji v juliju, druga pa enkrat do konca oktobra. Lov v pasti je mogoč med majem in oktobrom (Daniels in sod. 2016; Montecchio in sod., 2016), lahko pa že od sredine aprila (Haun in sod., 2010) oz. od marca do novembra (CABI, 2019; Seybold in sod., 2019; Thousand..., 2016) 
2.2 NAJPOGOSTEJŠI PREDMETI VNOSAPOVZROČITELJEV BTR 
1) Lesni materialiizgostiteljskihrastlinza Geosmithia morbida inOVL, ki prihaja z območij, kjer je prisotna BTR (EPPO,2015): 
a) 
less skorjo (okrogli les, les za kurjavo, žagan les) 

b) 
skorja 

c) 
sekanci 

d) 
lesni ostanki, lesni drobir 

e) 
leseni pakirni material (LPM) 

f) 
rastline za sajenje 

g) 
cepiči 

h) 
izdelki izlesagostiteljskih rastlin s prisotno skorjo(pohištvoin drugi izdelki) 

i) 
rezane veje 


2) Orodjeinmehanizacija 
3) Živi osebki kotslepi potniki (npr. v kabinah vozil, strojev, ...). 
2.3 OBJEKTI PREISKAV- PREDNOSTNE LOKACIJE ZA SPREMLJANJE NAVZOČNOSTI POVZROČITELJEV BTR (EPPO, 2015; Thousand..., 2016): 
a)lokacije z gostiteljskimi rastlinami, ki nepojasnjeno propadajo, 
b)
mesta predelava lesa gostiteljskih rastlin (žage, furnirnice), 

c)
deponijelesa inlesnih ostankov, 

d)
vstopne točke, 


e)drevesnice. 
2.4 POTI VNOSA 
a) 
Naravno širjenje: Ugotovili so, da je največja razdalja, ki jo P. juglandis lahko preleti v 1 dnevu, 3,6 km. Hrošči v enem dnevu navadno preletijo precej krajšo razdaljo, povprečno 372 m. Pri spremljanju hroščev skozi daljše časovno obdobje je v petih dnevihvečina hroščevletela okrog 500 mdaleč. Tretjina jih je v istem času preletela pod 100 m, le 1% hroščev pa je v petih dneh letel dlje kot 2 km(mediana 280 m). (Kees in sod., 2017). Spore glive se sicer lahko razširjajo z vetrom ali vodo, vendar strokovnjakiverjamejo, da je toza razširjanjeBTRobrobnega pomena, saj gliva za inokulacijo drevesa potrebuje mnogo ran na drevesu, kar pa lahko zagotovi OVL(EPPO, 2015).  

b) 
S človekom: predvsem trgovina z neobdelanim (ne tretiranim)lesenim materialom gostiteljskih rastlin, ter lesnim podpornim material, ki ni tretiran. Lokalno je prenos glive verjetentudi z orodjem in stroji za obrezovanje(EPPO, 2015). 


2.5 UKREPI ZA PREPREČEVANJE VNOSA Izvedbenauredbakomisije (EU) 2019/2072detaljno opisujepogoje obuvozu rastlinin predmetov rastlinskega izvora, ki so namenjenipreprečevanjuvnosa glive in njenega vektorja in jih na kratko povzemamo v nadaljevanju. 
2.5.1 Uradni postopki tretiranja oz. pogoji za uvoz materialov (Juglans in Pterocarya) v EPPOobmočja (Ur. EU 2019/2072) 
A) LESsSKORJOali BREZ NJE potrebuje fitosanitarno spričevalo (uradno izjavo) in: 
1) prihaja iz območij brez uradno potrjene BTR (pogoj v dokumentu EPPO, 2015 str. 29in EU 2016/2072), 
2) je štirikotno obtesan, tako da mu je v celoti odstranjena naravna okrogla površina (ne vsebuje skorje), 
3) je toplotno obdelan (vsaj 56°C zazaporednih 40 minutmerjeno 1 cm globoko v beljavi) IN se rokuje(transportira in skladišči)z njim tako da se prepreči ponoven napad, 
4) je olupljenIN toplotno obdelan (vsaj 56°C zazaporednih 40 minutmerjeno 1 cm globoko v beljavi). 
B) LESEN PAKIRNIMATERIAL 
1) Tretiranje v skladu zISPM 15. 
C) CEPIČI in RASTLINE ZA SAJENJE potrebujejo fitosanitarno spričevaloin: 
1) prihajajoz območij brez uradno potrjene BTR(pogoj v dokumentu (EPPO, 2015) str. 29in EU 2019/2072), 
2) vzgoja v izoliranih pogojih (insect proof) INmanipulacija na načinda se prepreči ponoven napad IN je pošiljka uradno pregledana. 
D) SKORJA potrebuje fitosanitarno spričevaloin: 
1) prihaja z območij brez uradno potrjene BTR(pogoj v dokumentu (EPPO, 2015) str. 29in EU 2019/2072), 
2) je ustrezno toplotno obdelana (vsaj 56°C za 40 zaporednih minutpo celotnem profilu) INmanipulacija na način da se prepreči ponoven napad. 
E) LESNIDROBIR(SEKANCI)VSEH LISTAVCEVpotrebuje fitosanitarno spričevalo in: 
1) prihaja z območij brez uradno potrjene BTR(pogoj v dokumentu (EPPO, 2015) str. 29in EU 2019/2072), 
2) je toplotno obdelana (vsegrevanje na min.56°C za 40 zaporednih minut po celotnem profilu) IN manipulacija na način da se prepreči ponoven napad. 
2.6 UGOTAVLJANJE NAVZOČNOSTI VEKTORJA S PASTMI Letenjehroščev OVL, ko temperature presežejo18–19°C. Za lovljenje hroščev OVL se uporabljajo lijakaste pasti. Lijakasta past se postavi v bližino gostiteljskih dreves(slika 1), še bolje če so ta slabše vitalnosti, saj taka drevesa oddajajo hlapne snovi, ki privabljajo OVL. Past naj bonameščena2,7–4,5 m stran od debla in 1,5–3 m stran od živih vej (zaradi preprečevanja nenamernega napada zdravih dreves) ter dvignjena 2–3 m od tal (Thousand..., 2016). Past je lahko opremljena s feromonskovabo (Seybold in sod., 2019)in/ali zvabo na osnovi hlapnih snovi, ki jih oddaja drevo oreha v stresu. Ob past se lahko obesi še butarico sveže narezanih orehovih vejic, ki dodatno privabljajo osebke OVL (Daniels in sod., 2016). Past je potrebno redno pregledovativ intervalihna 7–14 dni (CABI, 2019; Thousand..., 2016). 

Slika 1: Lijakasta past nameščena na slabše vitalno drevo črnega oreha (Juglans nigra) za spremljanje prisotnosti OVL (Pityophthorus juglandis) (Bush E., Virginia Polytechnic Institute and State University, Bugwood.org). 
2.7 SIMPTOMI BTR (Danielsin sod., 2016; ; Montecchio in sod., 2016, Seybold in sod., 2019; Thousand..., 2016) 
a) 
venenje in rumenenje listja 

b) 
odmiranje posameznih vejin vrhov(slika2) 

c) 
adventivni poganjki nadeblu(slika2) 

d) 
rovni sistemi OVL v skorji(slika4) 

e) 
napad OVLse začne na tankih vejah v krošnji (veje debeline od15 mm naprej) 

f) 
1 mm široke okroglevhodne in izhodne odprtine 

g) 
rjavi izcedki na skorji okrog vhodnih odprtin OVL (slika3) 

h) 
številni temni in mokri raki(nekroze)(velikost od nekaj mm do 10–20 cm) v skorji v bližini vhodnih in izhodnih odprtin(slika4) 

i) 
raki se združujejo in obdajo vejo ali deblo ter s tem prekinejo pretok hranil v distalne dele, kar povzroči odmrtje dela rastline od tega mesta naprej(običajno posameznih vej)(sliki 2, 4) 

j) 
drevo po 3–4 letih odmre 



Slika 2: Posamezni odmrli vrhovi oreha v zadnji fazi bolezni BTR. (Cranshaw W., Colorado State University, Bugwood.org) 

Slika 3: Rjavi izcedki na skorji navadnega oreha (Juglans regia) so posledica napada orehovega vejnega lubadarja (Pityophthorus juglandis)(Tisserat N., Colorado State University, Bugwood.org). 

Slika 4: rovni sistemi OVL in številni rastoči raki v skorji veje napadenega črnega oreha (Bush E., Virginia Polytechnic Institute and State University, Bugwood.org). 
3 Izkoreninjenje BTR 
Za izkoreninjenje BTR ni na voljouradnih protokolovali smernic.Praksa kaže,da je izkoreninjenje izjemno zahtevnoin ga jemogoče uspešno izvestile v določenih primerih (EPPO, 2015; Haun in sod., 2010; Montecchio in sod., 2016): 
• 
če seBTRpojavi v izolirani populaciji oreha ali drugega gostitelja,obkroženi z naravnimi pregradami (puščava, gore, večja vodna telesa), v tem primeru izkoreninjenje bolezni dosežemo s posekom in uničenjem vseh gostiteljskih dreves, 

• 
če je prisotna le gliva G. morbida, brez vektorja. 


V primeru BTR je zato poudarek na preventivi. Ob vnosu glive in njenega vektorjaje zaradi majhne verjetnosti pravočasnezaznave v zgodnji fazi pojava izkoreninjenje bolezni skoraj nemogoče, zato se preide direktno v ukrepe za zadrževanje škodljivca. Pri tem je odločilen dober vnaprej pripravljen načrtukrepanja ob najdbi(dodatek 2)(EPPO, 2015Haun in sod., 2010). 
4 Zadrževanješirjenja BTR 
4.1 SPLOŠNO 
1) Izvedbarazmejitvene preiskave območja 
2) Določitev nadzorovanega območja; taobseganapadeno območje (polmer 500 m okrog vsakega potrjeno napadenega drevesa) in varovalni pas (2 km širok pas okrog napadenega območja)(Final..., 2016; Montecchio in sod., 2016). Po najnovejših raziskavah je za 95% učinkovitost varovalnega pasu potreben polmer 111 km, za 99% pa kar1193km(dokumentv pripravi_ Note on buffer zone). Po protokolu izZDA(Tennessee)je napadenoobmočje omejeno na cela okrožja, varovalni pas pa so cela okrožja, ki mejijo na napadenoobmočje (okrožje) (Haun in sod.,2010). 
3) Posek in tretiranjemateriala; v primeru daje izkoreninjenje možno, se izvede posek vseh gostiteljskihrastlinvnapadnem območju,posekan material pa se uničidel posekanega rastlinskega materiala se lahko tretirana način, da se prepreči vnos in širjenje na nova območja (npr. Obtesanje večvrednih hlodov(okrogli les), ter sežig ali globok zakop sečnih ostankov)po protokolih iz EU 2019/2072 (EPPO, 2015; Final..., 2016) 
4) Izvajanje intenzivnegaspremljanja; v varovalnem pasu in postavitev pasti za spremljanje tudi izven tega območja. (Final..., 2016) 
5) Prepoved transporta; izven nadzorovanihobmočij za vse rastline za sajenje rodov Juglans in Pterocarya premera nad 10 mm in lesnih produktov istih rodov (vključno s sečnimi ostanki in skorjo),razen (EPPO, 2015; Final..., 2016): 
(a)
lesa, ki mu je v celoti odstranjena skorja, floemski sloj in zunanji ksilemski obroč (branika zadnjega leta) 

(b)
obdelan lesna način, da se zunanja branikasegreje nanajmanj 60°C za vsaj 45 zaporednih minut 

(c)
dovoljen je prevoz do najbližjih predelovalnih obratov izven območja, če je izveden v zaprtih kontejnerjih (Final..., 2016) (Pogoji za transportmaterialaiznapadenih območij (protokol vZDA: dodatek 1); povezeto po Haun in sod., 2010) 


6) Redni fitosanitarni pregledi drevesnic; ki proizvajajo(gojijo)rastline za sajenje Juglans in Pterocarya na nadzorovanihobmočjih inobveznosthrambe vseh listin o prometuzrastlinami teh dvehrodov(EPPO, 2015; Final..., 2016) 
7) Prepovedponovnegapogozdovanja:in ponovnega osnovanja nasadov z J. nigra in J. regia v nadzorovanemobmočju. (Final..., 2016) 
8) Posebno ukrepanje ob točkovnem izbruhu izven napadenegaobmočja(ukrep v ZDA, kjer so nadzorovana območja precej večja); (Haun in sod., 2010) (Točkovni izbruh pomeni da so vsanapadena drevesa znotraj polmera275 m, poleg tega je utemeljen sum, da se je točkovni napadpojavilzaradi premika materiala izvennadzorovanega območja (napadenegaobmočja) s pomočjo človeka. 
a) 
vzpostavitev prehodnega nadzorovanega območja polmera805 m okrog točke izbruha 

b) 
redno letno spremljanjenadzorovanega območja 

c) 
v primeru širjenjaškodljivega organizmaizvenprehodno nadzorovanega območja polmera805 m se aktivira in uporablja standardni protokol (celookrožje postane del napadenega območja). 


9) Izvajanje preiskav; vizualni pregledi in postavitve pasti na strateška mestaznotraj nadzorovanegaobmočja in v njihovi neposredni bližini (ob nasade, poti, železnice, skladišča lesa) (Final..., 2016) 
4.2 PREDMETI IZ NADZOROVANIH OBMOČIJ, KI SO PREDMET OMEJITEV IN NADZORA (Haun in sod., 2010): 
1. 
Vse žive faze OVL(Pityophthorus juglandis) 

2.
 Gliva Geosmithia morbida 

3.
 Les za kurjavo trdih listavcev 

4.
 Ves material gostiteljev (Juglans in Pterocarya) (mrtev les, opad, rezane veje, sadike v drevesnicah, okrogli les, žagan les, panji, korenine, in ves lesni drobir (ostanki)nad debelino 1 inče (1,25 cm) v premeru. 

5.
 Katerikoli izdelek, produkt, ali predmet, ki predstavlja tveganje za prenos BTR. 


4.3 DODATNI IZVEDBENI UKREPI ZA ZADRŽEVANJE ŠIRJENJA (Uradno priznani fitosanitarni ukrepi, za uničenje škodljivca so le tisti, ki ji navaja Delegirana uredba komisije (EU) 2019/2072, nekateri so navedeni pod točko 2.5.1, v primeru izkoreninjenjajeučinkovita tudi tistapod točko bter pogojno a in e). 
a) 
Zakopmateriala; gostiteljskih rastlin v napadenem območju (EPPO, 2015) 

b) 
Sežigmateriala; tako napadenega kot tudi nenapadenegazmanjša potencialna mesta za zaleganje inrazvoj OVL (CABI, 2019; EPPO, 2015; UC IPM, 2017) 

c) 
Mletje; sekanci (dimenzij 4,5-0,5 cm)zagotoviuničenjecca 94 % OVL. Meletje pripomore k hitrejši dekompoziciji lesa in potencialnih mest za zaleganje novih generacij OVL.Mletjetudi močno skrajša čas izletanja (torej skrajša morebitno karanteno materiala) v primerjavi z neobdelanim napadenim materialom (Sitz in sod., 2013) 

d) 
Lupljenje; hlodov (okroglega lesa) in žaganega lesa zmanjša možnost za napad nenapadenega materiala oz. preživetje osebkov v napadenem materialu, vendar so že manjši kosi skorje dovolj za popolno zaključen razvoj škodljivca (Haun in sod., 2010) 

e) 
Toplotna obdelava; okroglega lesa pri 48°C (merjeno 1 cm pod kambijem) za 40 minut je zadostna da onesposobi G. morbida (Mayfield et al., 2014), segrevanje na 56°C in več pri enakih pogojih kot zgoraj pa je tudi dovolj za uničenje vseh faz OVL (EU 2019/2072), temperatura med 60°C in 72°C za 30 minutneprekinjeno uniči vse OVLvgostiteljskem materialu(Sitzinsod., 2013) 

f) 
Zamrzovanje; pri -25 ° Cza 7dni je bilo v enem poskusu 100%učinkovito za uničenje OVL, v drugem poskusu pa je del OVLkljub postopku zamrzovanjapreživel (Sitz in sod., 2013) 

g) 
Razrez vžaganles; uniči del škodljivcev v lesu, saj se žaganleshitreje osušiinto poveča smrtnostškodljivca. Tekom postopka razreza se običajno razkrijejo rovni sistemi,kartudi poveča možnost zadetekcijoin izločitev ter uničenje napadenega materiala(EPPO, 2015). 

h) 
Impregnacija in potapljanje; uničijo del škodljivca, vendar niso uradno priznani fitosanitarni ukrepi (EPPO, 2015) 

i) 
ObsevanjePM 10/8(1)in ISPM 18; nipopolnozanesljiva metoda za uničenje G. morbida. (EPPO, 2015) 

j) 
Karantena materiala; sumljivmaterial (cepiči, sadike, bonsaji)s sumom na morebitni (prikrit)napadnaj ostane v karanteni vsaj 8 tednov v aktivni periodi OVL preden ta zapusti območje(EPPO, 2015; Haun in sod., 2010) 

k) 
Izolacija materiala; Napaden les je najbolje uničiti ali izolirati, tako da se prepreči širjenje P. juglandis v okolico.Izolacijajemogočazinsekticidnimi mrežami, insekticidi,impregnacijami (EPPO, 2015; Haun in sod., 2010), ki uničijo osebke OVL, preden bi se ti razširili na nova območja 

l) 
Izolirana deponija; oddaljena od sestojev gostiteljev (upoštevanje lokalnih vetrov) za 2-3 leta, dokler les ne omogočaveč popolnega razvojaOVL,alideponija lesa v zaprtih prostorih (Insect proof), ali prekitjelesas folijami (Haun in sod., 2010) 

m) 
Ločevanje; hlode (okrogli les)gostiteljskih rastlin se na deponiji ločuje od lesa ostalih vrst (Haun in sod., 2010) 

n) 
Prevoz in rokovanje; Previdno rokovanjezmaterialom gostiteljskihrastlin,ob premeščanju patransport v zaprtih kontejnerjih (Final..., 2016), kadarpremeščanje potekapreko nenapadenih območij (izogib cest ki vodijo skozi nenapadena območja s prisotnimi gostiteljskim materialom)(Hauninsod., 2010) 

o) 
Skrb za drevje; zalivanje in gnojenje ter ostala dela, ki pripomorejo za izogib stresu rastline(UC IPM, 2017) 

p) 
Zastorna sečnja; ker je oreh svetloljubna rastlina se priporoča zastorno (izbiralno) redčenje, saj štori v senčnih pogojih ne odganjajo več in to postanejo površine brez gostiteljevza OVL (Haun in sod., 2010). 

q) 
Preventivna sečnja; ni priporočljiv ukrep, razen če je v bližini znanizbruh BTR (napadeno območje)(Haun in sod., 2010) 

r) 
Sanitarna sečnja; je priporočljiva, vendar nima pomembne vloge pri zaustavitvi širjenja (urbano okolje), sanitarna sečnjalahko kvečjemuodloži napredovanje bolezni pri sosednjih (že napadenih) vendar še nesimptomatičnih drevesih za nekaj let(Haun in sod., 2010) 

s) 
Odsvetovana sadnja; naobmočjih, kjer je znano da sta prisotna G. morbida in P. juglandis je odsvetovano pogozdovanje z gostiteljskimi rastlinamiin osnovanje nasadov z gostiteljskimi rastlinami zaOVL (EPPO, 2015) 

t) 
Higiena in razkuževanjeorodij; pri opravljanju arborističnih posegov (urbano okolje) (Haun in sod., 2010) 

u) 
Biološka kontrola; Znanih je več vrst naravnih sovražnikov: 14 vrst predatorskih žuželkOVL, 2 predatorski osi OVL, 2 vrsti iz rodu pisancev (Cleridae), Madoniella dislocatus (Say)ter Pyticeroides laticornis (Say) (Coleoptera: Cleridae) in entomopatogeniglivi: (Beauveria bassiana (Bals.-Criv.) Vuill. (Hypocreales: Cordycipitaceae) in Metarhizium anisopliae (Metschn.) Sorok (Hypocreales: Clavicipitaceae)) (Danielsin sod., 2016) 

v) 
Kemična kontrola; Uporaba insekticidov je učinkovita za zatiranje OVL na drevesih in hlodih (okroglem lesu)večje vrednosti. Za vsesplošno uporabo je kemična kontrola vprašljiva – eden od razlogov je možnost prisotnosti ostankov aktivnih snovi ali njihovih metabolitov v plodovih, ki jih konzumira človek (Daniels in sod., 2016) 

w) 
Komunikacijaz deležniki; potreben je dober komunikacijski načrtin komunikacija preko ustreznih komunikacijskih kanalovz lastniki gozdov in splošno javnostjoter drugimi deležniki, da so le ti obveščeni o bolezenskih znakih in poročajo o morebitnih simptomatičnih drevesih na BTR (EPPO, 2015; Haun in sod., 2010) 

x) 
Poznavanje in izvajanje ukrepov biovarnostiza vse ljudi, ki obiskujejo aliopravljajo dela na območjih, kjerjeali bi lahko bilaprisotna BTR (Thousand..., 2020) 

y) 
Kazni; (v ZDA) ob sumu na kršitev premika izven nadzorovanega območja in dokazani kršitvi so kazni za namerne kršitve tudi do 20.000 ameriških dolarjev(cca 


16.800 €)(Tisserat in sod., 2011). 
5 Blažitev posledic – glavni ukrepi (Tisserat in sod., 2011) 
1) Stalno spremljanješirjenjaškodljivca v nadzorovanih območjih (ali izven njih). 
2) Preprečitevnenadzorovanihpremikov kakršnegakolinapadenegamateriala (poglavje 
4.2) izven nadzorovanih območij. 
3) Razvojnacionalnegaizobraževalnaprogramao nevarnosti BTR. 
4) Opredelitevnačinov uporabenapadenega okroglega lesa (in ostalega komercialno zanimivega materiala), tako da se lahko varno uporabi v komercialne namene. 
5) Razvoj in testiranje novih načinov zatiranja BTR 
6) Izpopolniti in preučiti možnosti biološke kontrole BTR. 
7) Razvoj in vzgoja križancev ali klonov odpornih na BTR 
8) Ureditevzbirke za ohranjanje genskih virov oreha. 
6 Viri 
CABI. 2019. Geosmithia morbida (thousand cankers disease). Datasheet. CABIInvasive Species Compendium. https://www.cabi.org/isc/datasheet/117952 
(10. 11. 2020) 
Daniels D. A.,NixK. A., Wadl P. A., Vito L. M., Wiggins G. J., Windham M. T., Ownley B. H., Lambdin P. L., Grant J. F., MertenP., Klingeman W. E., Hadziabdic D. 2016. Thousand Cankers Disease Complex: A Forest HealthIssue that Threatens Juglans Species across the U.S.Forests, 7, 260, 15 str. 
EPPO (2015) Pest risk analysis for Thousand cankers disease (Geosmithia morbida and Pityophthorus juglandis). EPPO, Paris. 
Final report of an audit carried out in Italy from 12 september 2016 to 23 september 2016 in order to evaluate the situation and control for thousand canker disease. European commissiondirectorate-general for health and food safety. DG(SANTE) 2016-8796 – MR 
Haun G., Powell S., Strohmeier C., Kirksey J. 2010. State of Tennessee Thousand Cankers Disease Action Plan. Tennessee Department of Agriculture, 34 str. 
ISPM5: glossary of phytosanitary terms -slovar fitosanitarnih izrazov, Revizija 26. jun. 2019 
KeesA. M., HeftyA. R.,VenetteR. C., SeyboldS. J., AukemaB. H. 2017. Flight Capacity of the Walnut Twig Beetle (Coleoptera:Scolytidae) on a Laboratory Flight Mill. Environmental Entomology, 46(3):633–641 
Montecchio L.,Vettorazzo M., Faccoli M. 2016. Thousand cankers disease in Europe: an overview. BulletinOEPP/EPPOBulletin, 46 (2): 335–340 
Moore M., Juzwik J., Miller F., Roberts L., Ginzel M. D. 2019. DetectionofGeosmithia morbida on Numerous Insect Species in Four Eastern States. Plant Health Progress: 1–7 
Rhodes D., O'HernC., Ambe S., HallT., NyceR., NewcampT., TurcotteR., BucherN., DemkoJ., Donovall L., Dykstra M., Eggen D., FrontzT., Hoover G., Elmendorf B., Jia F., KaiserJ., Liu H., WagonerR., Bender D. W., Craig K., LyskavaP., SpichigerS. E. 2015. Commonwealth of PennsylvaniaThousand Cankers DiseaseAction Plan. 
Seybold S. J., Klingeman III W. E., Hishinuma S. M., Coleman T. W., and Graves A. D. 2019. Status and Impact of Walnut Twig Beetle in Urban Forest, Orchard, and Native Forest Ecosystems. Journal of Forestry, 117 (2):152–163 
Sitz R, Luna E, Tisserat N, Cranshaw W. 2013. Sanitation Measures to Control Walnut Twig Beetle (Pityophthorus juglandis) Emergence from Felled Black Walnut Logs. Department of Bioagricultural Sciences and Pest Management. Poster. Colorado State University. 
Utley C. 2013. The biology of geosmithia morbida and susceptibility of walnut and hickory speciesto thousand cankers disease. Colorado State UniversityFort Collins, Colorado, 80 str. 
Thousand cankers disease (Geosmithia morbida). 2020.Forest Research 
https://www.forestresearch.gov.uk/tools-and-resources/pest-and-disease­
resources/thousand-cankers/ 
(10.11.2020) 
Thousand Cankers Disease SurveyGuidelines for 2016. 2016. United States Department of Agriculture: ForestService (FS) and Plant Protection andQuarantine (PPQ), 11 str. 
Tisserat N., FreelandE., Cranshaw W. 2011. Recovery Plan For Thousand Cankers of Black Walnut Caused by Geosmithia morbidaAnd Vectored by theWalnut TwigBeetle (WTB) Pityophthorus juglandis. Colorado State University, 19 str. 
UC IPM. 2017.statewide integrated pest management programe http://ipm.ucanr.edu/PMG/r881101211.html 
(6. 11. 2020) 
Ur. EU. 2019/2072. 2019. Izvedbena uredba komisije (EU) 2019/2072. 
DODATEK (1) 
Kaj storiti zgostiteljskimiMATERIALIizNADZOROVANIH OBMOČIJ? (Haun in sod., 2010)(v bistvu so podobna priporočila kakor pogoji za vnos oreha v EU, le da so to pogoji za izvoz iz napadenega območja torej obstaja visoka verjetnost, da rokujemos potencialno napadenim materialom) 
1) Po razmejitveni preiskavi se določi napadenoobmočje (okrožje) (lahko upravna enota ali skupek občin, ki ga definiramo kot napadenoobmočje) 
2) Določitev varovalnega pasu (tj.okrožij, ki mejijo na napadeno območje) 
3) Ostalo območje v državi (območje države izven nadzorovanegaobmočja) 
MATERIALI(določitev kriterijevzapromet zmaterialom gostiteljskihrastlin) 
HLODOVINA(OKROGLILES) 
1) Okrogli les iz napadenega območja: 
A) Prost pretok brez omejitev med sosednjimi okrožji s statusomnapadenega območja 
B) Izpolnjevnje zahtev o nenapadenosti z BTR, če gre za izvoz v varovalnipasali celo izven njega 
2) Okrogli lesiz varovalnega pasu: 
A) Prost pretok brez omejitev med sosednjimi okrožji s statusom varovalnega pasuin v okrožja s statusomnapadenega območja 
B) Izpolnjevnje zahtev o nenapadenosti z BTR, če okrogel lespotuje skozi napadnega območja (okrožja) naprej v varovalni pas ali celo izven njega. 
3) Okrogli lesizvennadzorovanihobmočij(ostala okrožja): 
A) Prost pretok po državi in izven nje, če transoprt ne poteka prek nadzorovanih 
območij(tj okrožij s statusom nadzorovanegaobmočja) ŽAGAN LES 
1) »Kiln Dried » (osušen) les iz nadzorovanih območij: 
A) Les ki je osušen (kiln dried postopek), brez skorjein je štirikotno obtesan, da je v celoti odstranjenanaravna okrogla površinani podvržen omejitvam za izvoz na ostala območja 
2) Lesiznadzorovanihobmočij: 
A) Prost pretok brez omejitev znotraj napadenega območja (torej sosednjimi okrožji z istim statusom) 
B) Prost pretok brez omejitev med okrožji varovalnega pasuin v okrožja napadenega območja 
C) Izpolnjevnje zahtev o nenapadenosti z BTR, če hlodovina (okrogli les)potuje skozi napadena območja naprej v varovalni pas ali celoizvennjega. 
3) Les, ki se ga premika izvennapadenega območjain/ali varovalnegapasu: 
A) Lesza premike mora bitištirikotno obtesan, da je v celoti odstranjenanaravna okrogla površina, jebrez skorjein plasti kambija. Žaga, ki reže les mora imeti sporazum o skladnosti, pošiljko pa mora spremljati ustrezen dokument. 
4) Lesizvennadzorovanihobmočijse lahko premika 
LES TRDIH LISTAVCEV ZA KURJAVO 
1) Premik lesa za kurjavo v napadenem območju: les za kurjavo se lahko premika samo znotraj in med sosednjimi okrožji z enakim statusom 
2) Premik lesa za kurjavo v varovalnempasu: leszakurjavo se lahko premikasamo znotraj okrožij s statusom varovalnega pasu in med sosednjimi okrožji z enakim ali nižjim statusom; čelespotuje skozi okrožje z nižjim statusomnazaj v višjega, mora izpolnjevati zahteve o nenapadenosti z BTR. 
3) Premikanje drv izven napadenih območijin varovalnega pasu: za takšen les je potrebna izjava o skladnosti, ta pa zahteva toplotno obdelavo drv in zahteva zaščito drv pred ponovnim napadom. 
SEKANCIIN DRUG LESNIDROBIRTRDIH LISTAVCEV 
1) Sekanciiz napadnega območja: 
a) 
Premik znotraj in med okrožjiz istim statusom dovoljen brez omejitev 

b) 
Premik izven okrožij prepovedan 


2) Sekanci iz varovalnega pasu: 
a) 
Premik znotraj in med okrožjiz istim statusom dovoljen brez omejitev 

b) 
Premik v napadeno območjedovoljen brez omejitev 

c) 
Premik prek napadenega območjanazaj v varovalni pas ali celo izven njega prepovedan 


3) Kompostiranmaterial 
a) Podjetja morajo biti na seznamu in imeti potrdila in znanja rokovanju z napadenim materialom. 
DRUGIPOGOJIZA IZVOZ IZ NADZOROVANIH OBMOČIJ(Rhodes in sod., 2012): 
a) 
Izjava o skladnosti (fitosanitarno spričevalo)ali kontrolamaterialasstrani fitosanitarnihnadzornikov 

b) 
Ves les: lesza drva (trdih listavcev), z BTR napadenmaterial, žagan les, panji, korenine, veje in ves material s premerom nad 1 inče(1,25 cm)gostiteljskihrastlin mora biti predelan v sekance 2 x 2 inče (5 x 5 cm), preden zapusti nadzorovano območje. 

c) 
Drevesnice na nadzorovanem območju so predmet rednih pregledov. Vesnapaden gostiteljski material, ki ga najdemo v drevesnici, mora biti predelan v sekance. Sekanci ne smejo biti večji od 1 x 1 inče (2,5 x 2,5 cm) v vsaj dveh dimenzijah. Nenapadengostiteljski material v drevesnici lahko zapusti nadzorovanoobmočje,če mu je priloženo potrdilo o pregledu in potrebna dovoljenja. Ob prodaji prodajalec vodi evidenco o prodaji (ime, naslov in telefonska številka kupca), da lahko nadzorni organ po zasaditvi pregleda gostiteljski material za prisotnost ali odsotnost BTR. 


DODATEK (2) 
NAČRTUKREPANJA -vsebina(primer iz Haun in sod., 2010). 
1) OSNOVA JE V NAPREJ PRIPRAVLJEN NAČRT UKREPANJA 
(Primarni cilj akcijskeganačrtajeda seškodljivec čim prej odkrijein zadrži na območju, v drugi fazi pa ublaži njegov vpliv. Načrt je potreben zazagotovitev usklajenega odziva po vsej državi in pomoč lokalnim skupnostim pri načrtovanju odzivanja na negativneučinke bolezni tisočerihrakov(BTR). 
2) V NAPREJ PRIPRAVLJENA SKUPINA (MREŽA) DELEŽNIKOV, KI JIH BOPRIHOD ŠKODLJIVCA/BOLEZNI PRIZADEL (VPLETEL). 
a) 
Pripravljena tehnična ekipa (Ta skupinaje vodilna skupina pri načrtovanju in usklajevanju vseh dejavnostipotrebnih za pripravljenost in odzivanje naBTR), 

b) 
Komunikacijska skupina (to jepodporna skupina tehnični ekipi, ta skupina skrbi za hitro in točno obveščanjedeležnikom), 

c) 
Razdelitev in določitev točnih vlog (in nalog) posameznim odgovornim istitucijam v državi, s področja varstva rastlin, 

d) 
Vzpostavitev kanala za obveščanje o najdbah simptomatičnih dreves s sumom na BTR. 


3) ZMANJŠANJE TVEGANJA 
(Opredelitev glavnihpoti, kjer se z največjo verjetnostjo lahko pričajuje vnosBTRin sprejetjeukrepov na najbolj tveganih točkah za zmanjšanje možnosti napada.) 
a) 
Ocena tveganja: (1.količina dreves na območju; 2.prostorska razporeditev dreves; 3.sledenje širjenju BTR v drugih državah, 

b) 
Zmanjšanje potenciala za morebitno širjenje ob vnosu: (1. Ozaveščanje ciljne javnosti; 2.Izobraževanje deležnikov v predelovalni industriji; 3.Izobraževanje nadzornih organov; 4.Vzdrževanje učinkovitega inšepkcijskega nadzora;5. Promoviranje raznovrstne zasaditve prostora; 6.Zakonodajni okviri in financerji). 


4) DETEKCIJA IN SPREMLJANJE 
a) 
Redni pregledi najbolj tveganih sestojev gostiteljev (1.državni program preiskav; 2. pregled planov dela in aktivnosti; 3.sprotna obveščanja deležnikom o rezultatihspremljanja), 

b) 
Izobraževanje javnosti in ekspertov, ki pomagajo pri hitri identifikaciji žarišč (tudi vključitev prostovoljcev), 

c) 
Koordinacija informacij meddržavo, prisotjnimi institucijami, eksperti in javnostjo. 


5) ODZIV OB IZBRUHU (cilj je zadržati in obvladovatiizbruhenapada z BTRtako, da je možnost za nove izbruhe čim manjša; Tehnična ekipav sodelovanju z lokalnimi oblastmi usklajeno izvaja fitosanitarneukrepeza zadrževanješirjenjav skladu z trenutno veljavno zakonodajo inznanstvenimi informacijami.) 
a) 
Načrt in implementacija ukrepov zadrževanja (predvsem tehnična ekipa): 

i) Usklajevnje ukrepanja z lokalno oblastjoin vpletenemi subjekti(1. organizacija srečanja-posveta tehnične ekipe; 2. krizni sestanek vpletenih (industrija, upravljalci parkov, lokalne oblasti); 3. poročanje točnih informacij medijem), 
ii) Organizacija inizvedba razmejitvene preiskave (1. v čimkrajšem časuse locirain pregledačim več gostiteljskihrastlin v razdalji 1/2milje(805m) od pozitivne najdbe; 2. Ob najdbi novih napadenih dreves senadzorovano ustrezno razširi; 3. Osredotočenjesistematične raziskave zaugotavljanje navzočnostina okrožja, ki so najbližje znanemu napadenemu območju), 
iii) Sproženje določenih nadzornihukrepov (1. vzpostavitev napadenega območja; 2. diskusija o smiselnosti odstranitve gostiteljskih rastlin v območju; 3. priprava pogodb (sporazuma) z deležnki, da se prepreči premikmaterialaiznadzorovanih območij; 4. najmanjše napadeno območje je celotno okrožje (info: cca. 1150 km2, kar pri nas pomeni skupno velikost cca. 12 občin oz. polmercca 19 kmza napadeno območje!!!), 
iv) zbiranje in odlaganje ostankov gostiteljskih rastlin se organizira v dogovoru z lokalnimi oblastmi (1. v napadenem območju se poišče (vzpostavi) centre za predelavo ostankov gostiteljskih rastlin, v uporabne izdelke; 2. trg se naravna tako da se te izdelke uporabi). 

b) 
Sporočanje informacij o opravljenih aktivnostih (komunikacijska skupina) 


i) Posodobljene in točne informacije medijem vedno sporoča komunikacijska skupina, 
ii) Priprava natančnih informacij za vpleteno javnost in deležnike (sodelovanje z lokalnimi oblastmi, da informacije čim hitreje dosežejo ciljne deležnike), 
iii) Komuniciranje s strokovnjaki iz industrije in javnih podjetij, 
iv) Dogovarjanje in obveščanje ostalih uradov za varstvo rastlin (tj. v sosednjih državah, občinah)izvennadzorovanih območijosituacijis škodljivcem. 
6) BLAŽENJE POTENICALNIH VPLIVOV (Ciljje vzpostavitivire za blažitev potencialnih vplivov v primeru, da BTRse ustali na območju.) 
a) Odziv v urbanih območjih 
i) Oblikovanje načrtov urepov na urbanih območjih, 
ii) Identifikacija virov in potreb za izvedbo načrta (1. Ocena človeškihin tehničnih virov, ki so potrebniza učinkovito spremljanje stanjaBTR; 2. Ocena človeškihin tehničnih virov, ki so na voljo med partnerskimi agencijami (npr. osebjeza vizualne preglede, osebjeza razmejitveno preiskavo,plezalci)ter podpis pogodb za njihovo sodelovanje; 3. Ugotovitev virov financiranja dejavnosti pripravljenosti), 
iii) Izobrazba medijev, da delijo točne informacije (posredovanje kontaktnih podatkov ključnih oseb), 
iv) Z industrijo in drugimi partnerjise razišče možnosti za uporabo lesnih odpadkov, da bodo tamateriali čim bolje izkoristili, če bo nenadoma na voljo velika količina materiala. 
b) 
Odziv v gozdovih (naravnem okolju) 

i) Priprava navodil za ukrepanje v gozdovih, 
ii) S smernicami seznaniti vse deležnike, 
iii) Ocena in vzpostavitev lokalnih trgov za proizvode. 

c) 
Tehnična podkovanost (politične odločitvein ukrepi so podprti z najboljšo razpoložljivoznanostjo. 

i) Sprotno obveščanje lokalnih oblasti o dosežkih znanosti, 
ii) Prenos znanj (tehnologij) v prakso (npr. obveščanje gozdarjev, arboristov, drevesničarjev o novih tehnologijah, ko so te na voljo). 

d) 
Zakonodajna osnova (Zagotovitev, da obstajajo veljavne, ustrezne in dosegljive politike, ki omogočajo da se ukrepi, opisani v načrtu izvajajo hitro in brez zapletov.) 


i) Pomoč lokalnim skupnostim pri pripravi načrtov (tehnična ekipa), 
ii) Izvedba programov usposabljanjaza zaposlene v lokalni upravi (komunikacijska skupina), 
iii) Razviti kanale komuniciranja (tiskani mediji, splet, javna obvestila o storitvah itd.) za posestnike in lastnikevrtov (komunikacijska skupina), 
iv) Z rednimi delavnicami zagotoviti, da so ključni deležniki (arboristi, krajinski arhitekti, komunalna podjetja...) seznanjeni z najnovejšo tehnologijo in informacijami (komunikacijska skupina), 
v) Pregledmožnosti za programe pogozdovanja (tehnična ekipa). 
e) 
Preiskava področij zakonodaje, ki omogoča kritje stroškov, povezanih z upravljanjem BTR (tehnična ekipa) 

f) 
Vzpostavitev raziskovalne infrastrukture in projetnih dosežkov (tehnična ekipa) 


i) Zanesljiv vir financiranja raziskav, 
ii) Pridobitev čim več podatkov o BTR, okolju in urbanih površinah, 
iii) Strategijaza blažitev vplivov na (su)objekte, ki so predmetfitosanitarnih ukrepov, 
iv) Ekonomska ocena vplivov BTR na območju, 
v) Razvoj metodeza spremljanje, 
vi) Pregled najbolj verjetnih poti prenosa BTR, ter zmanjšanjetveganja za vnos na teh poteh. 
BREZOV KRASNIK Agrilus anxius, Gory 
Strokovne podlage za pripravo načrta 
ukrepov ob najdbi brezovega krasnika (Agrilus anxius, Gory) v Sloveniji 
Strokovne podlage za pripravonačrta ukrepovobnajdbi brezovega krasnika (Agrilus anxius, Gory) v Sloveniji je pripravil Gozdarski inštitut Slovenije v okviru ciljnega raziskovalnegaprojekta V4-1823 »Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje obizbruhihgozduškodljivihorganizmov.« 
Pripravili: dr. Andreja Kavčič, Peter Smolnikar, dr. Maarten de Groot, dr. Barbara Piškur(Gozdarski inštitut Slovenije) 
Datum:november2020 
1. SPLOŠNI DEL 
Brezovkrasnikje hrošč,ki izvira izSeverne Amerike – razširjen je vZDAin Kanadi, povsod tam, kjerse pojavljajobreze (Betula spp.). Vrsta je avtohtona vborealnihobmočjihin vsevernihdelihzmernega podnebnega pasu.Kot posledica množičnega sajenja brezvokrasne namene vurbanihobmočjihsejeAgrilus anxius razširilin se še širi proti juguin zahoduSeverne Amerike. 
Brezov krasnik v območju svoje razširjenosti predstavlja pomembnega škodljivca (škodljiv organizem,ŠO)brez (Betula spp.) vurbanihobmočjih in vnaravnihhabitatih(npr.gozdovih). Od tujerodnih vrst brez, sajenih na tem območju, sta izrazito občutljivi na napad A. anxius predvsemevropskivrstiB. pendula in B. pubescens – smrtnost drevesthe dvehvrst obnapadu 
A. anxius je zelo visoka,tudido100 %. 
A. anxius predstavljaveliko grožnjozabrezev Evropi.Vrsta bilahkoprišlav evropskiprostorz uvozomenergetskega lesa (lesni sekanci, …)izSeverne Amerike – tavzadnjihletihnarašča,kar je glede tveganja za vnos A. anxius skrb zbujajoče. Analiza tveganja, ki je bila opravljena, zaključuje,da bi se obvnosuv evropski prostor brezov krasnikna temobmočjuzeloverjetnoustalilin razširilterpovzročilznantnoekonomskoin ekološkoškodo(EPPO2011, EFSA in sod. 2020b). 
A. anxius je billeta 2010 vključen naOpozorilni seznamEPPO,leta 2011pa je bilpremeščen na A1 seznam EPPO. Z novo evropsko zakonodajo na področju zdravstvenega varstva rastlin(Uredba(EU)2016/2031)jeA. anxius uvrščen medkarantenske škodljive organizme (KŠO) za Unijooz.prednostne škodljive organizme (Izvedbena uredba komisije (EU)2019/2072). 
Rastline za sajenje vrst izroduBetula souvrščene na Seznamzelotveganihrastlin,rastlinskihproizvodovin drugihpredmetovvsmislučlena 42(1)Uredbe(EU)2016/2031in je njihovvnosna ozemlje Unije prepovedan,doklerse ne izvede ocenatveganja (Izvedbena uredba Komisije (EU)2018/2019). 
2. OSNOVNEINFORMACIJE 
2.1. Predstavitev brezovega krasnika (Agrilus anxius, Gory) 
Brezovkrasnikje razmeroma majhen hroščkovinskobakrenobronastebarve.Spada vdružinokrasnikov(Coleoptera: Buprestidae). Je floemofag, ki se pojavlja izključno na brezah (Betula spp.) Razvojosebkov poteka vnotranjemdeluskorje in vlesugostitelja,sčimerhroščuničuježivotkivorastline,t.i.prevodne elemente.Kerstempride doprekinitve pretoka vode in hranil, drevo hira in vkratkemčasutudi propade(EPPO 2011, EFSA in sod. 2020b).    
2.2. Morfologija 
Več vrst krasnikov iz rodu Agrilus si je med seboj zelo podobnih in jih je težko razlikovati. Razlikovanje medvrstami krasnikovizrodu Agrilus je meddrugim mogoče na podlagi vrste gostiteljskihrastlin,barve odraslihhroščev in morfologijespolnihorganovsamcev. Nekatere vrste imajotudi različnoštevilokromosomov. 
Odrasli osebki A. anxius so razmeroma majhni hrošči.Teloimajopodolgovato,voblikičolnička, in dolgo 5–13 mm. So kovinsko bakrenočrnedo olivno bronaste barvezrahlimrdečkastim,zelenkastimali vijoličastimleskom(Slika 1). 

Slika 1: Odrasel brezov krasnik (A. anxius) (Whitney Cranshaw, Colorado State University, Bugwood.org). 
Jajčecaso na začetkukremastobela, zrazvojemembria pa porumenijo(Slika 2). So ovalneoblike in ploščata.Merijo1,3–1,5 mm v dolžino in 0,8–1mmvširino.Samicajajčeca obda ssnovjo,ki jihpreprečuje njihovoizsušitev. 

Slika 2:Jajčece brezovega krasnika na skorji gostitelja (John .A.Davidson,Univ.Md,College Pk, Bugwood.org). 
Ličinke sokremastobele (Slika 3). Teloje sploščenovhrbtno-trebušni smeri.Imajomajhno,temnorjavoglavo,ki je vpotegnjena vprvi člen oprsja,takoda je izpostavljen samoobustni aparat.Prvi oprsni členje izrazitovečji oddrugega in tretjega.Zadekje sestavljen iz10členov.Na zadnjemčlenuzadka ima ličinka parhitinastihizrastkov(stili),karje splošna značilnost ličinkvsehznanihvrst izroduAgrilus.Ličinke zrastejo30–40mm vdolžino– ko se izležejoizjajčeca, merijo2,5 mmv dolžino(EPPO 2011, 2020, EFSA in sod. 2020b). 

Slika 3:Ličinka A. anxius (WhitneyCranshaw,ColoradoState University,Bugwood.org)). 
Buba je sprva kremastobela, zrazvojempa potemni in postane bronasta dočrna.Dolga je 10– 14 mmin ima nakazaneokončine odraslega hrošča(Slika 4) (EPPO 2020, EFSA in sod. 2020b). 

Slika 4: Brezov krasnik v stadiju bube (David G. Nielsen, The Ohio State University, Bugwood.org). 
2.3. Razširjenost 
Brezovkrasnikje razširjen vSeverni Ameriki (ZDAin Kanada),kjerje tudi domoroden.Pojavlja se naobmočjih, kjersoprisotne breze. Vrsta je avtohtona vborealnihobmočjihin območjih severnihdelov zmernega podnebnega pasu. Kot posledica množičnega sajenjabrezv okrasnenamene vurbanihobmočjihSeverne Amerike(zunajnaravnega areala vrste)je A. anxius razširil (in še širi)svojarealproti juguin zahoduSeverne Amerike. Zunajtegaobmočjabrezov krasnik še ni bilnajden (Slika 5) (EPPO 2020). 

Slika 5:Razširjenost brezovegakrasnika (vir: gd.eppo.int [dostop: 06.11.2020]). 
2.4. Biologija 
Brezovkrasnikje ena odštevilnihvrst krasnikovizroduAgrilus (Coleoptera,Buprestidae),ki jihlahkonajdemopocelemsvetu.Ličinke živijovnotranjemdeluskorje gostiteljev,kjersehranijosfloemomin kambijemtertudi lesom.Odrasli osebki sohrošči lesketajočihbarv– odtodime »krasniki«. 
Brezovkrasnikje prisoten v SeverniAmeriki,kjerje razširjenpocelemkontinentuin zaseda zelo raznolike habitate s širokim razpononom podnebnih razmer. Ponekod so razmere povsemprimerljive zrazmerami vEvropi.Glede na tolahkosklepamo,da bi se vrsta lahkoustalila skorajkjerkolivEvropi,kjerje prisotna breza – predvsemv osrednji in severni Evropi (EPPO 2011, EFSA 2020a). 
Brezovkrasnikse pojavlja vnaravnihin polnaravnihhabitatih,povsodtam,kjersoprisotnebreze,npr.vgozdovih,nasadih,urbanihobmočjih,obcestah,brežinahvodotokov,na ruderalnihobmočjih. 
A. anxius ima zelo podobno biologijo kot njegov sorodnik jesenov krasnik (A. planipennis). Brezov krasnikrazvijeenogeneracijona leto,lahkoparazvojhroščev traja dve leti, kar jemed drugimodvisnoodklimatskihrazmerin kakovosti gostiteljskihrastlin,hroščem pa omogoča večjo prilagodljivost. 
Odrasli osebki se pojavljajovobdobjumedpoznopomladjoinzgodnjimpoletjem(maj– avgust), kotemperature dosežejookoli 240stopinj-dni(prag 10 °C). Pojavljanje hroščevje razmeroma sinhronoin traja okoli 10tednov,najboljintenzivno(višek)pa je 2–4tedne popojavuprvih hroščev. 
Živijopribližno23dnioz. 2–5 tednov,karjeznačilnotudiza številnedruge vrste krasnikoviz roduAgrilus.Mladi izleteli hrošči se 7–10hranijozbrezovimilisti,da spolno dozorijo (zrelostno hranjenje).Dostopnost listovza hranjenje je ključnega pomena za hrošče vesčasživljenja– brez hrane lahkohrošči preživijole kratekčas(4–7 dni) (EPPO 2011, 2020, EFSA in sod. 2020b). 
Hroščisev naravi hranijozlistjembrez(Betula spp.) in topolov oz. vrb(Populus spp. oz. Salix spp.),vlaboratorijskihpogojihpa lahkotudi zlisti drugihdrevesnihvrst. 
Po zrelostnem hranjenju sledi parjenje. Način sporazumevanja osebkov A. anxius ni dobro poznan. Osebki se domnevno sporazumevajo z vizualno komunikacijo, ni pa znano, ali za sporazumevanje uporabljajotudi feromone (EPPO2020). 
Oplojena samička odloži jajčeca na skorjo debla in vej gostitelja. Optimalna temperatura za odlaganje jajčec je 30 °C(min.21°C).Jajčeca odlaga enopoenoali vskupinahdo16v razpoke in na podobna mesta, kje so jajčeca manj izpostavljena morebitnim negativnim zunajimdejavnikom.Samička lahkoizleže donekajdeset jajčec(EPPO 2020, EFSA in sod. 2020b). 
Popribližnodvehtednihse izležejoličinke, ki se takojprevrtajo v skorjo,kjerse prehranjujejos floemomin kambijem. Ličinke preidejo4larvalne stadijeoz. se štirikratlevijo – zadnjalevitevjevbubo.Medhranjenjemizjedajoserpentinaste rovne sistemena stikufloema in ksilema (les), ki zrastjoličinke postajajovseširši.Rovni sistemi A. anxius so dolgi 41–85cm,dolžina pa je odvisna oddrevesne vrste in odfiziološkega stanja gostitelja. 
Ličinka obkoncusvojega razvoja (ponavadi je tonekje medkoncempoletja in zgodnjojesenjo) vstopi plitvo v zunanje plasti lesa. V lesuna globini okoli 1cm(največ2,5cm)izdela bubilnico,v kateri prezimi, spomladi pa se v njej zabubi. Ličinka pred zabubljenjem izdela kratek rov vzunanje plasti skorje,skozi katerega se bo izleglihrošč lahko prigrizelna površinoin zapustil drevo. Ta rovličinka zadela sčrvino. 
Ličinke najne bi bile prisotnihvdelihrastline,tanjšihod2cm,vendarnekatera opažanja kažejo,da selahko pojavljajo tudi v delih(npr.veje)debeline 1cm. 
Ličinka zadnjega, t.j. četrtega larvalnega stadija prezimi. Spomladi se zabubi in ko postane topleje,seizležejo odraslihrošči.Če razvojni krogtraja dve leti,se ličinke zabubijošele čezeno 
leto. 
Odrasli hrošči izgrizejovskorji izhodnoodprtinovobliki velike tiskane črke D,široko3–5mm, skozi katerozapustijogostitelja.Razmerje medsamci in samicami je približno1:1. 
2.5. Gostiteljske rastline 
Brezovkrasnik napadarazlične vrstebrez (Betula spp.), ki se pojavljajovSeverni Ameriki,in sicer tako avtohtone severnoameriške kot tudi tujerodne vrste brez in njihove križance. Evropski vrsti navadna breza (B. pendula) (Slika6)in puhasta breza(B. pubescens)sta še posebejdovzetni za napadin hroščlahko povzročitudido100%smrtnost drevesthe dvehvrst(EPPO 2011, 2020, EFSA in sod. 2020a,b). 
Brezovkrasnik napada gostitelje vsehrazvojnihstopenj(razen semena).Severnoameriške vrstebrezsoza napaddovzetne samo,kosovsuboptimalnemzdravstvenemstanju, npr. zaradi suše,pozne spomladanske pozebe, starosti, škodljivcev in bolezni, zbitih tal in/ali mehanskihpoškodb. Nasprotno pa ostale vrste brez(azijske in evropske vrste)krasniklahkonapade in uniči tudi,kosodrevesa povsemzdrava(EPPO2011, 2020, EFSA in sod. 2020b). 
Brezovkrasniknajne bi napadalrastlin,tanjšihod2cm,čepravsobile ličinke najdenetudi vtanjšihvejah(1cm) (EPPO 2011, 2020). 
Brezov krasnik se občasnopojavlja vnamnožitvah(EPPO2020). 

Slika 6:Naravna razširjenost navadne breze (Betula pendula Roth) v Evropi (vir: ec.europa.eu 
[dostop: 10. 11. 2020]). 
2.6. Vpliv 
Brezovkrasnikvobmočjusvoje razširjenosti predstavlja enega glavnihškodljivcev na brezahv urbanih območjih in v naravnih habitatih (gozdovi) (Slika 7). Hrošči prednostno napadajo oslabljeno drevje,vdoločenihokoliščinahpalahko A. anxius napade tudi povsemzdrave breze– slednjevelja predvsemza ostale vrstebrez. Znanoje,da soevropske in azijske vrste izrodu Betula,ki jihsadijovSeverni Ameriki,velikoboljobčutljive na napadhroščev. 
Zlasti veliko smrtnost brezov krasnik povzroča na evropskih vrstah brez (B. pendula in B. pubescens). Breze so v Evropipomembne drevesne vrste, in sicer kot okrasna drevesa in kot gozdne drevesne vrste. So pomembni gradniki nekaterih gozdnih ekosistemov, v nekaterih severnoevropskihdržavahpa breze predstavljajovelikdeležlesne zaloge gozdov(npr. v Severni Evropi). Breze so zelo priljubljene tudi kot okrasna drevesa (parki, vrtovi, …), brezov les pa je uporabenvštevilnihdejavnostih(EPPO 2011, 2020). 
Prisotnost brezovega krasnika ima neposredno ali posredno negativne posledice na večnivojih, npr.: 
- propadanje brez(Betula spp.), - spremembe rastlinskihzdružbin posledičnoekosistemov, - sprememba krajine, - izgubadreves v urbanih območjih, - zmanjšane socialne in ekološke funkcije zelenihpovršin, - zmanjšana estetska vrednost zelenihpovršin, - nadomeščanje znovimi drevesnimi vrstami,… 

Slika 7: Sušenje brez zaradi brezovega krasnika (A. anxius, Gory) (USDA Forest Service -NortheasternArea ,USDAForest Service,Bugwood.org). 
2.7. Zatiranje 
Zatiranje brezovega krasnika je tako kot v primeru nekaterih drugih lesnih škodljivcev zelozahtevno.Za zatiranje A. anxius so na voljoštevilni insekticidi. Pripravki,ki vsebujejorazlične aktivne komponente, se aplicirajo na drevo z zalivanjem, injiciranjem ali škropljenjem in so različnoučinkoviti za zatiranje A. anxius.Insekticidi se uporabljajovdrevesnicahin na okrasnihdrevesih oz. drevesih z visoko vrednostjo. 
Kot zatiralni ukrepse uporablja posekin uničenje osebkovA. anxius vnapadenemmaterialu.Uničenje je mogoče stoplotnoobdelavoali predelavolesa vsekance.Glede minimalne velikosti lesnega materiala, ki še omogoča preživetje oz. razvoj osebkov, je precej negotovosti. Učinkovitost toplotne obdelave pa je odvisna meddrugimoddosežene temperature lesa in časa obdelave. 
A. anxius ima takokot drugi organizmi naravne sovražnike.Znanihje večvrstparazitoidnihos(Hymenoptera: Aphelinidae, Encyrtidae, Braconidae, Chalcididae, Eulophidae, Eurytomidae,Ichneumonidae),ki parazitirajojačeca ali ličinke A. anxius. Smrtnostosebkovpapovzročajo tudi entomopatogene glive (Microsporidia).Mehanizemregulacije populacije brezovega krasnika z naravnimi sovražniki šeni pojasnjen. 
Pri bolj odpornih vrstah brez se je kot učinkovit izkazal preventivni pristop, usmerjen vizboljševanje zdravstvenega stanja dreves, npr. sajenje dreves na ustrezna rastišča, skrb za zadostnoprehranjenostin ustreznonamočenosttal. 
2.8. Tveganje za vnos 
Tveganje za vnos brezovega krasnika na območja, kjer še ni prisoten, predstavljajo premiki gostiteljskihrastlin za sajenje,lesa inlesenihizdelkovterlesenega pakirnega materialaiz lesa brezzobmočijvZDAin Kanadi,kjerje vrsta prisotna.Na kratke razdalje sehrošči lahkoširijotudi po naravni poti.,t.j.zletenjem (EPPO 2011, EFSA in sod. 2020a,b). 
Tabela 1:Tveganje za vnos oz. prvipojavbrezovegakrasnika vSloveniji(UVHVVR2020a). 
visokotveganje  -mesta (oz. njihova neposredna okolica) uvoza, skladiščenja in predelave lesa in izdelkov iz lesa breze (Betula spp.) sporeklomiz Severne Amerike, -gozdne in okrasne drevesnice (oz. njihova neposredna okolica), ki trgujejozgostiteljskimi rastlinami sporeklomizSeverne Amerike, -vrtni centri (oz. njihova neposredna okolica), ki trgujejo zgostiteljskimi rastlinami in lesnimi proizvodi (npr.lesni sekanci) s poreklomizSeverne Amerike  
srednje tveganje  -javne zelene površine  
nizkotveganje  -gozdni sestoji s prisotnimi brezami (Betula spp.)  

2.9. Poti vnosa in širjenja 
Brezovkrasnikse na nova območja širi hitro, in sicer spomočjočloveka vkombinaciji spremiki na kratke razdalje na račun letenja odraslihhroščev(EPPO 2011, 2020, EFSA in sod. 2020b). 
HroščiA. anxius lahko preletijovečkilometrovdaleč,vendarletijona kratke razdalje,če sovbližini navoljogostiteljske rastline. Ponekaterihocenahnajbi seA. anxius venemleturazširil zanajveč1,3 km, podrugih palahkoponaravni poti vrsta svojarealrazširi za 16–32kmna leto (EPPO2011,2020,EFSAinsod.2020a,b).  
S pomočjo člooveka se brezov krasnik na večje razdalje (npr. med kontinenti) lahko širi z rastlinami Betula spp. za sajenje in lesomiz vrst Betula spp. (okrogli les,žagan les,lesen pakirni material,lesza drva,skorja,sekanci). 
Za vnos brezovega krasnika (in tudi drugih lesnih škodljivcev) v Evropo veliko tveganjepredstavljajolesni sekanci sporeklomizSeverne Amerike.Vnekaterihprimerihsoti namrečvečjih dimezij, niso obdelani in se praviloma shranjujejo na prostem v neposredni bližini gostiteljskihrastlin(EPPO 2020). 
Tabela 2: Glavne poti vnosa in širjenja brezovegakrasnika (EPPO 2011, EFSA in sod. 2020b). 
POT VNOSA  STOPNJA TVEGANJA  
Sekanci izbrezovega lesa (Betula spp.)sporeklomizobmočij  srednja  
vZDAin Kanadi,kjerje A. anxius prisoten.  Tveganje je zlasti na račun velikihkoličin sekancev,ki se uvozijo v Evropo. Mehanska obdelava uniči osebke, a nepopolnoma. Minimalna velikost sekancev,ki naj bi še omogočala preživetje A. anxius, je določena kot 2,5 cm v vsakidimenziji, a je premalo raziskav,da bi lahkoizključilitveganje pri sekancihmanjšihdimenzij. Na ta način je možen vnosnaprednih stopenjličink, bubin odraslihhroščev A. anxius – osebki v zgodnejših fazahrazvoja ne bi bili sposobnizaključiti svojega razvoja vsekancih.  
Rastline vrst iz rodu Betula, namenjene za sajenje, sporeklom iz območij v ZDA in Kanadi, kjer je A. anxius prisoten.  nizka Tveganje za vnos A. anxius predstavljajo rastline s premerom debla 2 cm in več tercepiči spremerom1cminveč. Količine, ki se uvažajo v Evropo, naj bi bile zelo majhne.  
Les vrst Betula spp. s skorjo ali brez s poreklom iz območij v srednja  
ZDAin Kanadi,kjerje A. anxius prisoten.  Količine, ki se uvažajo v  
Vtokategorijospada okrogli lessskorjoalibrez,žagan less  Evropo, naj bi bile majhne, a  
skorjo alibrez,leszakurjavo (drva)sporeklomizobmočijv narašča – npr. narašča uvoz  
ZDAin Kanadi,kjerje A. anxius prisoten.  okroglega lesa manjšihdimenzijza rabovenergetiki. Les brez skorje in z odstranjeno beljavo do globine 2,5 cm ni nevaren za prenosškodljivca.  

Izdelki iz netretiranega lesa Betula spp. s poreklom iz območijvZDAin Kanadi,kjerje A. anxius prisoten.  nizka Količine, ki se uvažajo v Evropo, niso znane.  
Odpaden les vrst Betula spp. sporeklomizobmočijvZDAin  srednja  
Kanadi,kjerje A. anxius prisoten.  Tovrsten les praviloma nikategoriziran in vrstna sestava lesa v pošiljkah ni znana. Količine, ki se uvažajo, niso znane.  
Lesen pakirni material, izdelan iz brezovega lesa (Betula  nizka  
spp.)sporeklomizobmočijvZDAin Kanadi,kjerje A. anxius prisoten.  ISPM 15 zagotavlja, da v lesuni prisotnih škodljivih organizmov (ŠO), vendar  
lahko pride do neizpolnjevanja zahtev standarda, kar predstavljatveganje za vnos. Ves LPM, ki se uporablja inpremešča v mednarodni trgovini,mora biti olupljen innato toplotno obdelan (segretje do sredice na 56°Cza 30 min), zaplinjen aliobsevan ter opremljen zoznako skladnosti zISPM 15,karzmanjša tveganje za vnosškodljivih organizmov na nova območja na sprejemljivo raven. Za sorodnovrstokrasnika – A. planipennis, so ugotovili, dazahtevana toplotna obdelavane zadostuje za uničenjeosebkov. Toplotno obdelanlesnajbi bilvaren samo,čeje segret do sredice na 70°C za 4h (osebke v lesu uniči tudisegrevanje na 60°C in več za60 minut (Myers in sod.2009)).  
Rezane veje drevesnihvrst Betula spp.sporeklomizobmočij vZDAin Kanadi,kjerje A. anxius prisoten.  nizka Količine, ki se uvažajo, niso znane.  

Letenje hroščev.  nizka V kombinaciji s širjenjem s pomočjo človeka.  
Slepi potnik  srednja V kombinaciji s širjenjem ponaravni poti,t.j.zletenjem.  
Trgovanje zživimi osebki A. anxius medzbiratelji  nizka  

Prenososebkovzbrezovoskorjoin izdelki izbrezoveskorje je maloverjeten.Na ta način bi se teoretično lahko prenašale ličinke na začetnih stopnjah razvoja, ki pa so zelo občutljive na izsušitev. 
Prenos brezovega krasnika ni mogoč z obdelanim lesom (npr. industrijski les, lesni peleti), listjemin semenom(EPPO 2011). 

3 UGOTAVLJANJENAVZOČNOSTIA. anxius, KJERŠKODLJIVEC ŠENI PRISOTEN 
Vskladuznovoevropskozakonodajona področjuzdravstvenega varstva rastlin državečlaniceEU vzvezi zvsakimprednostnimškodljivimorganizmomletnoopravijopreiskavo,ki vključujevizualne preglede, vzorčenja in testiranja, kot je ustrezno za vsak prednostni škodljivi organizem, da se z visoko stopnjo zanesljivosti zagotovi pravočasno odkritje teh škodljivihorganizmov, kolikor je to mogoče glede na biologijo zadevnega škodljivega organizma inekoklimatskepogoje(Uredba(EU)2016/2031). 
Evropska agencija za varnohrano(EFSA,European FoodSafetyAgency)je na pobudo Evropskekomisije (EK) izdelala dokument,ki je namenjen vsemdržavamčlanicamEU kot pripomočekpripripravi vsakoletnihprogramovpreiskavza škodljive organizme rastlin (EFSA in sod. 2020).Namen dokumenta je zagotoviti zanesljivo in poenoteno izvajanje preiskav za A. anxius na celotnemobmočjuEU(EFSA in sod. 2020b, Evans in sod. 2020). 
Spremljanje navzočnosti brezovegakrasnika se mora osredotočiti nalokacije,kjerjenajvečjaverjetnost za vnosškodljivca in stemza njegovprvi pojav(glejTabelo1),sajje na tehmestihverjetnost detekcije osebkovnajvečja.Spremljanje mora biti intenzivnotudi vneposredniokolicipotencialnihtočkvnosa oz.prvega pojava škodljivca.Za potrebe zgodnjega zaznavanja A. anxius najbizadoščalointenzivnospremljanje navzočnosti vrste vobmočjuspovprečnimpolmerom1,5 km(t.i.območje tveganja)okolimests tveganjemza vnos oz. prvi pojavbrezovega krasnika (Tabela 1). Vprimerunajdbe,seobmočje tveganja,kjerizvajamointenzivnospremljanje,poveča na krog s polmerom 6 km od najdbe (EFSA in sod. 2020b). 
Vprimerusevernoameriškihvrst brezhroščnapadarastline,ki soboljizpostavljenestresnimdejavnikomoz.sovslabšemzdravstvenemstanju.Zadrevesa evropskihin azijskihvrst brezje značilno,da sodovzetna za napadbrezovega krasnika tudi,kosopovsemzdrava. 
3.1. Načini detekcije brezovega krasnika 
Načinovugotavljanja navzočnosti brezovegakrasnika je več(EPPO 2020, EFSA in sod. 2020b). 
3.1.1. Vizualna detekcija simptomovin znakov na gostiteljskihdrevesih 
Na drevesih,ki jihje napadelbrezovkrasnik,lahkoopazimoenega alivečspodnjihsimptomovin znakov, ki pa sovzačetnihfazahnapada razmeroma neizraziti: - venenje in rumenenje listov, - redčenje krošnje, - sušenje poganjkovin vej,ki se običajnopričnevzgornjemdelukrošnje(Slika 8), - splošnohiranje drevesa– drevo propade v 2–3 letihpoprvemnapadu, - obgrizeni listi (defoliacija)(ni specifično), - izhodne odprtine vobliki veliketiskane črkeD(3–5 mmširoke)v skorji(Slika 9), 
- serpentinasti rovi ličink(dolgi 41–85cm)vnotranjemdeluskorje (na stikumedfloemomin ksilemom)vejin debla gostitelja,ki zrastjoličinke postajajovseširši– končni deli sonekolikovtisnjeni vles.Rovi sonapolnjeni zzbito, rjavočrvino(Slika 10), 
- izcejanje rjaste tekočine na skorji, - izbokline na skorji,kjerkalusnotkivozarašča larvalne rove(Slika 11), - prisotnost A. anxius narazličnihrazvojnihstopnjah(jajčeca na skorji,ličinke v
skorji in lesu, bube in mladi hrošči v lesu, odrasli osebki na skorji in listih), - drevopropade vnekajletihponapaduprvihhroščev. 

Slika 8: Sušenjebreze (Betula sp.) zaradi napada A. anxius (StevenKatovich,Bugwood.org). 

Slika 9: Izhodne odprtine v obliki velike tiskane črke D v skorji (Minnesota Department ofNatural Resources-FIA,Minnesota Department ofNaturalResources,Bugwood.org). 


Pregleddrevesizvajamotako,da simptome inznake iščemozvsehstrani.Za pregledvišjihdelovdebla in krošnje si pomagamozdaljnogledomzustreznopovečavo,ki omogoča izostritevnakratkih razdaljah. Pregled dreves na višini lahko izvajajo tudi za to posebej usposobljeni in izkušeni plezalci (Lyons in sod. 2007). 
3.1.2. Možne zamenjave 
Na brezahse pojavlja večvrst krasnikovizroduAgrilus,odkaterihsosi nekatere medsebojzelo podobnein povzročajoskorajenake simptome in znake(EFSA in sod. 2020b). Vsakoopažanje zgorajopisanihsimptomovin znakovje zatotreba dobropreučiti. 
3.1.3. Ugotavljanje navzočnosti hroščevspastmi 
Za ugotavljanje navzočnosti brezovega krasnika s pastmi se uporablja podoben način kot vprimerujesenovega krasnika.Uporabljajose lepljive pasti zelene ali vijoločaste barve voblikitristrane prizme(Slika 12).Kotvabo seuporabljakairomon oz.rastlinski izvleček,kiprivablja odrasleosebkeA. anxius. 
Pasti je treba postaviti tikpredzačetkomizletanja odraslihhroščev.Ocenjenoje,da bi biloto medaprilomin majemvjužnejšihdelihEvrope,medmajemin junijemvosrednjihdelihEvropetermedjunijemin julijemvsevernejšihdelihEvrope.Pastinajbodopostavljenevesčastrajanjaaktivnosti odraslihhroščevoz.12–14tednov.Pasti je trebakontrolirati na dva tedna (EFSA in sod.2020b). 

Slika 12:Lepljiva past zvaboza ugotavljanje navzočnosti A. anxius (PeterSmolnikar,GIS). 
3.1.4. Biomonitoring 
Ugotavljanje navzočnosti A. anxius je mogoče izvajati posredno z ugotavljanjem navzočnosti parazitoidnih os iz rodu Cerceris (Hymenoptera:Sphecidae),ki sospecializirane za plenjenje odraslihhroščevrazličnihvrst krasnikov,tudi A. anxius. 
3.1.3. Lovna drevesa 
Uporaba lovnihdrevesje razmeroma invazivna metoda,ki zahteva tudi velikočasa in sredstev.Pri temnačinuse gostiteljskodrevoobročka,t.j.odstrani se passkorjena deblu.Taka drevesa sovstresuin zatoboljdovzetna za napad.Ponekod se uporablja obročkanje drevesvkombinaciji s pastmi (EFSA in sod. 2020b). 
3.1.4. Vzorčenje dreves Ta metoda je še posebej uporabna za odkrivanje A. anxius na asimptomatičnih drevesih oz. predense na drevesihpojavijoprvi simptomiin znaki napada brezovega krasnika. Metoda je zeloučinkovita za zgodnje zaznavanje,vendarje tehničnozahtevna in časovnozamudna. 
Na asimptomatičnihdrevesihse praviloma vzorčijoveje.Izbere se drevje debeline 20–50 cmna prsni višini.Iz sredine krošnje se odžagata dve poljubni veji debeline 5–8 cm na vejnem ovratniku,katerima se na razdalji do50cmodvejnega ovratnikaodstrani skorja– pri temsmo pozorni na morebitnoprisotnost rovnihsistemov in osebkovA. anxius. Ta način se uporablja tudi za A. planipennis in znjimlahkozaznamoličinke tudi obnizkihgostotahpopulacij. 
Predpostavljamo,da bi vzorčenje simptomatičnihdrevesvprimeruA. anxius lahkoizvajali na enaknačin kot vprimeruA. planipennis. Pri temnačinuzdebla na prsni višini odstranimokosskorje velikosti 10 x 10 cm in preverimo prisotnost osebkov A. anxius. Ta tip vzorčenja jerazmeromainvaziven in je primeren za odkrivanje prisotnosti vrste vpoznejšihfazahnapadabrezovegakrasnika. 
Vzorčenje celihdrevesBetula spp.(posekin odstranjevanje skorje)jesmiselnoizvesti,kosmože izključili prisotnostnetarčnihvrst krasnikovin je verjetnost navzočnosti A. anxius res velika (EFSAinsod.2020b). 
3.2. Čas izvajanja preiskav 
Ugotavljanje navzočnosti A. anxius v naravi jemogočeizvajati skozi celo leto,sajje simptome in znake napada mogoče najtiskozi celo leto – ne vsehistočasno,pri čemerje potrebnopoznavanje biologije preiskovanega organizma. 
Ličinke A. anxius so nazačetkurazvoja prisotne vnotranjemdeluskorjein sehranijosfloemomin kambijem,kasneje pa vstopijoplitvov les,kjer tudi prezimijo. Vprimeru,da generacija traja enoleto,stadijličinke traja odjunija doaprila naslednje leto,vprimerudvoletne generacije paje stadijličinke podaljšan za enoleto. Bubenajdemo vlesutiko podskorjo vapriluin maju.Hroščizapustijodrevoin so aktivni od junija doavgusta – obdobjeje nekolikovariabilnoglede na območje in lokalne ekološke razmere(EFSAinsod.2020b). 
3.3. Program preiskav za brezovega krasnika v Sloveniji 
Programpreiskav zabrezovegakrasnika se vSloveniji izvaja odleta 2015 in poteka na ozemlju celotne Slovenije.Aktivnosti se osredotočajona gostiteljske rastline (Betula spp.) naobmočjih, kjerje verjetnost vnosain stemprvega pojavaškodljivca največja,t.j.vgozdovihin vurbanih območjihvbližini lesno-predelovalnihobratovin skladiščuvoženegalesa listavcev, drevesnic in vrtnihcentrov,prometnic). V sklopuprogramapreiskavza A. anxius izvajamovizualne pregledegostiteljev ter ugotavljamo navzočnost osebkov z uporabo pasti opremljenimi z atraktanti (UVHVVR 2020). V letu 2020 smo v okviru omenjenega programa preiskav opravili 52 zdravstvenih pregledov rastlin in odvzeli 20 vzorcev s pasti. V Sloveniji brezovega krasnika zaenkrat še nismonašli. 
4. POSTOPKIOBSUMUNANAJDBOA. anxius 
Kadarpristojni organ sumi ali je prejeldokaz,da je karantenski škodljivi organizemza Unijoališkodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1) Uredbe (EU)2016/2031,navzočna deluozemlja njegove države članice,kjerpredtemnjegova navzočnostnibila znana,ali vpošiljkirastlin,rastlinskihproizvodovali drugihpredmetov,ki je bila vnesena ali namenjena vnosuna ozemlje Unije ali se je premikala ponjem,nemudoma sprejme potrebne ukrepe za potrditev, ali je ta škodljivi organizem navzoč (v nadaljnjem besedilu: uradna 
potrditev). 
4.1. Znaki za sum na najdbo A. anxius Za sumna najdbojesenovega krasnika se šteje,kosonajdeni spodnji znaki: 
-izhodne odprtine vobliki velike tiskane črkeDv skorji, 
-serpentinasti rovitik podskorjo, 
-osebekAgrilus spp.na brezi. Sumna najdbobrezovegakrasnika lahkopride s strani strokovne ali splošne javnosti – sum lahko prijavi fitosanitarni preglednik, gozdarski in inšpektor, fitosanitarni inšpektor,drevesničar,arborist,lastnikgozda,gozdar,sprehajalec,... 
4.2. Naslovi za poročanje o sumu na najdbo A. anxius 
Na podlagi 5.člena Uredbe oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmi rastlin (Uredba78/19)in vskladusSmernicami za obveščanje in objavljanje podatkovopojavurastlinskihškodljivihorganizmovin odrejenihukrepih(trenutnoveljavna verzija dokumenta:U3430-55/2020-1, z dne 15. 09. 2020 (3. verzija)) (UVHVVR 2020b) ob sumu na najdbobrezovegakrasnika najditeljobvesti izvajalce javnihpooblastilzdravstvenega varstva rastlin,pristojnega inšpektorja ali UVHVVRoz.vsajenega odspodnjihnaslovov: 
-Zavodza gozdove Slovenije (ZGS) 
-Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) 
-Uprava za varnohrano,veterinarstvoin varstvorastlin (UVHVVR) 
-Gozdarska inšpekcija 
-Fitosanitarna inšpekcija 
Priporočljivoje,da je obvestiloosumu posredovanovpisni obliki (npr.email)skupajzdokaznimmaterialom(npr.slikovnogradivo). Najdbolahkonajditeljsporoči tudi vinformacijski sistem Invazivke (www.invazivke.si),ki je bilrazvit vprojektuLIFEARTEMISznamenomsporočanjanajdbinvazivnihtujerodnihvrst vgozdovihvSloveniji.Informacijski sistemInvazivke je navoljovspletni obliki in kot mobilna aplikacija.Z vključitvijojavnosti vsporočanje dreves,potencialnonapadenih z jesenovim krasnikom, preko sistema Invazivke se lahko zelo poveča verjetnostzaznavanja škodljivca v zgodnji fazi naselitve, kar je predpogoj za učinkovito ukrepanje obnajdbi. 
4.3. Poročanje o sumu na najdbo A. anxius na UVHVVR 
Sum je uradno potrjen, ko UVHVVR po elektronski pošti na predal glavnega urada prejmesporočiloosumu.Elektronski naslovglavnega urada je:gp.uvhvvr@gov.si. 
Obvestilo naj vsebuje podatke iz Priloge 2 Smernic za obveščanje in objavljanje podatkov opojavu rastlinskih škodljivih organizmov in odrejenih ukrepih (trenutno veljavna verzijadokumenta: U3430-55/2020-1, z dne 15. 09. 2020 (3. verzija)) (UVHVVR 2020b) oz. vsaj naslednje podatke: 
-natančen podatekolokaciji (koordinate,parcelna številka/katastrskaobčina oz.gozdni 
odsek), 
-podatek o drevesnihvrstahv gozdnem sestoju (v odstotkih, v lesni zalogi), 
-zapisnik o zdravstvenem pregledu oz. zapisnik o odvzemu vzorca, iz katerega bodo 
razvidni podatki olokaciji,gostiteljskihrastlinah,številusumljivihdreves,površina,…(če 
jenavoljo) 
-poročilo o rezultatulaboratorijske preiskave (če je na voljo) 
-omorebitnihizvedenihhigienskihukrepih, 
-oprisotnosti drevesnic,prodajnihcentrov,skladiščlesa,lesnopredelovalnihobratovv
okolici. 
Na UVHVVRse določi začasni koordinatorspremljanja in izvedbe vsehpotrebnihpostopkov. UVHVVRmorao sumuna prisotnostA. anxius obvestiti Evropsko Komisijo. 
4.4. Ukrepi do uradne potrditve najdbe A. anxius 
Douradne potrditve navzočnosti škodljivega organizma in kadarje ustreznoUVHVVRsprejmefitosanitarne ukrepe,da bi odpravila tveganje za njegovoširjenje(npr. zadržijose pošiljke,na lokaciji se donadaljnjega prepovejovsi premiki gostiteljskihrastlin,ustavijoin prepovejosegozdarska in druga dela,...). 
Na podlagi 6.člena Uredbe oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmirastlin (Uredba78/19), kadar je ustrezno,da se prepreči nevarnost za zdravje rastlin douradnepotrditve navzočnosti karantenskega škodljivega organizma,pristojni inšpektorodredi,lahkotudi zustnoodločbo,enega ali večnaslednjihukrepov: 
-začasnoprepovedpremikovali vnosovrastlin,rastlinskihproizvodovali nadzorovanih
predmetov, 
-higienske ukrepe, 
-druge potrebne preventivne ukrepe. 
Ukrepi izprejšnjega odstavka se uporabljajododoločitve ukrepovizkoreninjenj. 
Po prejetju obvestila o sumu na najdbo pooblaščena oseba za A. anxius (npr. fitosanitarnipreglednik GIS) v najkrajšem možnem času izvede terenski obisk lokacije, kjer izvedezdravstveni pregled (glej 3.1.1) in odvzame vzorec za analizo, da se uradno potrdi ali ovrže najdba A. anxius. Zaradi analogijemedvrstama postopekvzorčenja A. anxius povzemamopo modelu,kijedoločenzaA. planipennis (Mainprize 2017). 
4.4.1. Postopekodvzema uradnega vzorca 
-Vzorčijoseosebki in/ali rastlinski material,za katerega se sumi,da vsebuje osebke A. anxius. 
-Vzorecse vloži vtrojni ovojčvrstihplastičnihvrečALIvzorecse vloži vdvojni ovojčvrstihplastičnihvrečin se shrani vkompakten in neprepusten zabojoz.škatlo,ki ne omogoča izhoda osebkov(npr.plastičnoškatlosneprodušnimpokrovom). 
-Žive osebke (potencialni osebki A. anxius)seshrani vetanol– živihosebkovne smemo prenašati. 
-Vzorec/vzorce se opremi s podatki: datum odvzema, podatki o lokaciji (naslov,koordinate),kontaktni podatki vzorčevalca. 
-Mestovzorčenja se zabeleži in jasnooznači za potrebe nadaljnjihpreiskavin za primermorebitnega ponovnega vzorčenja. 
-Vzorec/vzorce je treba dostaviti na Gozdarski inštitut Slovenije,Laboratorijza varstvogozdov, ki je uradni in nacionalni referenčni laboratorij (NRL) in pooblaščen za diagnostiko A. anxius. 
-Po opravljenem zdravstvenem pregeldu in odvzemu vzorca je treba izpolniti uradnizapisnikozdravstvenempregledurastlin in zapisnikoodvzemuvzorca. -Vzorce je treba dostaviti v LVG v roku 24 ur oz. najkrajšem možnem času. -Pri vzorčenjuje treba uporabljati primernodelovnoopremoin orodja terslediti načelom
varnega dela. 
4.6. Laboratorijska analiza  
Laboratorijske analize vzorcev s sumom na A. anxius izvaja Gozdarski inštitut Slovenije, Laboratorijza varstvogozdov, ki je uradni intudi nacionalni referenčni laboratorij(NRL)in pooblaščen za diagnostikoA. anxius. 
Analizolahkoizvede samousposobljen in uradnopooblaščendiagnostik. Analitska metoda,ki jo uporabljamoza determinacijovzorcevssumomna A. anxius jeLVG Morfološkaanaliza– Žuželke. Pri determinaciji vzorcevssumomna A. anxius uporabljamo relevantnostrokovnoliteraturo (npr. Parsons 2008). Za detekcijoA. anxius sonavoljotudi molekularne tehnike,ki pa jihjetreba še izpopolniti(EFSA in sod. 2020). 
4.6.1. Pošiljanje vzorca vanalizovneodvisni laboratorij 
Vprimeru,da gre za prvonajdboin prvo potrditev A. anxius sstrani nacionalnega uradnega laboratorija(NRL), je potrebnopridobiti še identifikacijosstranineodvisnega laboratorija.GIS kontaktira EU referenčni laboratorijza žuželke in pršice (EURL InsectsandMites) in se dogovori za neodvisnoanalizo.PodogovoruzEURLshitropoštopošljeosebke ali pa EURLposreduje slikovnogradivoustrezne kakovosti. 
5. URADNA POTRDITEVNAJDBEA. anxius 
KoNRL(GIS)prejme rezultat analize EURLInsectsandMitesorezultatutakojobvesti UVHVVRvskladu s Smernicami za obveščanje in objavljanje podatkovo pojavu rastlinskih škodljivih organizmovin odrejenihukrepih(Številka dokumenta:U3430-55/2020-1,zdne15.09.2020 (3. verzija))(UVHVVR2020b). 
Na podlagi 9.člena Uredbe oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmirastlin (Uredba78/19),je navzočnost karantenskega škodljivega organizma uradnopotrjena,koUprava poelektronski pošti na predalglavnega urada prejme pozitiven rezultat diagnostične preiskave izuradnega laboratorija.Elektronski naslovglavnega urada je:gp.uvhvvr@gov.si. 
UVHVVRtakojpouradni potrditvi najdbe KŠOsstrani uradnega laboratorija in EURL Insects and mitesobvesti Evropsko Komisijo. 
Obvestilo naj vsebuje podatke iz Priloge 2 Smernic za obveščanje in objavljanje podatkov opojavu rastlinskih škodljivih organizmov in odrejenih ukrepih (trenutno veljavna verzijadokumenta: U3430-55/2020-1, z dne 15. 09. 2020 (3. verzija)) (UVHVVR 2020b) oz. vsaj naslednje podatke: 
-natančen podatekolokaciji (koordinate,parcelna številka/katastrskaobčina oz.gozdni 
odsek), 
-podatekodrevesnihvrstahvgozdnemsestoju(lahkovodstotkih), 
-zapisnik o zdravstvenem pregledu oz. zapisnik o odvzemu vzorca, iz katerega bodorazvidni podatki olokaciji,gostiteljskihrastlinah,številusumljivihdreves,površina,…(čejenavoljo) 
-poročiloorezultatulaboratorijske preiskave (če je na voljo) -omorebitnihizvedenihhigienskihukrepih, -oprisotnosti drevesnic,prodajnihcentrov,skladiščlesa,lesnopredelovalnihobratovv
okolici. 
Sledi zaporedje aktivnosti znamenomizkoreninjenja in zadrževanjaširjenja brezovegakrasnika. Evropska in sredozemska organizacija za varstvorastlin (European andMediterranean PlantProtection Organisation, EPPO) je za območje Evrope pripravila standard, ki opisuje uradne postopke obnajdbi A. planipennis sciljemizkoreninjenja in preprečevanješirjenja te vrste. 
Zaradi podobnosti med A. anxius in A. planipennis predpostavljamo,da bi bilmodel, ki je bil izdelan za A. planipennis, primeren tudi za izkoreninjenje in preprečevanja širjenja A. anxius in ga navajamovnadaljevanju.Z izvajanjemaktivnosti za izkoreninjenje A. anxius je treba začeti takojoz.v najkrajšemmožnemčasupouradni potrditvi. 
OPOMBA: V primeru najdbe mrtvega osebka A. anxius ne pride takoj do aktivacije ukrepovizkoreninjenja,ampakse najprejizvedepreiskava znamenomugotavljanja izvora osebka. 
5.1. Zaporedje aktivnosti ob uradni potrditvi najdbe A. anxius v gozdnem prostoru v Sloveniji 
5.1.1. Vzpostavitev nadzorovanega območja 
Vzpostavi se nadzorovano območje s polmerom najmanj 20 km okoli mesta prve najdbe A. anxius.TočenpolmernadzorovanegaobmočjadoločiUVHVVR. 
V nadzorovanem območju velja prepoved premikov (potencialno) napadenega materiala – rastline za sajenje,lesin izdelki izlesa gostiteljskihrastlin,znamenompreprečevanja vnosainširjenja KŠOna nova območja. 
5.1.2. Vzpostavitevrazmejitvenega območja 
V pasu najmanj 1 km od mesta najdbe A. anxius se vzpostavi razmejitveno območje. Vrazmejitvenem območju poteka izvajanje razmejitvene sistematične raziskave, s katero seugotavljajomeje razširjenosti A. anxius. 
-V razmejitvenem območju se izvajajo vizualni pregledi in iskanje znakov napada brezovegakrasnika (predvsemsotoizhodne odprtine v oblikičrkeD) na gostiteljskih drevesih. Izvede se pregledvsehgostiteljskihrastlin,vključnoznaravnoodpadlimlesom(npr.odpadle veje). 
-Vrazmejitvenemobmočjuse izvaja tudi vzorčenje. Vzorčijovsa drevesa,ki imajoveč kot 50% krošnje suhe. Izvede se posek tehdreves in preverjanje prisotnosti A. anxius zodstranitvijoskorje.Vsakemupodrtemudrevesuse vpasovihodkoreničnika protivrhudrevesa olupi skorja vzaplatah50x50cm(vpresledkih1mmedsrediščemaolupljenihzaplat)in se podnjoišče prisotnost A. anxius (rovi ličink,ličinke,bube, odraslihrošči). 
-Vrazmejitvenemobmočjuse izvajatudivzorčenjena videzzdravihdrevesgostiteljev 
A. anxius. Odreže sedve veji debeline 5–8 cmna vejnemovratnikuizsredine krošnje, vejama se olupi prvih50cmskorje in se podnjopregleda na prisotnost ŠO.Pri temse osredotoči na gostiteljska drevesa,ki rastejonaodprtemin drevesa na gozdnemrobu. Vzorčenje asimptomatičnih dreves je naključno, število vzorčenih dreves pa je najmanj5%. 
-Vrazmejitvenemobmočjuse postavijotudi pasti zvabami za spremljanje navzočnosti 
A. anxius (število pastije 1 past / 20 ha). 
5.1.3. Posekin uničenje napadenihdreves 
Vsa drevesa, nakaterih najdemo A. anxius, jetreba posekati, vključno zodstranitvijopanjev (frezanje oz.topground– višina panja na najvišjemdelune sme presegati 2,5cm),in uničitioz. zagotoviti uničenje prisotnihosebkovA. anxius. 
Posek napadenih dreves in uničenje vsega napadenega materiala je treba izvesti takoj oz. v najkrajšemmožnemčasu,če napadena drevesa odkrijemovobdobjuaktivnosti odraslih hroščev – ocenjenoje bilo,da je tomed15. majemin15.avgustomzaSrednjoEvropo. Čenapadena drevesa odkrijemo zunaj tega obdobja, je treba posek napadenih dreves in uničenje vseganapadenega materiala izvesti najkasneje dozačetka obdobja aktivnosti hroščevA. anxius. 
Načinovuničenjanapadenega lesa je več(EPPO2013).Ssimulacijskovajo,kije bila izvedenaza primernajdbe jesenovega krasnika vgozduvSloveniji, se jekot najboljprimeren način takozekonomskega kot ekološkega in socialnega vidika izkazalo uničenje napadenega lesa s sežiganjemspredhodnopredelavovsekance.Vesles in sečni ostanki se na lokaciji predelajov sekance,ki se jihpoduradnimnadzoromUVHVVRvneprodušnozaprtihkontejnerjihodpelje vnajbližji obrat za sežiganje. Sekance se dosežiga hrani vneprodušnozaprtihkontejnerjih. 
5.1.4. Posek gostiteljskihdrevesv pasu100 m 
Okrogvsakega posekanega napadenega drevesa se izmeri pasširine 100m,vkateremje treba posekati vsa drevesa,ki sopotencialni gostitelji za A. anxius. Točenpolmerobmočja, kjerse izvede posek vsehgostiteljev,določiUVHVVR.Izvede se posekvključnozodstranitvijopanjev (frezanje oz.topground– višina panja na najvišjemdelune sme presegati 2,5cm). 

5.1.5. Pregledposekanihdreves 
Izvede se podroben pregled vseh v 100-metrskem pasu posekanih dreves. Pri vsakem posekanem drevesu se natančno preveri prisotnost A. anxius – na več mestih na drevesu se odstrani skorja in se preveri prisotnost osebkov A. anxius. Vsakemu podrtemu drevesu se vpasovihodkoreničnika proti vrhudrevesa olupi skorja vzaplatah50x50cm(vpresledkih1mmedsrediščema olupljenihzaplat)in podnjoišče prisotnostA. anxius (rovi ličink,ličinke,bube, odraslihrošči). 
Obodkritjunovihnapadenihdrevesse okrognjihdoločijonova 100-metrska območja,kjerse izvede posek vseh gostiteljev in pregled posekanih dreves na prisotnost A. anxius. Postopek ponavljamo,dokler v 100-metrskempasuposekanihgostiteljevnobenodrevoni večnapadeno z A. anxius. 
5.1.6. Vzpostavitevnapadenega območja 
Vzpostavi se napadenoobmočje,katerega meje sozunanje meje 100-metrskihobmočij,vkaterih je bilizveden posekvsehgostiteljevza A. anxius. 
5.1.7. Vzpostavitevvarovalnega pasu 
Okrog napadenega območja je treba vzpostaviti varovalni pas. Glede na smernice EPPO je varovalni pasširok100m.Točen polmervarovalnega pasudoloči UVHVVR. 
5.1.8. Posekdrevesvvarovalnempasu 
Vvarovalnempasuse izvede posekvsehdreves, ki sopotencialni gostitelji za A. anxius.Vsa posekana drevesa je treba pregledati na prisotnost A. anxius – vsakemuposekanemudrevesuse vpasovihodkoreničnika proti vrhudrevesa olupi skorja vzaplatah50 x50 cm(v presledkih1mmedsrediščema olupljenihzaplat)in se podnjoišče prisotnost A. anxius (rovi ličink,ličinke, bube,odraslihrošči). 
Obodkritjunovihnapadenihdrevesse ponovijokoraki od5.1.4 naprej. 
5.1.9. Prilagoditev razmejitvenega območja in nadzorovanega območja 
Glede na nove najdbe napadenih dreves se prilagodi razmejitveno območje – razmejitvenoobmočje obsega pasširine 1kmodzunanjegaroba varovalnega pasu,in izvajanje aktivnosti,
opisane v 5.1.2. 
Ustrezno se prilagoditudinadzorovano območje– vpasu20kmodzunanjega roba varovalnega pasu, in izvajanje aktivnosti, opisane v 5.1.1. Cilj ukrepov v nadzorovanem območju je izkoreninjenje in preprečevanje širjenja A. anxius izven tega območja.Vnadzorovanemobmočjuvelja prepovedpremikovvsegagostiteljskegamateriala(les,rastline za sajenje, ...)in na tem območju se izvaja redno vsakoletno spremljanje navzočnosti A. anxius. Celo leto se izvajajovizualni pregledi gostiteljskihrastlin (sušenje krošnje,Dodprtine vskorji,rovi medlesominskorjo),poleti oz.včasunajvečje aktivnosti odraslihhroščev(med15.majemin 15.avgustomzasrednjo Evropo) pa seizvaja spremljanje s pastmi (postavi se največ 1past / 30 ha). 
Ko vnadzorovanemobmočjutri leta zaporedni novihnajdbA. anxius,se šteje,da je škodljivi organizemizkoreninjen. 

6. ODSTRANJEVANJENAPADENEGA LESA,NENAPADENEGA LESNEGA MATERIALAINSEČNIHOSTANKOV 
Vesposekan materialgostiteljskihrastlin,vključnossečnimiostanki,jetreba uničitioz. ustrezno predelati, da se zagotovi uničenje morebitnih prisotnih osebkov A. anxius. Cilj je preprečiti prenos napadenega in potencialno napadenega lesnega materiala iz napadenega območja v ostale dele nadzorovanega območja oz. izven nadzorovanega območja v ostalo območje države(EPPO 2013). 
Na razpolagoje karnekajnačinovuničenja oz.predelave posekanega lesa in sečnihostankov, da se prepreči tveganje za širjenje A. anxius (EPPO 2013): 
-Lesni material se lahko transportira izven območja pod pogojem, da je bil obsevan(izvedba pod nadzorom UVHVVR). Transport tako tretiranega lesa je mogoče izvesti kadarkoli, ne glede na aktivnost A. anxius. 
-Lesni materialse lahkotransportira izven območja tudi,čemuje bila odstranjena skorjaskupajzbeljavo do globine2,5cm(podnadzoromUVHVVR). Transport tako obdelanega lesa je mogoče izvesti kadarkoli,ne glede na aktivnost A. anxius. 
-Če zgornjihdvehnačinovni mogoče zagotoviti,se posekan leslahko znotraj območja uporabi za industrijske namene, če to odobri UVHVVR. V obdobju znotraj aktivnosti odraslihhroščev(ocenjenojebilo,dajetomed15.majemin 15.avgustomza Srednjo Evropo)je treba lesporabiti takojoz.vnajkrajšemmožnemčasupo poseku,zunajtegaobdobjapaje trebalespredelati najkasneje dozačetka naslednjega obdobja aktivnostiodraslihhroščev.  
-Vobdobju, ko hrošči A. anxius niso aktivni (za SrednjoEvropoje biloocenjeno,da so hrošči A. anxius aktivni med 15. majem in 15. avgustom), se posekan les lahko transportira izven območja na obrat za predelavo(izvedba podnadzoromUVHVVR), kjer je treba zagotoviti uničenje osebkovA. anxius,dejanskoali potencialnoprisotnihvlesnem materialu s predelavo ali kako drugače najkasneje do začetka naslednjega obdobjaaktivnosti odraslihhroščevA. anxius.  
-Vprimeru,da ne izvedemonobenega odzgorajnaštetihukrepov,je treba vesposekan lestakojoz.vnajkrajšemmožnemčasupoposekusežgati ali ga globokozakopati(izvedbapodnadzoromUVHVVR). 
-Sečni ostanki se brezizjeme uničijossežigomna mestuposeka ali vnjegovi neposrednibližini(izvedba podnadzoromUVHVVR). Vobdobjuznotrajaktivnosti odraslihhroščev (ocenjenoje bilo,da je tomed15.majemin 15.avgustomza SrednjoEvropo)je trebasečne ostanke sežgati takojoz.vnajkrajšemmožnemčasupoposeku,zunajtega obdobjapa je trebasečneostanke sežgati najkasneje dozačetka naslednjega obdobja aktivnostiodraslihhroščev. Sečne ostanke je mogoče transportirati izven območja samopodpogojem,da zagotovimotransport vneprodušnozaprtihkontejnerjih,insamovobdobju,kohrošči A. anxius niso aktivni (zaSrednjo Evropo jebilo ocenjeno,daso hroščiA. anxius aktivni med15.majem in 15. avgustom). 
Ssimulacijskovajo,ki jebila izvedena za primernajdbe jesenovega krasnika vgozduvSloveniji,se je kot najboljprimeren način takozekonomskega kot ekološkega in socialnega vidika izkazalouničenje napadenega lesa ssežiganjemspredhodnopredelavovsekance.Veslesin sečni ostankise na lokaciji predelajo v sekance, ki se jih pod uradnim nadzorom UVHVVR v neprodušnozaprtihkontejnerjihodpelje vnajbližjiobrat zasežiganje.Vobdobjuznotrajaktivnosti odraslihhroščev(ocenjenoje bilo,da je tomed15.majemin 15.avgustomza SrednjoEvropo)je treba sežigsekancev izvesti takojoz. vnajkrajšemmožnemčasupoposeku,zunajtega obdobja pa najkasneje dozačetka naslednjega obdobja aktivnosti odraslihhroščev. Sekance se dosežiga hrani vneprodušnozaprtihkontejnerjih. 
7. ČIŠČENJEMEHANIZACIJE 
Vsomehanizacijoje treba predodhodomizobmočjaizvajanjaizkoreninjenjatemeljitoočistiti. Topomeni,da na transportnihsredstvih,strojihinorodju, ne sme biti prisotnihlesnihostankov gostiteljskihrastlin,vkaterihbi lahkobili prisotni osebki A. anxius. Vobdobjuznotrajaktivnosti odraslihhroščev(ocenjenojebilo,dajetomed15.majemin 15.avgustomza SrednjoEvropo) je treba biti pozoren tudi na morebitnoprisotnost samih hroščevna transportnih sredstvih, strojih in orodju. Preden zapustimo območje zato vso mehanizacijo temeljito pregledamo in morebitne lesneostanke in/ali osebke A. anxius odstranimostransportnihsredstev,strojevin orodijin uničimo. 
Slika 15: Shema postopkov ob suma na najdboA. anxius in izvedbe ukrepovizkoreninjenja. 
8. VIRI 
DeGroot,M.inJurc,D.2017.Brezov krasnik (Agrilus anxius). Gozdarski vestnik, letnik 75, številka 5–6 , sredica. 
EFSA(European FoodSafetyAuthority),Baker,R.,Gilioli,G.,Behring,C.,Candiani,D.,Gogin,A., Kaluski, T., Kinkar, M., Mosbach-Schulz, O., Neri, F., Preti, S., Rosace, M. C., Siligato,R.,Stancanelli,G.,Tramontini,S.2019a.Agrilus anxius  . Pest Report tosupport rankingofEU candidate priority pests. EFSA, European Food Safety Authority. DOI: 10.5281/zenodo.2784730 
EFSA(European FoodSafetyAuthority),Schrader,G.,Kinkar,M.,Vos,S.2020b.Pest survey card on Agrilus anxius.EFSASupportingPublications,23 str.DOI: 10.2903/sp.efsa.2020.EN­1777 
EPPO 2011. Pest risk analysis for Agrilus anxius. EPPO, Paris. https://pra.eppo.int/pra/e257945d-1990-44eb-895f-17ace1bef14b[dostop: 06.11.2020] 
EPPO 2013. PM 9/14 (1) Agrilus planipennis: procedures for official control. Bulletin OEPP/EPPOBulletin,43:499–509. 
EPPO 2020. Agrilus anxius. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int[dostop: 06.11.2020] 
Evans, H.F., Williams, D., GHoch, G., Loomans, A., Marzano, M. 2020. DevelopingaEuropean Toolboxtomanage potentialinvasion byemeraldashborer(Agrilus planipennis)andbronze birch borer (Agrilus anxius), important pests of ash and birch. Forestry: 93: 187–196. doi:10.1093/forestry/cpz074 
IzvedbenauredbaKomisije(EU)2018/2019.IzvedbenauredbaKomisije(EU)2018/2019 zdne 18.decembra 2018ozačasnemseznamuzelotveganihrastlin,rastlinskihproizvodov ali drugihpredmetovvsmislučlena 42Uredbe (EU)2016/2031in seznamurastlin,za katere se pri vnosuvUnijone zahteva fitosanitarnospričevalo,vsmislučlena 73navedene uredbe. 
IzvedbenauredbaKomisije(EU)2019/2072.IzvedbenauredbaKomisije(EU)2019/2072 zdne 28. novembra 2019odoločitvi enotnihpogojevza izvajanje Uredbe (EU)2016/2031Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmirastlin,terrazveljavitvi Uredbe Komisije (ES)št.690/2008in spremembi Izvedbene uredbeKomisije(EU)2018/2019 (2019/2072). 
Lyons, D.B., Caister, C., deGroot, P., Hamilton, B., Marchant, K., Scarr, T.A., Turgeon, J.J. 2007. Survey guide for detection of emerald ash borer. Natural Resources Canada, Great Lakes ForestryCentre,Sault Ste.Marie,Ontario,Canadian FoodInspection Agency,52str. 
Mainprize,N.2017.UpdatedContingencyPlanforEmeraldAshBorer(Agrilus planipennis). ForestryCommission’s(FC) Cross-BorderPlant HealthService,ZK,35str. 
Myers,S.W.,Fraser,I.,Mastro,V.C.2009.Evaluation ofheat treatment schedulesforemeraldashborer(Coleoptera:Buprestidae).JournalofEconomicEntomology,102:2048–2055. doi: 10.1603/029.102.0605 
Parsons, G.L. 2008. Emerald Ash Borer Agrilus planipennis Fairmaire (Coleoptera, Buprestidae). A guide to identification and comparison to similarspecies. Department of Entomology, Michigan State University, 56 str. http://www.emeraldashborer.info/documents/eab_id_guide.pdf[dostop: 28.10.2020] 
Uredba (EU)2016/2031.Uredba (EU)2016/2031Evropskega parlamenta in Sveta zdne 26.oktobra 2016oukrepihvarstva predškodljivimi organizmi rastlin,spremembi uredb(EU)št.228/2013,(EU)št.652/2014in(EU)št.1143/2014EvropskegaparlamentainSvetaterrazveljavitvidirektiv Sveta69/464/EGS,74/647/EGS,93/85/EGS,98/57/ES,2000/29/ES,2006/91/ESin2007/33/ES(2016/2031). 
Uredba 78/19.Uredba oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmi rastlin (Uradni list RS,št.78/19). 
UVHVVR 2020a. Programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin, 2020. 
https://www.zdravgozd.si/dat/posebni_nadzori/kompilacija/2020.pdf 

UVHVVR 2020b. Smernice za obveščanje in objavljanje podatkov o pojavu rastlinskihškodljivihorganizmovin odrejenihukrepih.Številka:U3430-55/2020-1,zdne15.09.2020(3.verzija).Uprava RSza varnohrano,veterinarstvoin varstvorastlin,Ljubljana.19str. 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 2: Vrednotenje stroškov izvedbe gozdarskih storitev pri izkoreninjenju KŠO Agrilus planipennis (jesenov krasnik) (Baša in sod., 2020) 

POROČILO: 
Vrednotenje stroškov izvedbe gozdarskih storitev pri izkoreninjenju KŠO Agrilusplanipennis (jesenovkrasnik) 
CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT	 »RAZVOJ ORGANIZACIJSKE	 IN TEHNIČNE PODPORE ZA	 UČINKOVITO UKREPANJE OB	 IZBRUHIH	 GOZDU	 ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV«	 
št.projekta:V4-1823 javni	razpis:	CRP	»Zagotovimo.si	hrano	za	jutri«	v	letu	2018 vodja	projekta:dr.Barbara	Piškur,GozdarskiinštitutSlovenije trajanje	projekta:	od	1.11.2018	do	31.10.2020 vrednostprojekta:100.000,00	EUR	(cenovnakategorijaB) financerji	 projekta:	 Javna	 agencija	 za	 raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za	 kmetijstvo,
gozdarstvoin	prehrano 
sodelujoče	 raziskovalne	 organizacije: Gozdarski inštitut Slovenije	 in	 Univerza	 v	 Ljubljani,Biotehniška	fakulteta,Oddelek	za	gozdarstvoin	obnovljivegozdnevire pogodbenisodelavci:Zavod	za	gozdove	Slovenije spletna	stran	projekta:http://ukrepanje.gozdis.si/ 
Avtorji:	Mirko	Baša,	Matevž	Triplat,	Špela	Ščap,	Nike	Krajnc,	Barbara	Piškur 
Ljubljana,oktober	2020 
Kazalo vsebine: 
1 Uvod........................................................................................................................... 2 Izbor napadenega območja za simulacijsko vajo .........................................................6 3 Opis napadenega območja .........................................................................................7 4 Metoda in objekt ........................................................................................................8 
4.1 Objekt............................................................................................................................. 8 
4.2 Predvidene tehnologije terocena stroškov izbrane proizvodne verige ........................... 
4.3 Normativizaizračun sečnjein spravilalesa....................................................................11 
4.4 Strošek izdelavelesnih sekancev....................................................................................13 
4.5 Sortimentna stuktura okroglega lesa gostiteljskih dreves...............................................13 
4.6 Odkupnecenegozdnih lesnih sortimentovdrevesnih vrstjesenov,brestovin oreha...... 
4.6.1 Cene gozdnih lesnih sortimentov drevesne vrste malijesen (lat. Fraxinus ornus L.).....................15 4.6.2 Cene gozdnih lesnih sortimentov drevesne vrste velikijesen (lat. Fraxinus excelsior L.)...............16 4.6.3 Cene gozdnih lesnih sortimentov drevesnih vrstizrodu UlmusL. (brest) inJuglans L. (oreh) ......17 4.6.4 Cene gozdnih lesnih sortimentovdrevesnihvrst, kisopotencialnigostiteljikarantenskegahrošča Jesenovkrasnik(Agrilus planipennis Fairmaire, 1888)................................ ................................................18 4.6.5 Cena zelenih sekancev....................................................................................................................18 
4.7 Ocena stroškovizkoreninjenja in ocena izpada dohodka vprimeru napada karantenskih škodljivihorganizmov ...............................................................................................................19 
5 Rezultati ................................................................................................................... 
5.1 Struktura napadenih gostiteljskih dreves.......................................................................20 
5.2 Ocena stroškov na primeru simulacijskevaje.................................................................22 
5.3 Ocena ekonomskeškode na primeru simulacijskevaje ..................................................23 6 Diskusija ................................................................................................................... 7 Literatura .................................................................................................................26 
KAZALO SLIK 
Slika1: Simulacijskavaja -lokacija najdbe karantenskega škodljivega organizma................................ 7 Slika2: Simulacijskavaja -razmejitev napadenega območja ................................................................ 8 Slika3: Prikaz zemljiškegakatastra znotrajnapadenegain varovalnegaobmočja................................ 9 Slika4: Tehnološkimodelizbraneproizvodneverige(Vir: WCM, 2020)............................................. 10 Slika5: Simulacijskavaja –gozdne prometnice,predvideneza spravilo lesa .....................................12 Slika6: Naključno izbrane začetne točkeprevoza(»Create randompoints«) in prikaz primera izračunanerazdaljedo skladišča ob kamionskicestiizven gozdnega sestoja. ....................................13 Slika7: Prodajnecenehlodovzažago in furnir boljšekakovosti(kakovostnih razredov A1, A2 in B) in srednjedo slabšekakovosti(kakovostni razred C) drevesnevrstevelikijesen vletu 2019; veur/m3 brez DDV na kamionskicesti(vir: SiDGd.o.o., preračuniGIS)............................................................. 16 Slika8: Prodajnecenehlodovzažago in furnir boljšekakovosti(kakovostnih razredovA1, A2in B) in srednjedo slabšekakovosti(kakovostni razred C) drevesnih vrst gorskibrest in oreh skupajv letu 2019 (vir:SiDG d.o.o.,preračuniGIS). .................................................................................................17 Slika9: Simulacijskavaja -število gostiteljskih nadmerskih dreves podebelinskih stopnjah ..............20 Slika10: Lesnazalogagostiteljskih dreves po debelinskih stopnjah ................................................... 21 Slika11: Prikaz gibanjastroškovdelovnegaprocesa(vEUR/m3) v odvisnosti od letne rabe (v urah).22 KAZALO PREGLEDNIC 
Preglednica1:Lastniškastrukturaznotrajnapadenegainvarovalnegaobmočja.................................9 Preglednica2:Preračunana(ocenjena)sortimentastrukturavelikegajesenaizplanakoličinprodaje okroglega lesa tedrevesne vrstepodjetja Hrvatskešumed.o.o.za leto 2018 ...................................14 Preglednica3:Predlog sortimentne strukture dreves......................................................................... 15 Preglednica4:Prodajne cene gozdnihlesnihsortimentov drevesnihvrst,kisopotencialnigostitelji KŠO Jesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire, 1888);izdržavnihgozdov nakamionskicestiv eur/m3 brezDDV(vir:SiDG d.o.o.,preračuniGIS).............................................................................. 18 Preglednica5:Glavnistrukturniparametrigostiteljskihdreves................................ .......................... 21 Preglednica6:Prikazstroškov predvidenegadelovnegaprocesa....................................................... 22 Preglednica7:Prikazstroškov posameznihproizvodnihprocesov ..................................................... 23 Preglednica8:Ocenaekonomske škode priizkoreninjanjanapadenihgostiteljskihdreves............... 24 
1 Uvod 
Tujerodniorganizmilahko povzročajo ekonomske škode, zmanjšujejo biotsko raznolikost in posredno ogrožajo zdravjeljudi. Vnos škodljivih organizmov jeglobalnipojav, kiga močno spodbuja rastoča svetovna trgovina ter globalna mobilnost. Ciljni raziskovalni projekt CRP V4-1823 -Razvoj organizacijskein tehnične podpore za učinkovitoukrepanjeobizbruhihgozduškodljivihorganizmov je usmerjen v določitev strategij varovanja zdravja rastlin oziroma gozdov, s katerimilahko učinkovito preprečujemo nastanek večjihškodinposlediczaradi izbruhovtujerodnihškodljivih organizmov. Najustreznejšeukrepanjezaučinkovitosanacijoizbruhovkarantenskihgozduškodljivihorganizmovje hitra najdba in identifikacija ter hitro in učinkovito ukrepanje z namenom izkoreninjenja ali zaustavljanja širjenja.Ukrepanjevgozdovih največkrat obsega posekinustrezno uničenjealiravnanje z okuženimin napadenimmaterialom. 
Delaktivnosti raziskovalnega projekta jepotekal na podlagisimulacijskevajenajdbekarantenskega škodljivega organizma jesenovega krasnika(Agrilus planipennis). Namen simulacijske vaje je bil preizkus celotnega protokola delovanja predvidene organizacijske in izvedbene strukture za izkoreninjene ali zaustavljenje širjenjakarantenskihškodljivihorganizmov(KŠO)v gozdnemprostoru. 
V nalogije predstavljena podrobna analiza stroškov izkoreninjenja karantenskega hrošča jesenovega krasnika(AgrilusplanipennisFairmaire, 1888).Omenjeni karantenski škodljivi organizemvSloveniji še niprisoten, zato jejebila celotna naloga izpeljana kotsimulacijskavaja.  
2 Izbornapadenegaobmočja za simulacijsko vajo 
IzborlokacijezaizvedbosimulacijskevajeukrepanjaobnajdbiKŠOjesnovega krasnika jepotekal na podlagiusklajevanja med uslužbenciGozdarskega inštitutaSlovenije(vnadaljevanjuGIS)inZavodaza gozdove Slovenije(v nadaljevanju ZGS). 
GISjeZGS predstavilizbranikarantenskiškodljiviorganizem, opisal celotenscenarij simulacijskevaje ter opredelilpredvideneaktivnosti.Pravtako so bilipredstavljenipogojiza izbor primernelokacije: 
• 
mešanjesenovsestoj, 

• 
teoretična najdba KŠOjepredvidena znotrajsestoja, 

• 
najdbisledijo postopkiizkoreninjanja (teoretičniposekgostiteljskih jepredviden: -območje 

s 100-m radijem okolivsehpotrjenonapadenihdreves+100-m varovalnipas, • območjeintenzivnega spremljanja jepredvideno v pasu radija 1 kmod napadenega območja, 

• 
razširjeno nadzorovano območjeje predvideno v radiju 20 km(omejevanje transporta lesa, sadikgostiteljskirastlin), 

• 
zaželjena jebližina Hrvaške, 

• 
na izbranilokacijijepredviden dejanskiposeknekajteoretično napadenih dreves za namene ocenjevanja porabe časa za pregled posameznega drevesa, 

• 
izbrana lokacija naj predstavlja tipično lastniško strukturo. 


Zavod za gozdoveSlovenijeje na podlagipredstavljenih meril za izbor sporočilustrezno lokacijo za izvajanje simulacijske vaje: 
• 
GGE Pešece, • odsek02 249a, 

• 
parcelna števila 107/46, 

• 
katastrska občina Slogonsko, 

• 
koordinate: o X: 554464 o Y: 90723 


Lokacijasimulacije seje nahajala na zemljiščih vlastiRepublikeSlovenije, s katerimiupravljain razpolaga podjetjeSlovenskidržavnigozdovid.o.o.(vnadaljevanjuSiDG). Zaizvedbosimulacijskevaje smo s straniSiDGpridobilisoglasješt.400-97-1302/2020. 
3 Opis napadenega območja 
Območjeizbranozasimulacijskovajosenahaja na jugovzhodnemdelu Slovenijevbližinihrvaškemeje (Slika1). PokrajinaležinaravninskemdeluobrekiSavi. Prevladujekmetijskarabatal, manjšineizraziti gričiso poraščenizgozdom.Gozdnisestojleži na150–180 metrov nadmorske višine. Za to območjeje značilno zmerno celinsko podnebjes subkontinentalnimpadavinskimrežimom, za katerega jeznačilen poletni višek padavin. Tla so aluvialna ilovica s prevladujočo gozdno združbo Querco robori – carpinetum. Gozdovi se večinoma v zasebni lasti, manjši delež gozdov je v lastiRepublike Slovenije 
Po prostorski ureditvi preučevani gozdovi pripadajo gozdnogospodarskemu območju Brežice, podrobneje gozdnogospodarski enoti Pišece, odsek 249A. Prevladujejo debeljaki hrasta doba s primesjo belega gabra, velikega jesena, bresta in divječešnje.Gozdovi so ohranjeni,a pomanjkljivo negovani.Biotopska funkcija gozdovje opredeljena kot najboljpomemba (Gozdnogospodarski..., 2012). 

Slika1: Simulacijskavaja -lokacija najdbe karantenskega škodljivega organizma 
4 Metodainobjekt 
4.1 Objekt 
V simulacijskivajijebilna štirih drevesih jesena identificiran karantenski škodljivi organizemjesenov krasnik (Agrilusplanipennis). Po predviden protokoluse vzpostavijo naslednja območja: 
• 
100m = napadeno območje (posek) 

• 
200m = varovalni pas(posek) 

• 
1km = razmejitveno območje (monitoring) 

• 
20km = nadzorovano območje (omejitev prevoza lesa,sadik...) 


Razmejitveno območje v pasu 1 km od najdbe, s površino 314 ha, je predvideno za izvajanje sistematičneraziskave, s katero seugotavljajo mejerazširjenostiKŠO. 
Za nameneizkoreninjenja potencialno napadenega drevja pa sta bili vzpostavljenidve coni,prva se imenuje napadeno območje inpredstavljapremer100 metrovokoli vseh napadenih dreves, druga se imenuje varovalnipas v širini100 metrovokolinapadanega območja. Skupnapovršina obeh con znaša v primerusimulacijske vaje17ha, od tega je7,1ha gozdnih površin. Znotrajomenjenih con je predviden posekin uničenje vseh gostiteljskihdreves.V omenjenempasuje prav tako predviden popoln pregled posekanih gostiteljskih dreves z namenomugotavljanja prisotnostiin morebitneširitve škodljivega organizma. 

Slika2: Simulacijskavaja -razmejitevnapadenegaobmočja Preglednica1: Lastniškastrukturaznotrajnapadenegainvarovalnegaobmočja 
Lastništvo Zasebni gozdovi Državnigozdovi 
Številoparcel  25  2  
Poprečnavelikostparcele (ha)  0,57  0,52  
Številolastnikov insolastnikov  37  1  
Številoposesti  18  1  

Z napadenimin varovalnimobmočjempo zemljiškemkatastru soupada 27gozdnih parcel.Od tega je 25 parcel v zasebnilasti,preostali2 pa sta v lastiRepublike Slovenije. Povprečna velikost gozdne parcele znaša nekajveč kot polhektara.V zasebnih gozdovih imamo na omenjenih parcelah 37 lastnikov insolastnikov,karvpovprečjuznaša1,5 lastnikanagozdnoparcelo. Zaradi neposredne bližineHrvaškemejeima šest zasebnih lastnikovhrvaško državljanstvo. 

Slika3: Prikazzemljiškegakatastraznotrajnapadenegainvarovalnegaobmočja 
4.2 Predvidene tehnologije terocena stroškov izbrane proizvodne verige 
Poposvetuzrevirnimgozdarjeminglede nakarakteristike izbranegadrevjazaposek,odprtostigozda, spravilne razdalje, lastnostiterena jebila izbrana proizvodna veriga prikazana na Sliki3.Proces se začne odvijativgozdnem sestoju. Za podiranje, kleščenjein prežagovanje sortimentov je bila predvidena motorna žaga moči4kW.Sledi spravilo lesa, kise začnevgozdnemsestoju in zaključi na gozdni cesti.Za spravilo je bilpredvidenkmetijskitraktor sštirikolesnimpogonom,moči75-94 kW, opremljen zgozdarsko nadgradnjo.Revirni gozdar na izbranilokacijiza spravilo spodbuja način spravila z gozdarsko prikolico. Za izračun stroškov smo tako izbraligozdarsko prikolico z nosilnostjo 8ton, katera je opremljena znakladalnikom.Na gozdnicestije proizvodniverigidodanindustrijskisekalnik na kamionu, kije opremljen z dvigalom za strojno polnjenjelesa.Iz gozdne ceste do končnega uporabnika prevoz sekancevopravikamion vlačilec s prikolico za razsutitovor.Okvirni stroškisečnje inspravila so izračunanis pomočjo spletneaplikacijeWoodChain Manager (Triplat in Kranjc, 2020). WCMsorazviliraziskovalciOddelkazagozdnotehnikoinekonomikoGozdarskegainštitutaSlovenije. To je aplikacija za ustvarjanjeinteraktivnih preglednih opisovgozdnolesnih verig s spremljajočimi kalkulacijami stroškov gozdnolesne verige.Vsetehnologije so opremljenes podatki potrebnimi za kalkulacijostroškov, katere je močprilagajatiglede na značilnostipredvidene proizvodneverige.V samiaplikacijijemožen izbor: lokacijezačetkaprocesav gozdno-lesni verigi (gozdni sestoj,sečna pot, gozdna vlaka, gozdna cesta), operacij, katere bodo opravljene (sečnja, kleščenje, krojenje/prežagovanje, izdelava sekancev, spravilo/transport) ter strojev, ki bodo uporabljeni z različniminadgradnjamiin lastnostmi. 
Kotkončnirezultat WCMpoda okvirne stroškeproizvodnjepo posameznihoperacijah/strojih, skupne stroškecelotnega procesa gozdno-lesneverigeterslikovni prikaztehnološkega modela gozdno-lesne verige. 

Slika4: Tehnološkimodelizbraneproizvodneverige(Vir:WCM,2020) 
4.3 Normativizaizračunsečnje inspravilalesa 
Za izračun sečnjez motorno žago so biliuporabljeni normativi, kiso kot PRILOGA2dodaniUredbio koncesiji za izkoriščanje gozdov v lastiRepublike Slovenije(Uredba..., 2016).Omenjeni normativi so služilikot podlaga za izračunstroškov,ki sepriznajokoncesionarjempriizkoriščanju gozdovv državni lasti. Normativeje mogočenapodlagipoznavanjapodatkovodrevesihizbranih zaposekinob poznavanju karakteristik terenskih značilnosti izračunati z uporabo spletnega orodja WoodChainManager (http://wcm.gozdis.si/normativi). Normativi veljajo za sečnjo in izdelavo kombiniranihhlodov,drugih tehničnih sortimentov,dolgega industrijskega lesa inizdelavolesa za kurjavo v obli obliki.Obuporabi normativov zasečnjoje predvidena pravilna uporaba pravilno vzdrževane motorne žage namenjene poklicnemudeluter standardne osebne varovalne opreme in delovnega orodja sekača.Za izračun normativa za sečnjo so biliuporabljeni normativi, kisejih določa na ravnidelovnega polja.Osnovni normativjebilizračun na podlagienačbeenomernih (kakovostnih) hrastovih sestojev. 
Enačba osnovnega normativa sečnjez MŽ: 
NT=4,041 –0,399 x D+ 0,0277 x D2 
Kjerje: 
NT = osnovni normativ (min/drevo) D = prsni premer drevesa (cm) 
Priosnovnem normativusobilidodatno upoštevanipopravki zaradidodatnihdelinpopravki zaradi delovnih razmer (bonifikacijin malifikacij).Normatividoločajo, da se popravki na osnovni normativ zaradi dodatnih deldodajajo brez omejitve.Vsota popravkov zaradidelovnih razmer pa jelahko največ 80 %(faktor 1,8 na zdodatnimidelipopravljen osnovni normativ).V kolikor pride do preseganja omenjenega faktorja, jezaradineugodnih delovnih razmer priporočljivo plačilo po dogovoru. 
V našem primeru smo upoštevalipopravekzaradiizrednih dimenzijdrevja (5%), saj se43%lesne masenahajaod10.debelinskestopnjenaprej.Zaradi sortimentne metodeizdelavelistavcev,smo osnovni normativ povečaliza 5 %.Na površini1 ha jebila upoštevna težka prehodnost zaradimladovja (6%). Zaradimajhnejakosti sečnjejebilosnovninormativpovečanza5%, zaradivejnatostiinoblike krošnje pa 1%.Skupni upoštevanikoličnikjetako znašal1,21. 
Za izračun spravila lesa so biliuporabljeni normativi za gozdarsko traktorsko polprikolico (Robek in sod., 2015). Normativi temeljijonarazdaljipolnevožnjeterzaglavniproduktivničasupoštevajo različnehitrosti praznein polnevožnje, povprečno vrednost pomožnega produktivnega časa in polno izkoriščenostnosilnostiuporabljenih prikolic(Kluninsod.,2017).Predvidenakompozicijaje uvrščena v skupino lahkihgozdarskihtraktorskihpolprikolic (nosilnostod6 do 9 ton).Za slovenske razmere je glede na ocenjeno število inpretežennačinuporabe najreprezentativnejšaoblika konfiguracije. 
Enačba za izračun osnovnega normativa kot vhodnipodatekpredvideva vsotodolžinepraznein polne vožnje. Zaradienostavnejšega določanja vhodnega podatka vsote razdaljepolnein praznevožnje je bila uporabljenadvojnavrednostpredvidene razdalje polne vožnje (PP v m). 
Enačba osnovnega normativa spravila: 
NT =1,3x (37,22+0,2572x PP 0,5481) / (8,05) 
Kjerje: 
NT = osnovni normativ(min/m3) PP = dvojna vrednost predvidene razdaljepolnevožnje(vmetrih) 
Enačba za izračun normativa spravila lesa predvideva poznavanjedolžin razdaljepolnevožnje.Za ta namen jev napademin varovalnem pasu potekala identifikacija vseh obstoječih gozdnih prometnic, kibilahkoslužile za spravilolesa (Slika 5). Naterenuso biletako popisane vse gozdnecestein vlake, vključno spovezavo do predvidenega skladišča lesa zunaj gozdnega sestoja.Popisanipodatkiso bili digitalizirani, nadaljna obdelava jepotekala vprogramskemokolju ArcGIS. 

Slika5: Simulacijskavaja –gozdne prometnice,predvidene za spravilo lesa 
Znotraj napadenega in varovalnega pasu jebilo z orodjem »Create random points« ustvarjenih 19 naključnih točk, kolikor je tudi ocena števila polnih voženj(Slika6). Vsakaizmed slučajno določenih točkpredstavlja začetekpolnevožnjevsmeriskladišča lesa na kamionski cestipo najkrajšimožni spravilni poti. 

Slika6: Naključnoizbranezačetnetočkeprevoza(»Createrandompoints«)inprikazprimeraizračunane razdalje do skladiščaobkamionskicestiizvengozdnegasestoja. 
4.4 Strošek izdelave lesnih sekancev 
V simulacijskivajismo za uničenjelesenega materiala določiliuničenjes sežigom.V kalkulacijijebilo predvideno mletjesekancevna kamionskicestiin nato transport sekancev iz območja na pooblaščen predelovalni obrat. 
V izračunu stroška izdelavelesnih sekancev jebila uporabljena povprečna vrednost 4,1 EUR/nm3(brez DDV),ugotovljena spopisomsekalnikov leta 2018 (Jemec insod.,2018).Analiza popisa jevključevala podjetja in fizičneosebe, kisevSlovenijiukvarjajo s proizvodnjo lesnih sekancevin temeljina popisu 208 sekalnikov. Cene mletja sekancev so so gibale v razponuod2,5 do 6 EUR/nm3(brez DDV),odvisne pa so bilepredvsemod vrstevhodne surovine, količinezmletihsekancevter samega mesta mletja. Povprečna cena mletjapa jebila ocenjena z4,1 EUR/nm3(brez DDV). 
4.5 Sortimentna stuktura okroglegalesagostiteljskih dreves 
Literaturaokakovostni strukturi okroglegalesavelikegainpoljskegajesenajezaslovenski prostor pomanjkljiva.Povezavemed debelino, starostjo in kakovostjo oziroma vrednostjo lesa nekaterih vrst plemenitih listavcevje ugotavljalKadunc (2006), vendar sortimentna struktura na vzorcu 167 analiziranih dreves velikega jesena vtejštudijiniprikazana.Nadaljesmo naredilipregled nad podatki, kijih vodijavnopodjetje Hrvatske šume d.o.o.,kigospodari zgozdovi,kiso v lastidržave Republike Hrvaške.NaHrvaškemje jesenmedpomembnejšimigospodarskimi vrstami.Ob pregledu plana poslovanja podjetja za leto 2018, kijenajnovejši prosto dostopniplan za hrvaške državnegozdove, smo s pomočjo plana prodajnih količin velikega jesena po kategorijah gozdnih lesnih sortimentovter kakovostnih razredih, naredili preračune kakovostne strukture te drevesne vrste. Ocenjena sortimentna struktura jepredstavljena vpreglednici2. 
Preglednica2: Preračunana(ocenjena)sortimentastrukturavelikegajesenaizplanakoličinprodajeokroglega lesa te drevesne vrste podjetja Hrvatske šume d.o.o.za leto 2018 
Gozdnilesnisortimenti Deležkoličinprodaje[%] 
Hlodovina 
A1 B C 
Skupajhlodovina 
Drugaoblovina Les zacelulozoinploščeterdrugokrogliind.les Les za kurjavo Skupajdrugaoblovina 
4 12 23 39 
59 2 61 
Kerpamenimo,daje kakovostlesa velikegajesenanasosednjemHrvaškemtežkoprimerljivas kakovostjolesa velikega jesena,kiraste v slovenskihgozdovih,predvsemzvidika drugačnihrastiščnih razmer, smo sortimentno strukturo za slovenskiprostor določili na podlagidostopneliterature ter informacijami sstrani nekaterihgozdarskihpodjetij vSloveniji. Takosmozaveliki inpoljski jesen skupaj, predpostavilikakovostno strukturo okroglega lesa kot jepovprečna kakovostna struktura za poseklistavcevvSloveniji: 25%hlodovza žago in furnir ter 75%drugeoblovine(tj.les za celulozo in ploščeter drugokrogliindustrijskiles in les za kurjavo).Kategorijo hlodismo nadaljnjerazvrstilivdve podkategoriji: hlodi boljšekakovosti ter hlodi srednje do slabšekakovosti. V kategorijo hlodi boljše kakovostispadajokakovostnirazrediA1,A2 inB (tj.hlodiza furnirinluščenje terhlodiza proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti), ki so povzeti po obstoječem Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnihlesnih sortimentov iz gozdov v lastiRepublike Slovenije (UradnilistRS,št.30/17)inta kategorija predstavlja 25 % skupne kategorije hlodi.V kategorijohlodi srednje doslabše kakovosti spada kakovostni razredC(tj. hlodi zaproizvodnjožaganega lesadrugekakovosti),ki jepovzetpo enakemvirukotkakovostni razredi opisani zgoraj;takategorijapredstavlja 75 % skupne kategorije hlodi.Za podrobnejšo delitevsortimentnestrkuturepa nibilo na voljodovoljzanesljivih podatkov. 
Enako kot za jesene, tudi za ostaledrevesnevrste(brest, oreh), kisopotencialnegostiteljiceškodljivca Jesenovkrasnik, ni na voljo literaturegledekakovostne struktureteh drevesnih vrst za slovenske gozdove.Zato smo predpostavili enako kakovostno strukturo okroglega lesa teh drevesnih vrst kot smo jo predpostaviliza jesene, torejpovprečno kakovostno strukturo za poseklistavcevvSloveniji: 25 % hlodovzažagoinfurnirter75% drugeoblovine(preglednica 3). 
Preglednica3: Predlogsortimentnestrukturedreves 
Debelinskirazred Druga Hlodi Hlodiboljše Hlodisrednjedo oblovina kakovosti slabše kakovosti 
Velikiin poljskijesen 
Ostale drevesne vrste 
LZ1 10000 0 LZ2 9010 10 90 LZ3 7525 25 75 LZ4 7030 30 70 LZ5 6535 35 65 
Predlagana struktura 75 25 25 75 
LZ1 10000 0 LZ2 9010 10 90 LZ3 7525 25 75 LZ4 7030 30 70 LZ5 6535 35 65 
Predlagana struktura 75 25 25 75 
4.6 Odkupnecenegozdnihlesnihsortimentov drevesnih vrst jesenov, brestov in oreha 
Za namen vrednotenja oceneškodevgozdovih vprimeru simulacijeizkoreninjenjapo napadu KŠO Jesenovkrasnik(Agrilusplanipennis Fairmaire, 1888), smo potrebovalitudivrednost gozdnih lesnih sortimentov oz. odkupne cene le teh na kamionski cesti po posameznih drevesnih vrstah, ki so gostiteljske vrste za jesenovega krasnika. Ceneokroglegalesadrevesnihvrstmali,veliki inpoljskijesen ter drevesnih vrst rodu brestovin orehov so javno dostopnele za državnegozdovein sicer preko cenikov družbeSiDGd.o.o.za potrebeprodajelesa preko dolgoročnih pogodb, kiso uradno objavljeni na mesečni ravni.Odkupneceneokroglega lesa iz zasebnih gozdov pa za omenjenedrevesne vrste niso dostopne, saj Statistični urad RS (SURS) ter GIS spremljata odkupne cenele za glavne drevesne vrste v slovenskih gozdovih. Torej smo za potrebe vrednotenja ocene škode povzeli poračunske prodajne cene posameznih zgoraj omenjenih drevesnih vrst po ceniku SiDG in sicer povprečno prodajno ceno za posamezno drevesno vrsto alikategorijo GLS vletu 2019, kiniso tehtanes prodanimi količinamilesa. 
V ceniku gozdnih lesnih sortimentov, kise prodajajo s strani družbeSiDGkupcempreko dolgoročnih pogodb, so za hlodovino dostopnecene za sledečedrevesnevrste: velikijesen, gorskibrest ter oreh. Za drugo oblovino (tj.les za celulozo in ploščeter drugokrogliindustrijskiles in les za kurjavo) pa smo povzeliceneza kategoriji»Les za ploščetrdilistavci« in »Drva trdilistavci«, katerista imeliv letu 2019 povsemenakemesečnecene. Vseceneso podanevEUR/m3 brez vključenega DDV. 
4.6.1 Cene gozdnih lesnih sortimentov drevesne vrste mali jesen (lat. Fraxinus ornus L.) 
Vse gozdnelesne sortimentemalega jesena smo uvrstiliv kategorijo »Druga oblovina«.Semv primeru malegajesenauvrščamokategoriji»Leszakurjavo«in»Leszacelulozoinplošče«.Gledena mesečni cenik družbeSiDGd.o.o. za leto 2019,so cene za kategoriji»Lesza kurjavo trdihlistavcev« in»Lesza celulozo in plošče trdih listavcev« enake.Povprečna prodajna cena druge oblovinemalega jesena iz državnih gozdov na kamionskicesti za leto 2019znaša 40,45eur/m3 brez DDV. 
4.6.2 Cene gozdnih lesnih sortimentov drevesne vrste veliki jesen (lat. Fraxinus excelsior L.) 
Prodajne cene gozdnihlesnihsortimentov velikegajesena,kisopo v dokumentupodanempredlogu sortimentne struktureuvrščenivkategorijo »Druga oblovina«, so povzetena enak način kot jeopisano zgoraj za drevesno vrsto malijesen. 
NaSliki 6so prikazanemesečne prodajnecene na kamionskicestiiz državnih gozdovkategorijehlodi za žago in furnir in sicer za hlodovino boljše kakovosti (kakovostnih razredov A1, A2 in B) in za hlodovino srednjedo slabšekakovosti(kakovostni razred C) za leto 2019.Glede na mesečnecene posameznih gozdnih lesnih sortimentovvelikega jesena, smo izračunali povprečno letno prodajno ceno za hlodovino boljše kakovosti, ki znaša 138,38 eur/m3brez DDV ter povprečno letno prodajno ceno za hlodovino srednjedo slabše kakovosti, kiznaša 86,16 eur/m3brez DDV.Ker cenika za drevesno vrsto poljski jesen ni na voljo in ker imata z velikim jesenom podobno uporabnost lesa, predpostavljamo enakecenetudiza gozdnelesne sortimentepoljskega jesena. 

Slika7: Prodajnecenehlodovzažagoin furnirboljšekakovosti(kakovostnih razredovA1, A2inB) insrednjedoslabše kakovosti(kakovostnirazred C)drevesne vrste velikijesenvletu2019;veur/m3brezDDVnakamionski cesti (vir:SiDGd.o.o., preračuniGIS) 
4.6.3 Cene gozdnih lesnih sortimentov drevesnih vrst iz rodu Ulmus L. (brest) in Juglans L. (oreh) 
Prodajne cene gozdnihlesnihsortimentov drevesrodov brestiinorehi,kisopov dokumentupodanem predlogu sortimentne struktureuvrščenivkategorijo »Druga oblovina«, so povzetena enaknačin kot je opisano zgoraj za drevesno vrsto mali jesen. 
Prodajne cene hlodov zažagoinfurnirostalihpotencialnihgostiteljev obravnavanega karantensko škodljivega organizma (brestiin orehi) so nekoliko višjekot cenevelikega jesena, predvsem na račun vrednejšega lesa oreha (Slika8). Kerpaorehpredstavljalemajhendelež vlesni zalogigozdovv Slovenijivprimerjaviz bresti, je skupnacenatehdvehdrevesnihvrstbližje cenigorskegabresta,kise prodaja iz državnih gozdovpreko dolgoročnih pogodb družbeSiDGd.o.o.Glede na mesečnecene posameznih gozdnih lesnih sortimentovgorskega bresta in oreha, smo izračunali povprečno letno odkupno ceno za hlodovino boljšekakovosti, kiznaša 145,25 eur/m3brez DDV ter povprečno letno odkupno ceno za hlodovino srednjedo slabšekakovosti, kiznaša 87,78 eur/m3brez DDV.Ker cenika za ostaledrevesnevrste znotrajrodovbrestiin orehinina voljo, predpostavljamo enakecenetudiza gozdne lesne sortimente ostalihdrevesnihvrst. 

Slika8: Prodajnecenehlodovzažagoinfurnirboljšekakovosti(kakovostnihrazredovA1,A2 inB)insrednjedoslabše kakovosti(kakovostnirazred C)drevesnih vrstgorskibrestin oreh skupajvletu 2019 (vir:SiDGd.o.o.,preračuniGIS). 
4.6.4 Cene gozdnih lesnih sortimentov drevesnih vrst, ki so potencialni gostitelji karantenskega hrošča Jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire, 1888) 
V Preglednici4so prikazane prodajneceneGLS iz državnih gozdov, na kamionskicestivEUR/m3brez DDV za potencialna gostiteljska drevesa KŠOjesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire, 1888). Ceneso po drevesnih vrstah opredeljeneza malijesen, velikiin poljskijesen ter ostaledrevesnevrste, medkateresobilauvrščenadrevesaizrodu UlmusL. (bresti) inJuglans L. (oreh). 
Skupineprikazanih gozdno lesnih sortimentov so bileopredeljenakot: 
-hlodi boljšekakovosti(A1, A2, B), 
-hlodisrednjedo slabšekakovosti(C), 
-druga oblovina (les za celulozo in plošče, les za kurjavo trdih iglavcev). 
Vse gozdne lesne sortimente malegajesenasmouvrstili v kategorijo»Drugaoblovina«.Povprečna prodajna cena drugeoblovinemalega jesena iz državnih gozdov na kamionskicesti za leto 2019znaša 40,45 eur/m3 brez DDV.Omenjenacenaje bilaprav takouporabljenazadrugooblovinovelikegain poljskega jesena ter ostaledrevesnevrste.Za velikiin poljskijesen jebila za hlodovino boljšekakovosti uporabljena povprečnaletna prodajnacena,kiznaša 138,38 eur/m3brez DDV ter povprečnaletna prodajna cena za hlodovino srednje do slabšekakovosti, kiznaša 86,16 eur/m3 brez DDV. Za ostale drevesnevrstepa jebila za hlodovino boljšekakovosti uporabljena cena 145,25 eur/m3brez DDV, za hlodovino srednjedo slabšekakovostipa cena 87,78 eur/m3brez DDVna kamionskicesti. 
Preglednica4: Prodajnecenegozdnihlesnihsortimentovdrevesnihvrst,kisopotencialnigostiteljiKŠOJesenovkrasnik (AgrilusplanipennisFairmaire, 1888); izdržavnihgozdovnakamionskicestiveur/m3brezDDV(vir:SiDGd.o.o.,preračuni GIS) 
Gozdnilesnisortimenti Drevesnavrsta 
Malijesen  Veliki in poljski jesen  Ostaledrevesnevrste  
Druga oblovina  40,45  40,45  40,45  
Hlodiboljše kakovosti  138,38  145,25  
Hlodisrednje do slabše kakovosti  86,16  87,78  

4.6.5 Cena zelenih sekancev 
Protokol ravnanja z napadenimlesnimmaterialom predvideva mletje sekancev na kamionskicestiin nato transport zelenih sekancevv zaprtihkontejnerjihiz območja na pooblaščen predelovalni obrat. 
Za določitevprihodka od prodajenas je zanimala tržna cena izdelanih zelenih sekancev na kamionski cesti.Podatki o prodajni ceni zelenih sekancev so bilijavno dostopnile za državne gozdovein sicer preko cenikov družbe SiDG, objavljenih na njihovi spletni strani. Po Ceniku za direktno prodajo (veljavenod1. 10. 2020)znaša cena izdelanih zelenih sekancev brez DDV na kamionski cesti27,12 EUR/m3. Upoštevajočpretvorbeni faktor(2,8) zalestrdih listavcevizkubičnihmetrov(m3) vnasute kubične metre (nm3) znašaprodajnacenaizdelanihzelenihsekancevnakamionskicesti 10 EUR/nm3 brez DDV. 
4.7 Ocenastroškovizkoreninjenjainocenaizpadadohodkavprimerunapada karantenskih škodljivih organizmov 
Strošek izkoreninjenja na primeru simulacijske vaje KŠO predstavlja skupek stroškov proizvodnih procesov, ki so predvideni pri odstranitvi in predelavi vseh gostiteljskih dreves v napadenem in varovalnem območju. 
V kalkulacijo so bilivključeni stroškinaslednjih proizvodnih procesov: 
-strošeksečnjez motorno žago, 
-strošektraktorskega spravila z gozdarsko traktorsko polprikolico, 
-strošekizdelavezelenih sekancev. 
V normalnih razmerah gospodarjenja predvidevamo,dauporabniktržigozdnolesnesortimenteglede na možnost največjega prihodka od prodaje.Prodaja GLS torejpoteka po dejanskemnamenu uporabe sortimentovin po kakovostnih razredih, kar povečuje samprihodekpri prodajilesa (Preglednica 3). Naprimeru izvedenesimulacijskevajepa protokolravnanja z napadenimlesnimmaterialomv primeru napada s KŠO predvideva uničenje s sežigom, torej uporabo lesne mase v energetske namene. Posledičnoje bila v kalkulacijo vključenaizdelavazelenih sekancev celotne posekane lesne mase, skupno za vsevrstegozdno lesnih sortimentov, kipa prinaša manjšiprihodekpriprodajilesa. 
Ocenoizpadadohodka v primerunapadaKŠO jesenovegakrasnika(AgrilusplanipennisFairmaire, 1888),tako predstavlja razlika medmožnimdohodkomod prodaje(prodaja po skupinah GLS)in dejanskim(prodaja zelenih sekancev). 
5 Rezultati 
5.1 Struktura napadenih gostiteljskih dreves 
Obrazmejitvinapadenegaobmočjaje v prvemkorakustekla identifikacijagostiteljskihdrevesjesena inbresta.Za odrejanjeukrepovv primerunajdbeKŠO je zadolžen pristojniinšpektorat(Uredbao izvajanjuuredb(EU) oukrepihvarstvapredškodljivimi organizmi rastlin, UradnilistRS,št.78/19). Glede nato,daje ZGSpozakonuogozdovihdolžanvoditievidence oposekanemdrevju bo priodkazilu in izdajanju odločb moral sodelovati tudi ZGS. Za potrebe simulacijske vaje in ocene stroškov izkoreninjenjaso identifikacijo in odkazilo izvedlizaposleni Gozdarskega inštituta Slovenije. 
V napadenem območju (cone radija 100 metrov) in varovalnega pasu(pas100 metrov okoli napadenega območja)jebilaopravljenapolnapremerba vseh gostiteljskihdrevesnih vrst (Slika 9). Merjenasobilatudipodmerskadrevesa (premer manjši od 10cm), a jih vizračunelesnih zalog zaradi neznatnega doprinosa kskupnilesnimasinismo upoštevali. 

Slika9: Simulacijskavaja -številogostiteljskihnadmerskihdrevespodebelinskihstopnjah 
Skupajjebilo v obeh razmejitvenih območjih s polno premerbo identificiranih 1.346 gostiteljskih dreves jesenovinbresta(vštevilosovključenatudi drevesa, kiimajo prsnipremer manjšiod 10cm). Odtegasmov napadenemobmočjunašteli984dreves, vvarovalnempasu pa362 dreves.Frekvenca števila dreves po debelinskih stopnjah jevobeh območjih zelo primerljiva.Prevladujejo drevesa vtretji debelinskistopnji, število pa protivišjimdebelinskimstopnjam upada. 

16  
Pas100m  Pas200m  
14  
12  
3 ) a (m10  
8  
6  
esna zalogL4  
2  
0  
3  4  5  6  7  8  9  10  11  12  13  14  15  
Debelinskestopnje  
Slika10: Lesnazalogagostiteljskihdreves podebelinskihstopnjah  

Za izračun lesnihzalogsobile uporabljenevmesne tarife V6.Podmerska drevesa niso bila vključena v izračun. Skupnalesnazalogagostiteljskihdrevesje znašalav obeh pasovih 174,59m3. V skupnem volumnujeprevladovala lesna masa v prvemrazmejitvenemobmočju (napadenemobmočju), znašala je115,6m3, karznaša glede na maskogozda 21,4 m3/ha.V varovalnem pasujevolumenodkazanega drevja znašal58,3 m3, kar jeglede na masko gozda 34,3 m3/ha.Lesnamasajezastopana vvseh debelinskih stopnjah, neizrazito so količinenekoliko večjevvišjih debelinskih stopnjah(Slika10).V preglednici5predstavljamo glavne strukturne parametregostiteljskih dreves. 
Preglednica5: Glavnistrukturniparametrigostiteljskihdreves 
Rod  Fraxinusspp.  Ulmusspp. in  Fraxinusspp.  Ulmusspp. in  Skupaj  
Juglansspp.  Juglansspp.  
Območje  Napadeno  Napadeno  Varovalnipas  Varovalnipas  
Št. dreves  območje 503  območje 481  142  220  1.346  
Povprečenpremer  7,05  5,53  10,15  9,67  7,26  
(upoštevanavsagostiteljska  
drevesa)  
Povprečenprsnipremer  29,88  18,04  24,28  17,84  22,36  
(upoštevanadrevesazprsnim  
premerom 10 cmin več)  
Volumen dreves (upoštevana  96,04  19,94  34,27  24,34  174,59  
drevesa zprsnimpremerom 10  
cm inveč)[m3]  
Volumen dreves  105,64  29,28  36,48  27,29  198,68  
(upoštevanavsagostiteljska  
drevesa)[m3]  
Volumen dreves (upoštevanavsa  105,46  21,65  37,65  26,47  191,23  
gostiteljska drevesa)[ton]  
Volumen dreves (upoštevanavsa  295,79  81,99  102,14  76,40  556,31  
gostiteljska drevesa)[nm3]  

5.2 Ocenastroškov na primeru simulacijske vaje 
V izračunu jeupoštevana metodologija izračuna stroškov spletnega orodja za vrednotenje proizvodnih verig WoodChainManager (Triplatin Krajnc, 2020). Prikazaniso neposrednimaterialnistroškistrojev v posamezniproizvodni verigi.Na osnovipredvidenihdnevnih(8-urni delavnik)učinkov so stroški preračunani na enoto vhodne surovine -kubičnimeterlesa (m3). Stroškidela(delavcevvprocesu) in režije(splošni stroškipodjetja in dobiček)niso upoštevani. Stroškigoriva so privzetiz dne16.10.2020 po ceniku (Petrold.d.), in sicer 1,016€/lza dizelin 0,999€/lza bencin 95(z DDV). 
V Preglednici6 so prikazanipredvideni stroškidelovnega procesa, v katerega so zajeti: motorna žaga skupaj z drobnim orodjemin osebno varovalno opremo, traktor, opremljen z gozdarsko nadgradnjo ter gozdarska traktorska polprikolica nosilnosti8t. Materialnestroškeposameznegastrojapredstavlja skupekfiksnih stroškov, variabilnih stroškovgoriva in maziva ter stroškovvzdrževanja (EUR/h).Prav tako jeprivsakidelovnioperacijiopredeljen strošekdela (EUR/h), kiskupajz materialnimistroški predstavlja skupne stroškedelovnega procesa. 
Preglednica6: Prikazstroškovpredvidenega delovnega procesa 

Prisečnjisostroškiocenjenina11,36 EUR/m3, pri spravilu lesa 22,20EUR/m3, karskupnoznaša33,56 EUR/m3.NaSliki10jeprikazanogibanjestroškovdelovnegaprocesavodvisnosti odletnerabestroja. 

Slika11: Prikazgibanjastroškovdelovnegaprocesa(vEUR/m3) vodvisnostiodletnerabe(vurah) 
V Preglednici7 soprikazani stroškiizkoreninjenjapoposameznihproizvodnihprocesih,napadenih gostiteljskihdrevesih ter območjunapadenosti.Izhajajoč izskupne predvidene lesne mase poseka (198,68 m3), znaša strošek sečnje z motornožago2233,41EUR, strošek spravila lesa z gozdarsko traktorsko polprikolico 4414,52 EUR in mletje sekancev na kamionski cesti 2280,89 EUR. Skupen strošekodstranitvein predelavevseh gostiteljskih dreves vnapadenemin varovalnempasu jeocenjen na 8928,81EUR, kar znaša 44,94EUR/m3. 
Preglednica7: Prikazstroškovposameznihproizvodnihprocesov 
Rod  Fraxinusspp.  Ulmusspp. in  Fraxinusspp.  Ulmusspp. in  Skupaj  
Juglansspp.  Juglansspp.  
Območje Št. dreves  Napadeno območje 503  Napadeno območje 481  Varovalnipas 142  Varovalnipas 220  1346  
Normativsečnjaz motornožago[min]  4.298,14  2.229,70  1.330,96  1.288,26  9.147,06  
Normativspravilo (v  
primeru traktorskega  
spravilase upošteva GTPP -gozdarska  3.540,58  
traktorskapolprikolica)  
[min]  
Strošek sečnja z motornožago[EUR]  1.049,46  544,42  324,98  314,55  2.233,41  
Strošek spravilo  
Gozdarskatraktorska  2.347,18  650,60  810,48  606,25  4.414,52  
polprikolica[EUR]  
Strošek sekalnik [EUR]  1.212,74  336,15  418,76  313,24  2.280,89  
Stroški skupaj (sečnja+  
spravilo+sekalnik,,  
brez stroškov uničenja  
in stroškov  4.609,38  1.531,17  1.554,22  1.234,04  8.928,81  
pregledovanja  
posekanih dreves)  
[EUR]  
Stroški skupaj (sečnja+  
spravilo+sekalnik,,  
brez stroškov uničenja  
in stroškov  43,63  52,29  42,61  45,23  44,94  
pregledovanja  
posekanih dreves)  
[EUR/m3]  

Višina stroškov jeglede na napadeno drevesno vrsto inobmočje napadenostisoodvisna od količine lesnemasepredvidenezaposekvposameznemrazredu. Izrazitoizstopaposekjesenov v napadenem območju, kipredstavljajoskorajpolovicovsehpredvidenihstroškov. 
5.3 Ocenaekonomske škode naprimerusimulacijske vaje 
V normalnih razmerah gospodarjenja predvidevamo,dauporabniktržigozdnolesnesortimenteglede na možnost največjega prihodka od prodaje.Prodaja GLS torejpoteka po dejanskemnamenu uporabe sortimentovin po kakovostnih razredih. Glede napredlaganosortimentnostrukturo(Preglednica3) inodkupnihcenposameznihGLS(Preglednica4), znaša ocenjena vrednost posekanegalesana kamionski cesti10.592,67 EUR.Obupoštevanjustroškov sečnje inspravilaznašadejanska vrednost lesa3.944,75 EUR.V primeru upoštevanja protokola izkoreninjenjainposledičnoizdelavezelenih sekancev znaša vrednost teh 6.675,77 EUR. Ob upoštevanju stroškov sečnje, spravila in izdelave sekancevna kamionskicestipa znašaizgubapriprodaji -2.253,04 EUR. 
Ekonomsko škodo(Preglednica8) oz.izpad dohodka v primeru napada KŠOjesenovega krasnika predstavlja razlika med možnim dohodkomprodaje(prodaja po skupinah GLS)in dejanskim(prodaja zelenih sekancev).Na primeru simulacijskevajejebila ekonomska škoda ocenjena na -6.197,79 EUR, kar znaša -31,19 EUR/m3(v izračunniso vključenistroškifitosanitarnegapregleda dreves). 
Preglednica8: Ocenaekonomskeškodepriizkoreninjanjanapadenih gostiteljskih dreves 
Rod 
Območje 
Št.dreves 
Vrednost okroglegalesa na kamionskicestibrezuničenja [EUR] Vrednostzelenih sekancevna kamionskicestibrezuničenja [EUR] Dohodekvprimeru gospodarjenjabrezuničenja 
(vrednostlesanaKC-stroški 
sečnjein stroškispravila) [EUR] 
Dohodekvprimeru 
gospodarjenjazuničenjem (vrednostzelenihsekancevnaKC -stroškisečnjein stroškispravila -stroškiizdelavesekancev) [EUR] 
Izgubavprimeru izkoreninjanja KŠO (vrednostlesanaKC-vsi stroškiizkoreninjanja, brez stroškovuničenjainstroškov pregledovanja posekanih dreves) 
[EUR] Izgubavprimeru izkoreninjanjaKŠO (-vrednostlesanaKC -vsi stroškiizkoreninjanja, brez stroškovuničenjainstroškov pregledovanja posekanih dreves) 
[EUR/m3] 
Fraxinusspp. Napadenoobmočje 503 5.956,66  Ulmusspp. in Juglansspp. Napadeno območje 481 1.300,77  Fraxinus spp. Varovalni pas 142 2.051,81  Ulmusspp. in Juglans spp. Varovalni pas 220 1.283,44  Skupaj 1.346 10.592,67  
3.549,48  983,86  1.225,64  916,79  6.675,77  
2.560,02  105,75  916,35  362,63  3.944,75  
-1.059,90  -547,31  -328,58  -317,25  -2.253,04  
-3.619,92  -653,06  -1.244,93  -679,88  -6.197,79  
-34,27  -22,30  -34,13  -24,92  -31,19  

6 Diskusija 
V nalogije predstavljena podrobna analiza stroškov izkoreninjenja karantenskega hrošča Jesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire, 1888).OmenjenikarantenskiškodljiviorganizemvSlovenijiše niprisoten, zato jejebila celotna naloga izpeljana na podlagisimulacijskevaje. 
ProtokolizkoreninjenjaKŠO predvidevapodrobnorazmejenitev napadene površine inuničenje vseh gostiteljskih dreves s sežigom. Za izpolnitev omenjenega cilja je torejpotrebna sečnja gostiteljskih dreves, spravilo lesa izven gozdnepovršinein nato uničenje.Z namenomupoštevanja tradicionalnega načina pridobivanja lesa so bili vnalogipredvideniklasičniproizvodni procesisečnjein spravila.Na predvidenilokacijijebila predvidena sečnja z motorno žago, po priporočilu lokalnega revirnega gozdarja pa smo za spravilo izbraligozdarsko traktorsko polprikolico.Obtemmoramoupoštevati,da jebilaizbranalokacija za izvedbosečnje inspravila nezahtevna. Razmejena gozdna površina je bila lociranadelnonaravninskemdeluobreki Savi,delnopananeizrazitemgričevnatemterenu,sprisotno popolno odprtostjo z gozdnimiprometnicami.Poudaritimoramo, da bizahtevnejšitereni zahtevali drugačno vrsto tehnologije spravila lesa (npr.žično spraviloaliročno predspravilo), karbipovečalo skupne stroškeizvedbedel.V primeru neodprtostiz gozdnimiprometnicamipa bimoraliupoštevati še dodatna vlaganja vgozdno infrastrukturo. 
Za namene ocenjevanja ekonomskeškodevprimeru izkoreninjenja KŠOsmo ugotavljalisortimentno strukturo okroglega lesa, kibiga potencialno lahko tržili.Opiralismose nanapodatke,kijihvodijavno podjetjeHrvatskešumed.o.o.innaredili preračunekakovostnestrukturedrevesnihvrst. Menimo,da jekakovostlesa jesena naHrvaškemtežkoprimerljiva skakovostjo lesa jesena,ki raste v slovenskih gozdovih, zato smo sortimentno strukturo za slovenski prostor določili na podlagi kombinacije dostopneliteratureter informacijami s straninekaterih gozdarskih podjetij vSloveniji.Za izračun ekonomske škode smopotrebovalitudiodkupne cene gozdnolesnihsortimentov na kamionskicesti po posameznih drevesnih vrstah, ki so gostiteljske vrste zajesenovegakrasnika.Odkupne cene okroglega lesa iz zasebnih gozdov za omenjene drevesne vrste niso dostopne. V izračunu so bile uporabljeneceneGLS družbeSlovenskidržavnigozdovid.o.o., kigospodariz gozdovivlastiRepublike Slovenije.Ugotavljamo, da so podatkio kakovostni strukturiin ceniokroglega lesa jesena in bresta je za slovenskiprostor pomanjkljivi. 
Naprimerusimulacijskevajesmokotglavnooviroprepoznalilastniško razdrobljenost, kije značilna tudi za preostalezasebnegozdovevSloveniji.V našemprimeru jerelativno majhna razmejena gozdna površina (7,1ha), razdrobljena na 27gozdnihparcel različnega lastništva.Vsak lastnik imampravico, da samdoloča kdo bo izvajalgozdarska dela. Lastniklahko dela opravisam oz.vokviru medsosedske pomoči, alipa za to najamekvalificiranega izvajalca.Protokolizvajanja delpa zajema tudinekatere specifičneukrepe, kot so odstranjevanjepanjevin korenin, za kar velika večina zasebnih lastnikov gozdov ni usposobljena.V primeruizkoreninjenja jesenovega krasnika je z namenom preprečitve prenosa KŠOob vsakempremiku mehanizacijeiz območja ukrepanja predvideno odstranjevanjevseh organskih odpadkov s strojev.V tovrstnih primerih semočno svetujeenoten nastop lastnikov gozdov pri izbiri kvalificiranega izvajalca. Dodaten problem predstavlja tudi prodaja gozdnih lesnih sortimentov. Lastnikigozdovimajo tudipritemprosteroke.V kolikor želimo, da lastnikigozdovvse sortimentepredelajo vsekancejim moramo zagotoviti nadomestilo za izgubo donosa. 
Da bibila lahko vsa dela izvedena v kratkem časuinv skladuznavodilije po našiocenipotrebno za celotno območjeizbratienega usposobljenega izvajalca del. Ključnega pomena pa je tudi nadzor delovišča in izvajalca del.Lastniki gozdovmorajo biti ustrezno obveščeniin prejetinadomestilo za izpad dohodka. Za vseto pa potrebujemo ustreznizakonodajniokvir ter seznamusposobljenih izvajalcev del ter seznam potencialnih odkupovalcevzelenih lesnih sekancev. 
7 Literatura 
-Gozdnogospodarskinačrt za GGE Pišece 2012 – 2021. 2012. Brežice. Zavod za gozdove Slovenije – ObmočnaenotaBrežice. 
-Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojevza izvajanjeUredbe(EU)2016/2031Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepevarstva pred škodljivimiorganizmirastlin, ter razveljavitviUredbeKomisije(ES)št. 690/2008 inspremembiIzvedbene uredbe Komisije (EU)2018/2019. 2019. Ur. l. EU 319/1. 
-Jemec T., Sever K., PiškurM.,KocjanD.,KranjcN. 2018.Popissekalnikov 2018.Gozdarski inštitut Slovenije: 2str. 
-KaduncA.2006.Kakovostinvrednostokroglegalesaplemenitihlistavcev.Gozdarskivestnik, 64: 377 – 392 
-KlunJ., Rober R.,PiškurM.,KoširB. 2017.Ocenastroškovprevoza lesa z gozdarsko traktorsko polprikolico. Gozdarski vestnik, 75: 119 –135 
-Pravilnik omerjenjuinrazvrščanjugozdnihlesnihsortimentov izgozdov v lastiRepublike Slovenije. 2017.Ur.l.RS,št.30/2017. 
-Robek R.,KlunJ.,PiškurM.,KoširB.2015.Prenovasistemanormativouv gozdarstvuna primeru analizegospodarnostidela z gozdarsko traktorsko prikolico.Gozdarskiinštitut Slovenije: 90 str. 
-Triplat M., Kranjc N. 2020.AssessmentofCostsinHarvestingSystemsUsing WoodChainManager Web-based Tool. Croatian journal of forestengineering,41:49-57 
-Uredba(EU)2016/2031EvropskegaparlamentainSvetazdne26.oktobra2016oukrepih varstva predškodljivimiorganizmirastlin,spremembiuredb(EU)št. 228/2013,(EU)št. 652/2014 in(EU)št. 1143/2014 Evropskega parlamenta inSveta ter razveljavitvidirektiv Sveta69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES. 2016. Ur. l. EU 317/4. 
-UredbaokoncesijizaizkoriščanjegozdovvlastiRepublikeSlovenije.2016.Ur.l.RS,št. 98/2010, 98/2012, 62/2013, 90/2013, 108/2013in9/2016. 
-Uredbaoizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstvapredškodljivimiorganizmi rastlin (Uradni list RS, št. 78/19) 
-WCMWoodChainManager.2020. http://wcm.gozdis.si/ 20. 10. 2020 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 3: Izhodiščaza pripravo komunikacijske strategijeobvdorugozduškodljivihkarantenskihorganizmov(Piškurinsod.,2020) 
IZHODIŠČAZA PRIPRAVO KOMUNIKACIJSKESTRATEGIJEOBVDORUGOZDU ŠKODLJIVIHKARANTENSKIHORGANIZMOV 
oktober 2020 
Pri pripravi izhodiščsosodelovali:Barbara Piškur,MatevžTriplat,Nikica Ogris,Maarten de Groot,Andreja Kavčič,Marija Kolšek 
Projekt CRP V4-1823 Razvojorganizacijske in tehnične podpore za učinkovitoukrepanje obizbruhihgozduškodljivihorganizmov 
1.UVOD 
Izhodišča za pripravokomunikacijske strategije obvdorugozdunevarnihkarantenskihškodljivih organizmov (KŠO) smo pripravili na podlagi rezultatov anket, delavnic in okroglihmizterizvedene zaključne simulacijske vaje,ki smojihizvedli vokviruprojekta CRPV4-1823. Pri pripravi tehizhodiščsmose oprli tudi na izkušnje,ki smojihpridobilipri ukrepihza preprečevanje širjenja rjavenja borovihiglic(Lecanosticta acicola)vdolini rekeSočeternainformacije izizobraževanjaEPPO»simulacija kriznega ukrepanja obpojavuškodljivega organizma vgozdu«,ki jepotekalonovembra 2018 v Srbiji. 
Izhodišča za pripravokomunikacijske strategije obvdorugozduškodljivihorganizmovso namenjena kotpomočpri pripravi komunikacijskega načrta vnačrtihukrepanja,pri pripravi strategije ozaveščanja lastnikovgozdovin javnosti,pri pripravi načrta za večjousposobljenost izvajalcev gozdarskih storitev in strokovnih služb, pri pripravi učnihvsebin in podobno. 
Pomemben vidik načrtov ukrepanja je ozaveščanje in obveščanje strokovne in širšesplošnejavnosti,sajje podpora le-te nujna za učinkovitoizvedboukrepov. 
2.MNENJEJAVNOSTI 
Ocena strokovne javnosti(anketa9.3.2020-21.3.2020; 38 anketirancev: ZGS,Gozdarskainšpekcija,Fitosanitarna inšpekcija,MKGP,UVHVVR,SiDG,GIS,BF,KGZS)je,da je pojavkarantenskega škodljivega organizma (KŠO) v slovenskih gozdovih v naslednjih petih letihzeloverjeten pojav.Ukrepi za izkoreninjenje pasoglede namnenje anketirancevvtrenutnih zakonodajnih in organizacijskih okvirjih bolj neučinkoviti kot učinkoviti.Anketiranci someddrugimizpostavili: 
-Nepoznavanje in podcenjevanje problematike KŠO 
-Premajhnozavedanje onegativnihvplivih,ki jihlahkoimajoKŠO 
-Ozaveščenost,odzivnost in sodelovanje lastnikov 
-Usposobljenost izvajalcevdelvgozdovih,kjerje KŠO 
-Specifika ukrepovobpojavuKŠO 
-Sodelovanje medrazličnimi inštitucijami. 
Kot možne izboljšave za zgorajizpostavljene izzive soanketiranci predlagali ozaveščanje javnosti,usposabljanja in izobraževanja za izvajalce delvgozdovih,kjerse pojavijoKŠO,ter tudi za lastnike gozdov, vključitev problematike KŠO in ukrepov v izobraževalni sistem,priprava načrtovukrepovinrednoizvajanje simulacijskihvaj. 
Pri anketiranjuštudentovgozdarstva (44izpolnjenihanket)in udeležencev10.delavnicein seminarja izvarstva gozdov(68izpolnjenihanket,odtega 56zaposlenihna ZGS)smo pridobili mnenja deležnikov glede prepoznavnosti KŠO v gozdarski stroki. Rezultati ankete sopokazali,da takogozdarski strokovnjaki kot študentje gozdarstva ocenjujejo,daje slovenska javnost premaloozaveščena oproblematiki KŠOin da jetematikapremaloobravnavana vizobraževalnemprocesugozdarskihstrokovnjakov.Odgovoriv anketisonakazali,daje sprejemljivost načrtovukrepanja za izkoreninjenjeali zaustavitevširjenjaKŠOodvisna odznanjain ozaveščenosti strokovne javnosti (povzetopoPiškurin sod.,2019). 
Naokroglimizi(19.2.2019)sključnimi deležniki na področjuvarstva gozdovvSlovenijije bila kot kritična točka pri odzivanjuna KŠOvslovenskihgozdovihprepoznana tudiozaveščenost javnosti. Izpostavljeno je bilo, da bi bilo nujno vključiti usposabljanjaizvajalcevdelvprimerihpojavov oz.izbruhov KŠOv izobraževalneprogramaspodročjagozdarstva.Dodatnobi bilopotrebnoobstoječimizvajalcem,na storitve katerihse računaob pojavu KŠO, nuditi ustrezna usposabljanja za namen ukrepanja ob pojavu KŠO vgozdovih ter zagotoviti potrebno dodatno opremo za ukrepanje. Ravno tako je bilaizpostavljena ozaveščenost javnosti in lastnikovgozdovoproblematiki KŠOvgozdovihin tveganjih,ki jihKŠOpredstavljajo(povzetopoPiškur insod.,2019). 
Na zaključni terenski simulacijski vaji v okviru projekta CRP V4-1823 so udeleženci izpostavili tudi obveščanje lastnikovgozdov obpojavuin izvajanjuukrepovobpojavu
KŠO. 
Za mnenje izvajalcev gozdarskih storitev smo se poslužili anketiranja. Le-to je bilovečinoma izvedeno v septembru 2020. Anketa je vsebovala vprašanja, povezana sstoritvami,ki jihizvajalci delponujajotersKŠOvgozdovih.Anketiranjeje potekaloprekospletne ankete (izvajalci soprejeli dopisni e-mail),ali pa prekopošte in tiskanihanket.Z anketiranjemsmouspešnozajeli vzorecvelikosti 190izvajalcevgozdarskihstoritev, karpredstavlja 11,82%vsehregistriranihizvajalcevdelvgozdovihvSloveniji.Preverjalismomnenje izvajalcevdelvgozdovihin sicerstrinjanje oobveščenosti okarantenskihškodljivih organizmih. 17 % (33 izvajalcev) se ne strinja, 25 % (48 izvajalcev) pa sestrinja, da so dobro obveščeni o KŠO. 14 % (27 izvajalcev) ne more oceniti o lastniobveščenosti,16%(31izvajalcev)pa se niti ne strinja,niti strinja(povzetopoŽitkoin sod.,2020). . 
3. PRIMERDOLINE REKE SOČE – RJAVENJEBOROVIHIGLIC 
V dolini reke Soče jebiloodleta 2014daljevečkrat poročanoonajdbahglive Lecanosticta acicola (rjavenje borovih iglic) ter o močni poškodovanosti okuženih borov. Zato jeUprava za varnohrano,veterinarstvoin varstvorastlin,skupajzZavodomza gozdoveSlovenijein GozdarskiminštitutomSlovenije,pripravila akcijski načrt za preprečevanješirjenjarjavenjaborovihiglicvdolinireke Soče. Delnačrtajebiltudi komunikacijskinačrt, ki je vključeval informiranje strokovnih služb in seznanjanje z boleznijo borov lastnike gozdov, izvajalce del, predstavnike lokalne skupnosti, lokalno prebivalstvo in obiskovalce;predvidena je bila izdelava različnihinformacijskihtiskovin in obvestilnihtabel,obveščanje javnosti prekomedijev,priprava strokovnihčlankov,zbori lastnikov(Slika1,2). 
4.ČASOVNO OKNO – KŠO JEODSOTEN 
Včasu,koKŠOšeni najden na ozemljuSlovenije, je pomembnokontinuiranoizvajanjeaktivnosti spodročja ozaveščanja,izobraževanja in usposabljanja tertudi pripravljenostinapojav KŠOv slovenskihgozdovih; npr.: 
-Rednoozaveščanje splošne in strokovne javnosti 
o 
Strokovne objave 

o 
Objave vsredstvihjavnega obveščanja 

o 
Objave na družbenihomrežjih(npr.obveščanje oukrepanjuobvnosihKŠOv drugihdržavah,objave označilnostihKŠO) 

o 
Priprava letakov,brošurin drugihgradivznamenomozaveščanja o KŠO 


-Vključevanje splošne javnosti vugotavljanje navzočnosti KŠO 
o Promocijainformacijskega sistema Invazivke (www.invazivke.si),ki jebilrazvit vprojektuLIFEARTEMISznamenomsporočanja najdbinvazivnihtujerodnihvrst vgozdovihvSloveniji. 
-Pripravanačrtov ukrepov za posamezne KŠOin izvajanje simulacijskihvaj -Projekti spodročja ozaveščanja oKŠOin pripravljenosti na pojavKŠOvslovenskihgozdovih -Ozaveščanje in vključevanje otrok 
o Sodelovanjasšolami,CŠOD 
o Priprava promocijskihgradiv,izobraževalnihvsebin -Delavnice / izobraževanja za izvajalce del, drevesničarje, za lastnikegozdov,predstavnike lokalnihskupnosti 
-Vključitev problematike KŠO in ukrepov v izobraževalni sistem, izvedbasimulacijskihvajvokviruterenskihvajza študente gozdarstva 
5.ČASOVNO OKNO – NAJDBA KŠO INIZVAJANJEUKREPOV 
Obutemeljenemsumuna pojavKŠOse sproži predpisan način obveščanja,ki je predpisanz zakonodajo s področja zdravja rastlin (npr. obveščanje strokovnih služb, Uprave za varnohrano,veterinarstvoin varstvorastlin,inšpekcijskihslužb,Evropske komisijeinsosednjih držav preko sistema EUROPHYT -European Union Notification System for Plant HealthInterceptions). 
1. Komunikacijska strategija za primer najdbe in kasnejšega ukrepanja mora vsebovati tudi aktivnosti, ki so povezane z obveščanjem lastnikov, izvajalcev,drugih deležnikov (npr. drevesničarji, pridelovalci, tržne dejavnosti), širšejavnosti, predstavniki in prebivalci lokalnih skupnosti na širšem območju najdbe. Pomembnoje,da soinformacije javnosti in medijempodane: 
-jasno in korektno, s poudarkom, ali gre za pojave, ki so škodljivi gozdu, alipredstavljajotudi tveganja za zdravje ljudi in živali 
-priporočljivoje,da komunikacijozmediji in javnostjoprevzame nekdo, ki ima znanja in spretnosti spodročja javnega nastopanja in komuniciranja zmedijiterhkrati strokovnoznanje spodročja KŠO(oseba za odnose zjavnostmi,angl.PublicRelations– PR) 
-obveščanje javnosti mora biti pozitivno,brezširjenja strahu. 
Obveščanje onajdbi in ukrepihse izvaja takona državni kot lokalni ravni,način in obsegobveščanja se določi glede na specifike najdbe, prizadetega območja in podobno.Informacije podaja vjavnost za topooblaščena oseba,ki jodoloči strokovna skupina. 
Izhodišča za obveščanje: -osnovnipodatkioKŠO(značilnosti,simptomi,razširjenost,ekonomski in ekološki
vplivi), -osnovni podatki osami najdbi, -osnovni podatki opredvidenihukrepihin kakopoteka ukrepanje, -osnovni podatki ovpletenihslužbahin koordinaciji izvajanja ukrepov, -navodila za obveščanja vprimerunajdbe ali suma (za različne ciljne skupine), -kontaktni naslovi za informacije. 
Pri podajanju informacij o najdbi se predhodno naredi seznam opornih točk, ki naj
vključuje pomembnejšeinformacije,npr.: 
-koordinacija in pooblaščene inštitucije, 
-izvajalci ukrepov, 
-kaj pomeni najdba za posamezne skupine (npr. pridelovalce, drevesničarje,
lastnike,žage,…), 
-finančna podpora, 
-kontaktnetočke za večinformacij, 
-posledice neizvedenihukrepov, 
-tveganja,ki jihpredstavlja KŠO. 
Za obveščanje in podajanje informacijse uporabi različne mehanizme,npr.: 
-novinarske konference,obvestila za javnost,intervjuji, 
-oglasne table, 
-obvestilne table na prizadetemobmočju, 
-letaki,brošure, 
-televizija,radio 
-družabna omrežja, 
-srečanja lastnikovin drugihciljnihskupin. 
Obnajdbi je potrebnoidentificirati ciljne skupine (npr.lastnikigozdnihzemljišč, žagarskiobrati in drugi obrati primarne predelave lesa, drevesničarji, prodajalci, izvajalciukrepov)in glede na presojosciljnimi skupinami organizirati srečanje,kjerse predstavi najdba,KŠO,ukrepe in odpre diskusija.Predzačetkomizvajanja ukrepovje pomembno,dasotakolastnikigozdnihzemljiščkot izvajalcigozdarskihstoritevseznanjenji zukrepi in omejitvami,npr.: 
-objave na krajevnoobičajen način, 
-pisnoali osebnoobveščanje, 
-srečanje predizvedbodel, 
-brošure in letaki, 
-informacije na izdani odločbi. 
Za informiranje javnosti se priporoča tudi priprava krajših informativnih reportažnihvideoposnetkovoKŠO,ukrepih,ki se jihdeli nadružbenihomrežjih,televiziji,namenskispletni strani(Slika3). 
6.ČASOVNO OKNO – ČASSANACIJEPO IZVEDBIUKREPOV 
Po končanem ukrepanju je nujno sporočiti rezultate ukrepanja javnosti in vsemvpletenimciljnimskupinamternadaljnje ukrepanje.Lastnike in ostale ciljne skupine jepotrebnopozvati kspremljanjustanja in javljanjumorebitnihnajdbKŠOterjimpri tempodati jasna navodila ingradivo. 

Slika 1. Primer oglasne table na območjih ukrepanja – obveščanje lastnikov inobiskovalcevoukrepihza preprečevanješirjenja rjavenjaborovihiglicvdolini rekeSoče 

Slika2.Primer brošure– obveščanje lastnikovin javnosti obolezni borovin ukrepihza preprečevanje širjenja rjavenja borovihiglicvdolini reke Soče 

Slika 3.Primerreportažnega videa za simulacijskovajo»Jesenovkrasnik2020«. 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 4: Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis (jesenov krasnik) v Sloveniji (Piškur in sod., 2020) 

Opozorilo: v vsaki komunikaciji (e-pošta, papirnata dokumentacija in podobno), ki jo izvajamo za namen simulacijske vaje, mora biti v naslovu zadeve in v besedilu jasno opredeljeno, da gre za simulacijsko (teoretično) vajo. Pri komunikaciji z vpletenimi deležniki je vedno potrebno poudarjati in razjasniti, da gre za simulacijsko vajo. Dokumenti, ki so pripravljeni v okviru in za namen simulacijske vaje, morajo imeti vse strani, ki so del ali priloga dokumenta, jasno označene, da gre za simulacijsko vajo (npr. vodni žig, glava/noga dokumenta in podobno). 
CRP V4-1823;Simulacijska vaja 2020:Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis (jesenov krasnik) v Sloveniji 
Sodelujoče organizacije v simulaciji oziroma evidentirane organizacije, ki bodo imelepomembnejšovlogopri izvajanjuukrepovobmorebitnempojavuKŠO: 
• 
Ministrstvoza kmetijstvo,gozdarstvoin prehrano,Direktorat za gozdarstvo(MKGP) 

• 
Uprava za varnohrano,veterinarstvoin varstvorastlin (UVHVVR) 

• 
Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) 

• 
Zavodza gozdove Slovenije (ZGS) 

• 
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpekcija za gozdarstvo(Gozdarska inšpekcija) 

• 
(Fitosanitarna inšpekcija) 
• 
Kmetijskogozdarska zbornica 

• 
Slovenski državni gozdovi,d.o.o.(SiDG) 


Številka zadeve vUVH-apl:999-22/2010-5 

CRP V4-1823;Simulacijska vaja 2020:Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis (jesenov krasnik) v Sloveniji 
Namen simulacijske vaje 
-Simulacija potrebnega obveščanja ob pojavu suma KŠO v gozdu (neznana pot
vnosa) -Simulacija odvzema vzorca, analize vzorca in potrditveterobveščanja -Simulacija zarisa žarišč,nadzorovanihobmočij -Simulacija organizacije oziroma izvedbe ukrepov (zavarovanje žarišča za
preprečitevraznosa,posek,pregledposekanihdreves,uničenje) -Simulacija obveščanja tekompoteka akcije -Simulacija kontrole izvedbe del -Identificirati kritične točke oziroma nejasnosti pri izvedbi ukrepov 
-Ekonomskoovrednotenje predvidenihukrepov(posekin zatiralni ukrepi,tržna 
vrednost uničenega lesa,pregledovanje posekanihdrevessstrani preglednikov,intenzivni monitoring) -Časovnoovrednotenje izbranihaktivnosti pri izvedbi ukrepov(zatiralni ukrepi, pregledovanje posekanihdreves,intenzivni monitoring) 
V simulacijski vaji bomo na izbrani lokacij
isimulirali prvonajdbokarantenskega škodljivega organizma za Slovenijo – jesenovega krasnika Agrilus planipennis.Jesenov krasnik je uvrščen na seznam prednostnih škodljivih organizmov (Delegirana uredba komisije(EU)2019/1702 zdne1.avgusta2019 odopolnitviUredbe(EU)2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivihorganizmov)terna seznamPriloge II/DelAIzvedbene uredbe (EU)2019/2072. 
Vsimulacijski vaji bomoocenili ekonomske posledice ukrepanja na izbrani lokaciji terekonomskoovrednotili samoizvedbosimulacije.Pridobljeni izračuni bodopomembnipripredvidevanjufinančnihposledicobmorebitnihizbruhihoziroma pojavihkarantenskihškodljivih organizmov v slovenskih gozdovih. Pri izvajanju ukrepov bomo pregledalimožnosti izvedbe v slovenskem prostoru, predvsem v luči razpoložljivosti kadrov inmehanizacijske infrastrukture. 
Tekomsimulacijske vaje se bodopostavljala vprašanja ozakonskihpodlagah,izvedbi,finančnih mehanizmih. Vsa vprašanja bomo zabeležili in jih poskušali nasloviti sključnimi deležniki (MKGP,UVHVVR,inšpekcijske službe in podobno). 
Zakonodajni vidik 
Nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, jezavezujoča za vse države članice. Po tej uredbi morajo posamezne države EU izvajatiaktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja ponjemza karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državamčlanicammeddrugimnalaga izvajanjevečletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskihvajza predpisane karantenske organizme,škodljive za rastline na območjuEU.Uveljavitevnove zakonodaje bošeposebnovelik izziv v gozdarstvu,sajsogozdoviizrednokompleksni ekosistemi sštevilnimiposebnostmi,ki jihbotreba upoštevati in 
CRP V4-1823;Simulacijska vaja 2020:Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis (jesenov krasnik) v Sloveniji 
temuprimernoprilagoditi ukrepe.Ukrepe bopotrebnoprilagajati posameznemuKŠO,lastniški strukturi,obsežnosti in dostopnosti žarišča in nadzorovanihobmočij. 
Kratek opis scenarija 
Na izbrani lokaciji sodelavec Zavoda za gozdoveSlovenije(revirni gozdarDragoMunič,OEBrežice)opazi na enemdrevesujesena značilne izhodne odprtinevobliki črke D(vpremeru približno5mm).Obvesti sodelavko,zadolženo zapodročjegojenja in varstva gozdov v odseku za ukrepe v gozdovihna OEBrežice, Mojco Bogovič terjiposreduje lokacijo in fotografije jesena zopaženimi znaki. MojcaBogovič obvestivodjo službeza
varstvogozdovna centralni enoti ZGS,Marijo Kolšek, ki posreduje informacijopoE-pošti na Gozdarski inštitut Slovenije dr. Maartenu de Grootu, ki je koordinatorza program preiskavza Agrilus planipennis. Koordinator je hkrati tudi diagnostikin je podlagiposlane fotodokumentacije potrdil utemeljen sum in sprožil postopek obveščanjauradnihorganov.GISskupajzZGSobišče lokacijo(naslednji dan poobvestilu),odvzameuradni vzorec in izvede analizo vzorca vLaboratorijuza varstvogozdov.Sumje potrjen, vendar ker je to prva najdba jesenovega krasnika v Sloveniji, je potrebna potrditev s 

CRP V4-1823;Simulacijska vaja 2020:Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis (jesenov krasnik) v Sloveniji 
Preglednekaterihaktivnosti vokvirusimulacijske vaje: 
Koordinator v simulacijskii vaji  Čas izvajanja  
PREDHODNE AKTIVNOSTI  
1  Ogled lokacijeindogovoro izvedbi simulacije  Terenski obisk  ZGS,GIS  22.7.2020  
2  Obveščanjeo izvedbi simulacijske vaje (UVHVVR,MKGP,SiDG,lokalna javnost)  Kabinetno delo  ZGS,GIS  Od23.7.2020  
3  Določitevlesne zaloge gostiteljevnaizbranilokaciji inštevilčnost gostiteljskihdreves v podmladuoz.mladovju (>3cm)v okviru določenihrazmejitev  Terenski obisk  GIS,ZGS  Julij-september2020  
SIMULACIJSKA VAJA  
4  Najdba na terenu  Kabinetna simulacija  ZGS  Julij2020  
5  Oglednaterenuin vzorčenje  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust2020  
6  Obveščanjepristojnih organovin lastnika zemljišča  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust2020  
7  Analiza LVG-GIS  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust2020  
8  PotrditevidentifikacijesstraniEURL  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-avgust2020  
9  Raziskati izvor navzočnosti najdenegakarantenskega organizma  Kabinetna simulacija  GIS,ZGS  Julij-avgust2020  Uredba 2016/2031(čl.17)  
10  Izrisrazmejitev,žarišč  Kabinetna simulacija  GIS,ZGS  Julij-avgust2020  Po scenarijunajdemo vožjem krogužarišča še tri dodatna napadena drevesa, okoli katerihse izrišejo dodatne razmejitve(žarišča)  
11  Spremljanje časa pripregledugostiteljskihdrevespozastavljenemprotokolu(fitosanitarnipreglednikiGISinZGS)  Terensko delo  GIS,ZGS  Julij-september2020  Časovni normativ pregleda drevesa poposeku  
12  Komunikacija z lastniki,lokalno skupnostjo, mediji oz.javnostjo  Kabinetna simulacija  GIS,ZGS  Julij-september2020  
13  Pregledmehanizacijske infrastrukture,možnostiizvedbe uničenja dreves  Kabinetna simulacija  GIS,ZGS  Julij-september2020  

CRP V4-1823;Simulacijska vaja 2020:Simulacija najdbe in izvajanja ukrepov ob najdbi Agrilus planipennis (jesenov krasnik) v Sloveniji 
14  Intenzivni monitoringvradiju 2 km – določitev stroškov monitoringa(glede na podatke izPP)  Kabinetna simulacija  GIS  Julij-september2020  

Opomba: Načrte izrednih ukrepov sprejme minister, pristojen za varstvo rastlin. Predlog načrta izrednih ukrepov pripravi strokovna skupina, ki jo imenuje predstojnik Uprave. Strokovna skupina sodeluje tudi pri pripravi in usklajevanju izvajanja akcijskega načrta. Ukrepe za izkoreninjenje odredi pristojni inšpektor (vir: Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin (Uradni list RS, št. 78/19)). 
Predlog: vpleteni vpripravoin izvedbosimulacijske vaje vodijodelovodnik(dnevnik)
– tabela,kjerse vpisujejokratki povzetki aktivnosti.Taki delovodniki bi bili smiselni tuditakrat,koboprišlodonajdbKŠOin izvedbe ukrepov. 
Priprava poročila simulacijskevaje naj bi zajemala: -pisni dokument, zrazrezom oziroma oceno stroškovin definiranimi kritičnimi točkami (npr.vprašanjaizdelavnic) -predloga za obveščanje (panoji,letak,kratkobesediloza namen obveščanja širšejavnosti) 

-opcijsko:pripravakratkegapredstavitvenega filma(do 5minut) (npr.posnetki dela na terenu, kratki intervjuji, pojasnitev izvajanja ukrepanja in simulacijske vaje) 
Priloge: -Kartnogradivo(izbrana lokacija) -Informacije oizbranemkarantenskemŠO(faksimile sredice) -Delovodnik(primer) 
Priloge– kartnogradivo Lokacija:Slogonsko,Brežice 





Priloge–-Informacije o izbranem karantenskem ŠO(faksimilesredice) 




Priloge–-Delovodnik(primer) 

CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 5: Pripravljenost slovenskih izvajalcev del v gozdu za ukrepanje v
primerunapadakarantenskega škodljivega organizma(Žitko insod.,2020) 
1 Pripravljenost slovenskih izvajalcev del v gozdu za ukrepanje v primeru napada 2 karantenskega škodljivega organizma 3 4 Avtorji:UrbanŽitko,BarbaraPiškur,MatevžTriplat 

34  aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem za karantenske škodljive  
organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalaga izvajanje večletnih programov  
36  preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisane karantenske  
37  organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato  
38  bo treba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura,  
39  kmetijstvo, gozdarstvo). Uveljavitev nove zakonodaje je še posebno velikizziv v gozdarstvu, saj so  
gozdovi izredno kompleksniekosistemi s številnimiposebnostmi, ki jihje treba upoštevati in temu  
41  primerno prilagoditi ukrepe (Piškur B. in sod., 2019).  

Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
42  Izzivasmose lotili vprojektuCRP»Razvoj organizacijske intehnične podpore za učinkovito ukrepanje  
43  ob izbruhu gozdu škodljivihorganizmov«, katerega glavni ciljje povezati organizacije, potrebne za  
44  izvajanjeaktivnosti obpojavukarantenskegaškodljivega organizma vgozdu in določiti njihovenaloge,  
45  pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepov ter izdelati predlog za načrte izrednih  
46  ukrepov za prednostne škodljiveorganizmeza izbruhe vgozdu.  
47  V februarju 2019 je bila pripravljena okrogla miza s ključnimideležniki na področju varstva gozdov v  
48  Sloveniji, kjer smo prepoznali kritične točke pri odzivanju na karantenske škodljive organizme v  
49  gozdovih. Okrogla miza je potekala na Gozdarskem inštitutuSlovenije, udeležilipa so se je predstavniki  


2 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
76 Metode 
77 Za pridobivanjepodatkovo izvajalcihdelvgozdovih smo seposlužilianketiranja.Le-to jebilovečinoma 
78 izvedenovseptembru2020. Anketaje vsebovalavprašanja,povezana s poznavanjem problematike 
79 KŠO in storitvami, pomembnimi za izkoreninjanje KŠO v gozdovih. Anketiranje je potekalo preko 
80 spletne ankete. Anketiranci so prejeli več različnih obvestil o izvajanju ankete(elektronska pošta, 
81 tiskano vabilo preko običajne pošteali kombinacijo obojega).Anketiranci soimeli možnostizbire 
82 tiskaneverzijevprašalnika. Vseprejeteizpolnjenetiskaneankete so bile nato vnesenev spletno 
83 anketo, s čimer smo seizognilinapakam,kibinastale pri ročnemvpisovanjuv bazo podatkov anketnih 
84 

85 izbiral medenimali večmožnimi odgovori. Določenavprašanjaso bila zastavljenapoLikertovi lestvici 
86 od 1 do 5 (1 –zelo senestrinjam, 5 –zelo sestrinjam).Gre zatipvprašanj,kizagotavlja zelozanesljiv 
87 način merjenjezadovoljstvaalistrinjanja. 
88 Izbira vzorca 89 GozdarskiinštitutSlovenije,Oddelek zagozdnotehniko in ekonomiko razpolaga s podatkovno bazo 90 izvajalcevdel vgozdovih(Triplat in Krajnc, 2020). Tonilebazaizvajalcevdel, ampak uporabniku 91 (iskalcu storitve) na enostaven način nudi pregled in izbiro primernega izvajalca del v gozdu. V 92 spletnemsistemuMojGozdar.si soizvajalci ocenjeni naenostaven,pregledeninobjektivennačin. 93 Poleg pravno-formalneustreznostijebilavletu2019 uvedenaše strokovnaocenaustreznostiter 94 ocena zadovoljstva z opravljeno storitvijo. Slednja je zelo pomembna, saj jo oblikujejo naročniki 95 storitev, kiocenijo izvajalcepo štirih kriterijih.Povprečnaocenauporabnikov je v razširjenemprofilu 96 izvajalca objavljena poleg strokovne ocene. 
97 NaSlika1vidimo pregled vseh registriranih izvajalcevza izvajanjedelvgozdovih.Septembra2020, ko 
98 jebiloizvedenoanketiranje, kar 16,03 %izvajalcev (222 odskupaj 1607) niizpolnjevalo minimalnih 
99 pogojevpo Pravilnikuo minimalnih pogojih, kijih morajo izpolnjevatiizvajalcidelvgozdovih (Uradni 100 listRS,št. 35/94,50/06,74/11in80/12). Topomeni,dajimjebiloprepovedanoopravljanjevsaj ene 101 storitve. 
102 
103 Slika1: PregledizvajalcevdelvgozdovihvSlovenijiinizpolnjevanje minimalnih pogojev poPravilnikuo minimalnih pogojih, 104 kijih morajo izpolnjevatiizvajalcidel v gozdovih (UradnilistRS,št.35/94,50/06,74/11 in 80/12).(Vir: MojGozdar.si) 
3 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
105 Slika2prikazujestrukturoregistriranihizvajalcev delv slovenskihgozdovihv septembru2020 glede 106 na organizacijsko obliko.Opazitije mogoče splošnonaraščanje številaregistriranihizvajalcev. 

116 Slika3: Geografskiprikazštevila izvajalcev po regijah glede na registrirano dejavnost. 
4 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
117  Uspešnostanketiranja  
118  Za anketo izbrani anketiranci so poslovni subjekti, izvajalci del v gozdovih, ki izpolnjujejo zahteve  
119  pravilnika o minimalnih pogojih, kijih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih(Uradnilist RS, št.  
120  35/94, 50/06, 74/11 in 80/12). Za pozive k vprašalniku je bilo izbranih 1387 poslovnih subjektov.  
121  Izvajalcesmovečkrat innarazličnenačine(prekrazličnihkomunikacijskihkanalov) pozvalikreševanju  
122  ankete. Na Slika4vidimo pregled odziva izvajalcev na pozive za izpolnjevanje ankete.  
123  Z anketiranjemsmo uspešno zajelivzorec velikosti N = 190, kar predstavlja nekajmanj kot 14% odziv  
124  na anketo in 11,82 % od vseh 1.607 registriranih izvajalcev delv gozdovih v Sloveniji(Triplat inKrajnc,  


5 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
130  Rezultati  
131  Vraziskavo so bilivključeni izvajalcirazličnih organizacijskih oblik(Slika3). Najštevilčnejezastopana je  
132  skupina samostojnih podjetnikov (115), sledi družba z omejeno odgovornostjo (34)in dopolnilna  
133  dejavnost na kmetijskem gospodarstvu (27). Samo 2podjetji sta organizirani kotdelniška družba. 6  
134  anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. V kategorijo »Drugo« spadajo društvo, k.d., d.n.o. ter trije  
135  popoldanskis.p.  


136 137 
138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 
6 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
151 
152 153 
154 155 156 157 158 

7 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
159 160 
161 162 163 164 165 166 
167 

8 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
174  V okviru anketiranja nas je zanimalo, če izvajalci dejansko opravljajo storitve, ki niso tipične za  
175  slovenski gozdarski prostor, a so pomembne za izkoreninjanje karantenskih škodljivih organizmov  
176  (npr. odstranjevanje panjev). Ugotovili smo, da 79 % anketirancev (150izvajalcev) opravlja storitve  
177  sečnje z motorno žago z lastnimi zmogljivostmibrez podizvajalcev (Slika 9). V primerjavi s podatki  
178  MojGozdar(82%izvajalcevimaza dejavnost, ki jo opravljajo, registrirano sečnjo) vidimo, da je zajeti  
179  vzorec reprezentativen.  
180  

181 182 183 184 185 186 187 
188 

189  Slika10: Strukturaponudbestoritve odstranjevanja panjev.  
190  
191  28 anketirancev je odgovorilo, da opravljajo storitve arboristikealisečnjena višini. Na vprašanjeni  
192  odgovorilo pa jeizpolnjevanjeprekinilo 34 anketirancev.  

9 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 

202 Preverjalismotudi,če biizvajalce bilomogoče stimuliratizavključitev v skupino za hitro ukrepanje pri 203 napadu KŠO in kateri ukrep bi bil pri tem najbolj učinkovit. Izvajalci so ocenili, da bi jih najbolj 204 vzpodbudile finančne vzpodbude, sledijo povračila poslovne škode, ki nastane zaradi odložitve 205 tekočega poslovanja na račun ukrepanja vprimeru napada gozdu škodljivih karantenskih organizmov, 
10 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
206 brezplačna redna usposabljanja in davčne ugodnosti (Slika 13 

215 Obstoječe poklicne kvalifikacije slovenskihizvajalcev del v gozdarstvu v Sloveniji nisoprimerne za 216 ukrepanjevprimeru pojava oz.izbruha KŠOvgozdovih.Za učinkovito ukrepanjebodo namreč morali 217 biti na voljo izvajalci ukrepovsspecifičnimznanjeminustreznimi tehnologijami,ki bodomorali biti v 218 ustreznem obsegu tuditakoj na voljo.Ustrezno usposabljanjeizvajalcevdel vprimerih pojavov oz. 219 izbruhov bi bilo treba vključiti v izobraževalne programe s področja gozdarstva. Vsem aktivnim 220 izvajalcem del bi bilo treba zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje za namen ukrepanja ob pojavu KŠO 221 v gozdovih. V primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu bosta potrebni tudi ustrezna oprema in 222 mehanizacijaoz.tehnologija,kibi omogočali izvajanjevsehstopenj ukrepanja. Obpojavuoz. izbruhu 
11 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
223 KŠO morajobiti ukrepiizvedeni v najkrajšemmogočemčasu.V slovenskihgozdovihbodonahitrost 224 ukrepanja proti KŠO v veliki meri vplivali kompleksnost terena, neugodna lastniška struktura, 225 pomanjkanje ustreznih izvajalcevin vdoločenih primerih tuditrajanje postopkov za izbiro izvajalcev. 226 Trenutno veljavni postopkijavnega naročanja in pridobivanja različnih dovoljenj so nedvomno 227 predolgiza primer pojava oz.izbruha KŠO, ko ječasa za odziv lahko lenekajdnialicelo samo ur, zato 228 bijih bilo treba za takeprimerenujno ustrezno skrajšati.Ukrepanjeob pojavu KŠOjeizjemno zahtevno 229 tudi s finančnega vidika. Čeprav so v evropski zakonodaji na področju zdravja rastlin predvidena 230 nepovratna finančna sredstva za financiranjeukrepovpreprečevanja vnosa in širjenja KŠO, so le-ta 

12 
Žitkoinsod.,2020.Anketaizvajalcev delv gozdovih:poročilo o pripravljenostiizvajalcev delv gozdovih zaukrepanjev primeru napadakarantenskegaškodljivega organizmajesenov krasnik (AgrilusplanipennisFairmaire,1888). 
236  Zahvala  
237  Prispevek je nastalv okviruCiljnega raziskovalnega projekta V4-1823 Razvoj organizacijske intehnične  
238  podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov, ki ga financirata Javna  
239  agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Za  
240  sodelovanje pri anketi se zahvaljujemo vsem registriranim izvajalcem gozdarskih storitev, ki so se  
241  odzvalina naše pozive.  
242  Viri  


13 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 6: Delavnice in okrogle mize 


Od: Barbara Piškur Za: andrej.drasler@gov.si; Alenka.Korenjak@gov.si; "Alenka Pivk"; Anita.Benko-Beloglavec@gov.si; 
Katarina.Groznik@gov.si; "gregor.meterc@gov.si"; marija.kolsek@zgs.gov.si Kp: Nike Krajnc; Matevž Triplat; Nikica Ogris; Peter Smolnikar; Maarten De Groot; Andreja Kavcic Zadeva: simulacijska vaja: izdaja odlocb Datum: Monday, 24 August 2020 14:15:49 Priloge: image002.png 

Pozdravljeni. 
Trenutno poteka simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma v slovenskih gozdovih. V tem sklopu bomo v septembru organizirali dva ali tri krajše sestanke z 
vpletenimi deležniki, kjer bomo poskušali odgovoriti na nekatera vprašanja. 
Prvo srečanje bi želeli organizirati v prvem tednu septembra, in sičer v petek, 4. septembra 2020 (9.00–10.30). Vprašanje, ki ga bomo odprli, se nanaša na izdajo odločb v primeru najdbe 
karantenskega škodljivega organizma v gozdu in okolici ter na prve korake ob najdbi takega organizma. 
Dogodek bo organiziran v veliki dvorani GIS in zaradi omejitev zaradi COVID-19 smo omejeni na 
število udeleženčev. 
Zato vas prosim za povratno informačijo, ali se boste dogodka lahko udeležili. 
Hvala vnaprej za vaš odziv in upam, da se srečamo 4. septembra. 
Hvala in lep pozdrav, 
Barbara 
dr. Barbara Piškur, univ. dipl. mikr.Vodja Oddelka za varstvo gozdov / Head of the Department of Forest Protection 

Gozdarski inštitut Slovenije / Slovenian Forestry InstituteVecna pot 2, SI – 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: 00 386 1 200 78 47 Fax: 00 386 1 257 3589 E-mail: barbara.piskur@gozdis.siwww.gozdis.sihttp://www.zdravgozd.si/ 

Od: Barbara Piškur 
Za: "katarina.groznik@gov.si"; "primoz.pajk@gov.si"; "urska.ahacic@gov.si"; "danijel.pavlin@gov.si"; "marija.kolsek@zgs.si"; "katja.kunc@zgs.si"; "joze.mori@zgs.si"; "mojca.bogovic@zgs.si"; "manica.vintar@zgs.si"; "drago.munic@zgs.si"; "matej.kravanja@zgs.si"; "barbara.slabanja@zgs.si"; "zoran.zavrtanik@zgs.si"; "miran.orozim@zgs.si"; "mitja@dobrezgodbe.si"; "suzana.rankov@sidg.si"; "martina.kastelec@sidg.si"; "sasa.rus@gov.si"; Nikica Ogris; Andreja Kavcic; Maarten De Groot; Simon 
Zidar; Peter Smolnikar; Matevž Triplat; Nike Krajnc; Mirko Baša; "Marko Opeka" 
Zadeva: 25.9.2020_terenska delavnica simulacijska vaja 
Datum: Tuesday, 22 September 2020 13:27:34 
Priloge: Slogonsko_terenska delavnica.PNG 
image002.png 

Pozdravljeni. 
Prijavljeni ste na terensko delavnico, ki bo potekala v petek, 25. 9. 2020, v okolici Brežic – Slogonsko (koordinate Google maps 45.955857, 15.695886). Parkiranje bo možno ob lokalni 
cesti, kjer vas bomo tudi usmerjali. 
Dogodek se zacne ob 10.00 in bo trajal do najkasneje 14.00. 
Na delavnici nas bo predvidoma okoli 30. Za varno izvedbo vas prosimo, da upoštevate tudi navodila in priporocila NIJZ za preprecevanje širjenja novega koronavirusa. Uporaba zašcitnih 
mask na delavnici je obvezna. Organizatorji moramo voditi seznam udeležencev s kontaktnimi 
podatki (telefon, naslov prebivališca). Zaradi hitrejše izvedbe lahko podatke pošljete tudi na e-naslov barbara.piskur@gozdis.si ali simon.zidar@gozdis.si (podatki bodo uporabljeni izkljucno za 
namen vodenja seznama udeležencev po navodilih NIJZ) oziroma boste podatke posredovali ob 
registraciji na lokaciji. 
Za zašcitna sredstva (maske, razkužila) bo poskrbljeno. 
Malica bo predpakirana in bo na razpolago na lokaciji terenske delavnice. 
V gozdu bo izveden tudi posek enega drevesa, zato prosim, ce imate sabo tudi ustrezno varnostno opremo (nekaj opreme bo na voljo tudi na samem dogodku). 
Vremenska napoved ni ugodna, caka nas deževno vreme, a z ustrezno terensko opremo upam, 
da nam bo dogodek vseeno uspelo izpeljati. 
Pa še to – na dogodku bo prisotna snemalna ekipa z namenom snemanja reportaže o izvedbi 
simulacijske vaje. 
V primeru dodatnih vprašanj nas prosim kontaktirajte. V petek bomo dosegljivi tudi na (Barbara) in  (Simon). 
Se vidimo, lep pozdrav, Barbara 
dr. Barbara Piškur, univ. dipl. mikr.Vodja Oddelka za varstvo gozdov / Head of the Department of Forest Protection 





Slikovni material z dogodkov v okviru projekta CRP V4-1823 
Predstavitev na 10. seminarju in delavnici iz varstva gozdov, Škofja Loka, 6. 6. 2019 

Okrogla miza o simulaciji, Ljubljana, 4. 9. 2020 Terenska delavnica – ogled lokacije simulacijske vaje na terenu, Slogonsko, 22. 7. 2020 Terenska delavnica – simulacijska vaja na terenu, Slogonsko, 25. 9. 2020 



Anketa Ocena mnenja strokovne javnosti o 
pripravljenosti države na pojav karantenskih bolezni in škodljivcev v slovenskih gozdovih 
Trajanje ankete: 9.3.2020-21.3.2020 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Anketo je izpolnilo 38 anketirancev iz različnih inštitucij 


1-najmanj verjetno, 10-zelo verjetno 

1-majhne škode, 10-velike škode 

1-majhen vpliv, 10-velik vpliv 

1-popolnoma neučinkoviti, 10-izredno učinkoviti 
Odgovori na vprašanje: Prosimo vas, da razmislite in na podlagi vaših izkušenj izpostavite en problem, za katerega menite, da bo lahko predstavljal omejitev pri odzivanju države na pojav karantenskega škodljivega organizma in kakšne rešitve za izpostavljeni problem bi predlagali 
Številni vdori karantenskih škodljivih organizmov v naš prostor in premalo zavedanje o negativnih vplivih na naš življenski prostor.  Potrebno še večje osveščanje javnosti, predvsem pa tistih, ki so zadolženi za sanacijo (operativni ukrepi).  
Hiter odziv in hitro ukrepanje v gozdovih omejuje zdajšnji sistem, kjer je izvajalec v prvi vrsti lastnik. Država lahko sproži izvršbo po tretji osebi po roku sanitarne sečnje.  Nov zakon, ki bi omogočal hitro ukrepanje vseh vpletenih v primeru pojava KŠO.  
neprimeren odziv javnosti in lastnikov  ozaveščanje  
Organizacija ukrepanja preko pooblaščene organizacije (javne) in izvedba hitrega ukrepanja z usposobljenimi izvajalci  Sistemska in dolgoročna podelitev pooblastil za krovno (sistemsko) organizacijo ter za interventne ekipe, ki bi bile vedno na voljo za učinkovito, hitro, varno in profesionalno izvedbo potrebnih ukrepov.  
upor oz. nespoštovanje lastnikov gozdov na predpisane ukrepe s strani države in premajhno število usposobljenih izvajalcev  zakonodajno bi bilo v takem primeru potrebno lastniku gozda odvzeti pravice za samoukrepanje (sečnja in druga zatiralna dela) in zagotoviti na ravni države zadostno število izvajalcev (npr SiDG)  
(ne)odzivnost dela lastnikov, postopek izvršbe zapleten in dolgotrajen, dolgotrajni postopki javnih razpisov in naročil -posledično bi bila izvedba prepozna, lahko površna,...  sprememba zakonodaje -ob pojavu karantenskega ŠO bi izvedbo moral zagotoviti že v naprej znan!! usposobljen izvajalec, lastniki bi morali dobiti odškodnino za posekan, uničen les.  
Vir financiranja, če moram izpotaviti enega. Drugače še birokracija, izvajalci, javnost.  Rešitev bi bila sprejetje intervencijskega zakona in sprostitev denarja za ta namen, ki pa seveda tudi rabi svoj čas, da se ga sprejme. Ukrepati pa je kot vemo, potrebno hitro. Potrebno bi bilo misliti vnaprej in imeti stvari že pripravljene, ko do tega pride. Tukaj se ne bomo mogli iti prostovljstva.  
Prevelika zbirokratiziranost našega sistema; velik problem bi bil z odzivnostjo in sodelovanjem lastnikov gozdov.  v primeru večjih škod bi morali imeti že sedaj pripravljeni interventni zakon, ki bi sanacijo poenostavil in pospešil. Vsekakor pa ne bi smeli pri sanacijskih ukrepih pretiravati, ampak vse posledice dobro pretehtati.  
Lastništvo gozdov  
Togi sistem finaciranja in iz tega izvirajoča počasna organizacija. Slabo strokovno poznavanje problema.  Oblikovanje karantenskega fonda za financiranje in usposobljena interventna skupina.  

Odgovori na vprašanje: Prosimo vas, da razmislite in na podlagi vaših izkušenj izpostavite en problem, za katerega menite, da bo lahko predstavljal omejitev pri odzivanju države na pojav karantenskega škodljivega organizma in kakšne rešitve za izpostavljeni problem bi predlagali 
ponekod nedostopen teren in zato povsod enakih ukrepov ne bi mogli izvajati  ustrezna presoja smiselnosti ukrepov v gozdovih oz. hitro ukrepanje ob prvih najdbah, ko je zadeva še obladljiva  
Organizacija sečnje in spravila ni dorečena. ZGS bo le izdal odločbe tako kot za podlubnike, les pa bo ostal na gozdni cesti. Ali smo zadovoljni z tem kako hitro se je saniralo žledolom in kasneje podlubnike? Lastniki niso.  Boljše organizirani lastniki gozdov (KGZS v povezavi z ZLGS), kar pa ne gre čez noč. Lahko se bi sicer šla rešitev v smeri uničenja lesa vendar bi imeli lastniki preveliko in nepotrebno izgubo.  
Slab primer sodelovanja lastnikov gozdov in izvajanja predpisanih ukrepov je sanacija gozdov po žledolomu 2014. Starostna struktura lastnikov je 60+.  Izvrševanje ukrepov po tretji osebi na račun imetnika gozda.  
nedostopni tereni, kjer se karantenski škodljiv organizem pojavi  tovrstne lokacije se evidentira in opazuje, ker je ukrepanje omejeno  
Država lastniku gozda ne bo pokrila stroškov ukrepanja.  Višina priznanih stroškov mora biti premosorazmerna promptnosti in učinkovitosti ukrepanja.  
koordinacija izvajanja ukrepanja ob prvem pojavu karantenskega škodljivega organizma  priprava državnega načrta, ki bi vključevala vse postopke, odgovorne osebe in inštitucije, vire (tako kadrovske kot finančne), mehanizme hitrega odzivanja (mogoče poseben zakon za ukrepanje v primeru pojava takih organizmov v Sloveniji) -načrt mora biti pripravljen v konsenzu z vsemi deležniki (medresorsko usklajevanje med ministrstvi in znotraj ministrstva, inšpekcije, strokovne službe, ...). Načrt mora biti stestiran v "suhi vaji".  
PREMAJHNA IZOBRAZENOST LASTNIKOV GOZDOV  IZVEDBA IZOBRAZEVANJ NA PREDSTAVLJENE VSEBINE  
Težave zaradi dolgih postopkov (npr. nakupa potrebnih sredstev) in praktične težave z eradikacijo na terenu zaradi lastnikov, omejitev.  Sprememba zakonodaje, ki bi res omogočala hitro ukrepanje brez postopkovnih in terenskih ovir in takojšnjo zagotovitev vseh potrebnih sredstev.  
Javna naročila za izbor izvajalcev (v primeru, da bo napad v državnih gozdovih). Strokovne kompetence izvajalcev gozdarskih storitev. Nezmožnost izvajanja predpisanih ukrepov (npr. dezinfekcija orodja...).  Ozaveščanje strokovne in zainteresirane javnosti o problematiki. Vključitev problematike KŠOin ukrepov ob napadu KŠO v izobraževalni sistem.  

Odgovori na vprašanje: Prosimo vas, da razmislite in na podlagi vaših izkušenj izpostavite en problem, za katerega menite, da bo lahko predstavljal omejitev pri odzivanju države na pojav karantenskega škodljivega organizma in kakšne rešitve za izpostavljeni problem bi predlagali 
Velika razdrobljenost gozdne posesti in majhni lastniki gozdov do katerih je težko priti in jih motivirati za izvedbo nujnih ukrepov.  Priprava protokolov, ki bi pomagala ZGS in ostalim inštitucijam pri angažiranju lastnikov gozdov. Izobraževanje in ozaveščanje lastnikov gozdov.  
finance  zagotoviti namensko rezervo za ta namen  
Kot je pri nas stalna praksa: papirologija (odločbe, razpisi....) izbor izvajalcev, pomanjkanje izvajalcev, lastništvo.....  Zadevo bolj poenostaviti, takoj ukrepati ne glede na lastništvo, takoj oblikovati interventne skupine za takojšnje ukrepanje, v glavnem čimprejšnje ukrepanje ob izbruhu  
Premalo finančnih sredstev, da bi se lahko odzvali na pojav organizma, torej da bi ga iskali in zatirali, ker predvsem manjše populacije na začetku ne naredijo dovolj škode, da bi bilo "zanimivo"  Ozaveščanje in izobraževanje o možnih posledicah pojava škodljivih organizmov  
Lastništvo oz. pričakovanja da bodo lastniki sami pravočasno in pravilno izvedli potrebne ukrepe.  Določitev odgovorne/ih organizacij za samo izvedbo ukrepov (SiDG?, ZGS?, UVHVVR?..).Pristojna organizacija bi se mogla pripraviti na morebiten pojav KŠO (razpolagati z ustrezno mehnizacijo, imeti usposobljene zaposlene, imeti na razpolago zadostna finančna sredstva ipd)  
lastništvo (solastništvo) gozdov  interventni zakon, ki bi pri ukrepanju šel preko lastnine  
Preden se birokratski aparat obrne, je zaradi narave karantenskih škodljivih organizmov za njihovo zajezitev že prepozno.  Akcijski načrt z odgovornimi organizacijami in različnimi scenariji.  
Predolgi roki in dostopnost pristojnih oseb  Obvezna vsakodnevna dosegljivost (365 dni v letu) pristojnih oseb na telefon  
Lastništvo gozdov -neznani lastniki, nerešeno delovanje  krizna ekipa lahko ukrepa kjerkoli -ne glede na lastništvo; financiranje mora biti urejeno  
Nerazumevanje/neodobravanje ocen za pričakovano nevarnost oz. škodo v gozdovih v relaciji s predlaganimi ukrepi.  Priprava nabora različnih simulacij in ocen iz različnih virov ter analizo konkretnih ekonomskih/ekoloških posledic.  
neorganiziranost in neodgovornost  Že včeraj spisan protokol ukrepanja in določiti odgovorno osebo, ki bo sprožila uresničevanje tega protokola  
komunikacija med institutijami  jasno nacrt ukrepanje  

Želite še kaj izpostaviti oziroma imate komentar na temo ukrepanja ob pojavu karantenskega škodljivega organizma? 
Upam, da ne bo ukrepanja. :)  
Obvezno je vzpostaviti dobro in tesno sodelovanje med vsemi inštitucijami (imeti vzpostavljene protokole, hierarhičnost...).  
Potrebno bi bilo narediti scenarije ukrepanja in videti kje so kratki stiki.  
Čimprejšnja eradikacija, takoj ob zaznavi.  
V operativi (revirni), pri lastnikih in tudi menagementu karantencev ne jemljejo preveč resno. Ko bo počilo, bo hudič.  
Bolje, da ostanemo KŠO ničelni.  
V naprej je treba zagotoviti nabor izvajalcev gozdarskih in drugih potrebnih del, jih izobraziti, opremiti in zavezati za takojšen odziv.  
nismo še zreli za hitro in učinkovito ukrepanje  
Potrebna kampanija obveščanja lastnikov gozdov in javnosti (že zdaj) da se seznanijo z možnimi scenariji in ne bo upora pri eradikaciji na terenu.  
preventiva -omejitev, prepoved uvoza določenih rastlin/gostiteljev, prenašalcev  
Karantenski škodljivi organizmi nas bodo zagotovo dosegli! Strokovne oz. javne institucije morajo o pojavu reagirati predvsem objektivno in predvidevanja o nevarnosti in pričakovanih posledicah tudi ustrezno argumentirati. Zgolj na takšen način je možno usklajeno in pravočasno izvajati ukrepe. Žal je v naši družbi, poleg strokovnosti, potrebna tudi moč  argumenta.  
Mogoče se bomo iz trenutne virusne situacije tudi gozdarji kaj naučili  
Ob pojavu kostanjeve šiškarice je npr.  stroka preveč razmišljala, medtem ko so ljudje na terenu zadevo praktično reševali po svoje, v nasprotju s stališči stroke, pa vendar uspešno. 
Menim, da javnost problematike KŠO ne jemlje dovolj resno in se ne zaveda potencialnih negativnih posledic pojava KŠO. Temu primerna je tudi sorazmerno nizka stopnja proaktivnosti in angažiranosti pristojnih inštitucij ter njihove pripravljenosti na sodelovanje pri pripravi in izvajanju relevantnih ukrepov.  
Najbolj pomembno je pravočasno ukrepanje -izvedba ukrepov mora biti zagotovljena takoj ob pojavu in ne čez dan, dva ali celo več. Zato je potrebno da so vsi protokoli in ukrepi, vključno s samo izvedbo le teh (izvajalec ukrepov!)  dogovorjeni pred morebitnim pojavom karantenskega škodljivega organizma.  
Ekonomska škoda je vsekakor velik problem pri pojavu karantenskega organizma v gozdu. Ekološke in socialne funkcije pa so za krajši čas ogrožene, vse dokler se gozd ne obnovi po naravni poti ali umetni poti. Proizvodna doba se bo tako podaljšala, vrstna sestava se bo spremenila in mogoče bodo gozdovi manj ekonomsko zanimivi. Pri zagotavljanju in ohranjanju ekoloških in socialnih funkcij pa bo treba še racionalneje pristopiti k usmerjanju razvoja gozda.  

Okrogla miza, 4.9.2020, Gozdarski inštitut Slovenije (zapisnik) 
Tema: Izdaja odločb in odgovornosti posameznih inštitucij/organov v primeru najdbe karantenskih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih 
Okrogla miza je bila organizirana v okviru projekta CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in 
tehnične podpore za učinkovitoukrepanje obizbruhihgozduškodljivihorganizmov. 
Sodelujoči(18udeležencev): 
-MKGP,Direktorat za gozdarstvoin lovstvo 
-MKGP,UVHVVR,Sektorza zdravje rastlin in rastlinski semenski material 
-MKGP, IRSKGLR – Gozdarska inšpekcija 
-MKGP, UVHVVR – Fitosanitarna inšpekcija 
-Zavodza gozdove Slovenije 
-Gozdarski inštitut Slovenije 
Dnevni red: 
-Kratka predstavitev rezultatov ankete o mnenjih gozdarske strokovne javnosti
glede KŠOin ukrepov 
-Omemba dokumentov(zakonodaje),ki urejajopodročje KŠO 
-Predstavitev objekta simulacijske vaje, stroškov in potencialnih problemov, ki 
nastanejoobizvedbi izkoreninjenja. 
-Diskusija na odprti vprašanji 
Vprašanje: Ali lahko fitosanitarni preglednik odvzame vzorec brez vednosti in 
soglasja lastnika – posek drevesa? 
Člen 76 (a)v ZZVR-1:fitosanitarni preglednikima pooblastiloza dostopdorastlin,zajemanjevzorcevrastlinbreznadomestilanjihove vrednosti.Fitosanitarni preglednikje uradna oseba. Fitosanitarni preglednik ima pooblastilo za odvzem vzorca, tudi zdestruktivnimvzorčenjem(karje potemtudi pri primeruposeka drevesa razlogza posek 
– tj. destruktivnovzorčenje (in ne »posek«)drevesa). Glede na zakonodajospodročja gozdarstva je obveščanje ZGS(in lastnika?)nujnoin drevesa brezvednosti ZGSnimožno posekati. V kolikor je sum na KŠO potrjen, lahko zapisnik o odvzemu vzorca služi vnadaljnjempostopku(inšpekcija;prvi dokument vinšpekcijski zadevi)– vendarmora biti na zapisnikujasnorazvidno,da je billastnikobveščen in da somubile razložene posledice vzorčenja (vpraksi glede naizkušnje FSIgre inšpektorše enkrat povzoreczvednostjolastnika).Sklep:fitosanitarni pregledniksicerlahkodestruktivnovzorči,vendarsoposegi vgozdomejeni zzakonodajospodročja gozdarstva (lastnina,evidentiranje). 
• 
Predlogvokvirutrenutne zakonodaje:vkolikorpotrebnodestruktivnovzorčenje,seizvede vzorčenje z vednostjo lastnika in ZGS (na zapisnik o vzorčenju dopisatiokoliščine, obrazložitev kaj pozitivna najdba pomeni in podpis lastnika in ostalihobveščenih/prisotnih),lastnikumora biti obrazloženo,da nadomestiloza uničenovrednost drevesa ni možno 

• 
Predlog za vključitev v morebitno novo zakonodajo: jasna opredelitev vzorčenja v primeruuničenja dreves(destruktivnovzorčenje) 


Vprašanje: Kdo odreja ukrepe pri potrditvi karantenskega škodljivega organizma v gozdu? 
Zakonodajne podlage: 
-Zakono gozdovih 
-Zakon ozdravstvenemvarstvurastlin (ZZVR-1) 
-Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi 
rastlin 
-Uredbe EU spodročja zdravja rastlin,uradnega nadzora,za upravljanjeodhodkov 
Smernice za ukrepanje pri posameznem KŠO predlaga tudi EPPO, vendar lahko obstrokovni utemeljitvi in upoštevanjuizvedljivosti za ukrepanje država članica predlaga inuporabitudidrugeukrepe,ki jihsmiselnovključi vnačrt ukrepovoziroma vakcijski načrt. 
Uredba oizvajanjuuredb(EU)določahierarhijo in organizacijo za izvajanje uredbEU. Nadzor v gozdu, gozdnih zemljiščih, gozdnem prostoru in na gozdnem drevju zunajureditvenihobmočijnaselij+odrejanje ukrepovje potejUredbi (3.člen)vpristojnosti gozdarske inšpekcije (vprimeruizbruha tudi fitosanitarnih inšpektorjev), vendarse člen sklicuje na predpise, ki urejajo gozdove in gozdni reprodukcijski material. Gozdarska inšpekcija opozarja, dataka dikcija ne omogoča, da gozdarski inšpektorji ukrepajo po Uredbi,temvečlepozakonodaji spodročja gozdarstva (oziroma ZZVR-1). Po ZG pa za varstvena dela vgozdovihizdajajoodločbe ZGS(tolmačenje gozdarske inšpekcije). 
VZakonuogozdovihodškodnine za uničen lesnisopredvidene,sopaodškodninemožne po ZZVR-1.SstraniEU(Uredba(EU)2016/2031 in652/2014))jepredvidenopovračilostroškov,ki nastanejoobizvajanjuukrepovza izkoreninjenje ali omejitevširjenja KŠO. Vendar morajo za izplačila odškodnin oziroma povračila nastalih stroškov obstajatinacionalni mehanizmi vzakonodaji.Trenutnoje možnole: 
-ZZVR-1:odškodnine dotržne vrednosti uničenega lesa 
-ZG:določena sredstva za preprečevalno-zatiralna dela itd. 
Zakon ogozdovihje nastajalvčasu,kose problematika KŠOni predvidevala,varstvena in zatiralna dela sousmerjena predvsemna problematikopodlubnikov.Posledično trenutnazakonodaja spodročja gozdarstva za primerukrepanja obnajdbiKŠOvgozdovihnima ne nudi učinkovitih podlag za ukrepanje ob najdbi KŠO. Po drugi strani pa trenutnazakonodaja spodročja zdravja rastlin nevključuje specifike spodročja gozdarstva.Obezakonodaji sta v koliziji pridoločenihtočkah. 
Ukrepi,ki sledijoponajdbi KŠO,solahko zeloekstremni in glede na pogoje in omejitve sevsi prisotni strinjajo,dajihbozelotežkokorektnoizvesti oziroma jimzadostiti.Izvajanje ukrepovsstrani lastnikovbotežkoizvedljivoobupoštevanjuvsehzahtev.Smiselnoinpriporočljivo bi bilo imeti za primer prvega ukrepanja ob najdbi KŠO »interventno
skupino« -izvajalce, ki bi bili ustrezno usposobljeni in pripravljeni za primer ukrepanja
obnajdbahKŠO.Trenutna zakonodaja neomogoča,da se že vodločbi predvidi izvajalec, vedno je lastnik tisti, ki ima možnost izvesti dela sam ali najeti izvajalca, razen če do izvedbe delne pride,potempa lahkopoizvršbi dela opravi izvajalec,ki ga izbere država. Vendar gre v tem primeru, torej primeru KŠO, lahko za »javni interes« -ogroženo premoženje zaradi KŠO. 
Vprimeru»interventneskupine« se poraja vprašanje ofinanciranjule-te (financiranje iz proračuna RS). Ravnotakobi biloza primerKŠOpotrebnodoločiti skladišča,izvajalcedoločenihukrepov(določiti in skleniti pogodbessežigalnicami lesa in podobno). 
Prisotni se strinjajo, da je potrebno spremeniti zakonodajo tako, da bo izvedljivost 
ukrepovna način,kot predvideva EU,splohučinkovita: 
-Opredeliti posegvlastniškopravico 
-Vključitivlogo SiDG (npr.izvajalci,skladišča,…) 
-Vloga ZGSpri izdaji odločbvprimeruKŠO(pooblastiloUVHVVR) 
-Predvideti sredstva vproračunu za izvajalce ukrepov, stroške ukrepov, stroške 
uničenega lesa,strokovnopodporovčasuizbruha /pojava KŠO 
-Predvideti način aktivacije izvajalcev(npr.sežigalnice,kompostarne) 
Ob prenovi zakonodaje s področja je potrebno premisliti, kako postaviti ustreznezakonodajne okvirje, da bo ukrepanje za primer najdbe KŠO v slovenskih gozdovihučinkovitoin izvedljivo.Obtemje potrebnoupoštevati specifikogozdarstva. 

Sklep okrogle mize: predstavnikiMKGP, UVHVVR, INŠPEKCIJE, ZGS in ostali vpleteni skupaj s pravno službo pretehtajo naloge, odgovornosti in proceduralne postopke v primeruukrepanja obpojavuKŠO. 
Poročilo simulacijske vaje na terenu »Jesenov krasnik 2020« 
Slogonsko -Brežice, 25.09.2020 
Projekt CRP »Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov« 
Sodelujoči(28udeležencev): 
-MKGP,UVHVVR,sektorza zdravje rastlin in rastlinski semenski material 
-MKGP-IRSKGLR – Gozdarska inšpekcija 
-Slovenski državni gozdovi (SiDG) 
-Zavodza gozdove Slovenije 
-Gozdarski inštitut Slovenije 

Slika 1.Udeleženci terenske simulacijske vaje,23.9.2020. 
Dnevni red: -Predstavitevprojekta in simulacijske vaje: 
o 
pripraviti RSna učinkovitoukrepanje,vkolikorbi se vnašihgozdovihpojavili karantenski škodljivi organizmi,torejorganizmi,ki pri nasše nisoprisotni,lahkopa vprimeru,da se pri naspojavijo,povzročijovelike škode in imajotudi druge posledice 

o 
pripravastrokovnihpodlagza načrte ukrepanja za posamezne KŠO,predvsemza tiste,ki souvrščeni na prednostni seznamEU 

o 
nadgradnja obstoječihbazpodatkovizvajalcevza hitrejšoidentifikacijo


izvajalcevin ocenorazpoložljivosti in kapacitet vprimeruukrepanja -Simulacijska vaja na terenu: 
o 
predstavitevizbranega modelnega karantenskega škodljivega organizma (jesenovkrasnik) 

o 
predstavitevprvihkorakovobsimulaciji najdbe,ki soteoretičnostekliodsporočila revirnega gozdarja onajdbi znakovnapada jesenovega krasnika ZavoduzagozdoveSlovenije,dopreverjanja najdbe na terenuin uradne hipotetične potrditve prisotnosti tega karantenskega škodljivca vSloveniji. 

Na podlagi potrditve utemeljenega suma se je sprožilpostopekuradnega obveščanja uradnihorganov(UVHVVR)terpostopekpregledovanja in odvzema vzorca,laboratorijska potrditevin kergre za prvo najdbo ševerifikacija sstrani Evropskega referenčnega laboratorija. 

o 
pozakonodaji spodročja zdravja rastlin (nacionalna uredba,ki prenaša vnacionalni okvirevropske uredbe stega področja, predvsem novo uredbo, ti.Uredba ozdravjurastlin)ukrepe odredi inšpekcijska služba,vgozdovihgozdarska inšpekcija,kiji lahkovprimeruvečjihizbruhovpomaga fitosanitarna inšpekcija: 

• 
Ko je sum: začasna prepovedpremikovrastlin (gostiteljskih) 

• 
Higienski ukrepi 

• 
Druge preventivne ukrepe 

• 
Potrditev: topomeni,da je diagnostika potrdila sum• pristojni inšpektorodredi ukrepe za izkoreninjenja ali obvladovanja KŠO(osnova sopredpisi Unije ali načrti izrednihukrepov,ki jihje sprejelminister,pristojen za področje zdravja rastlin) 




Na primerujesenovega krasnika na lokaciji simulacijske vaje jena podlagi smernicEU terpredpisovEU bilpripravljennačrt,kakobi ukrepali,če bita najdba bila realnost, in nele simulacija:1.vzpostavitevnadzorovanega območja – radij20 kmokolinajdbe 
prepoved premikov potencialno napadenega lesa (rastline za sajenje, les…)spremljanje pojava KŠO, 3 leta ni najdb • konec 
2.vzpostavitevrazmejitvenega območja – radij1kmokoli najdbe 
Intenzivni monitoring: vizualni pregledi, postavitev pasti, vzorčenje V kolikor potrjena najdba, se ponovno izrišejo nove meje razmejitvenih območij….
3.vzpostavitevnapadenega območja – radij100 mokolivsakega potrjenonapadenega drevesa 4.varovalni pas – pas,ki je širok100min obdaja napadenoobmočjeVpasunapadenega območja in varovalnega pasuje predviden posekvsehgostiteljskihrastlin. Vsako drevo se pregleda in po potrebi prilagodi razmejitve. Les se uniči, za jesenov krasnik uničenje glede na priporočila / smernice EU izvedemo s sežigom namestusamem,globokimzakopom,struženjemna mestusamem,obsevanjemnamestu samem…Vprecepuglede na omejitve jebilo zasimulacijsko lokacijosprejetaodločitev,da se uničenje posekanega lesa izvede spripravosekancevna mestusamem,prevozvkontroliranih razmerah in pokritih zabojnikih na mesto sežiga (npr. toplarne…). Mehanizacija,stroji,kabine se pokončanihukrepihočistijoorganskihostankov,izvede se pregledna prisotnost KŠO. 
Predstavljena je bila specifika izbrane lokacije za simulacijskovajo(površina,lastništvo,številodreves),ekonomske posledice ukrepanjain potencialni zapleti zaradi kompleksne lastniške strukture. 
Izvedena je bila simulacija pregledovanja stoječih dreves za znamenja prisotnostijesenovega krasnika terizveden je bilposekenega drevesa,na kateremje bilprikazanprotokoliskanja jesenovega krasnika na podrtihdrevesih. 
Izmenjava mnenj o izzivih in možnih rešitvah 
• Specifika gozdarstva in gozda kot območja ukrepanja 
Udeleženci simulacijskevaje soizpostavili,dajegozdarstvotakozakonodajnokot tudipoekološkihspecifikahin funkcijahdrugačnokot kmetijstvo,karje potrebnoupoštevati pripripravi načrtov ukrepanja, organizaciji in hierarhiji izvajanja ukrepov. Potreben je razmislekkako pripraviti zakonodajne okvirje, dabo omogočeno učinkovito izvajanje ukrepov tudiv gozdovih. 
Izpostavljen je bilprimernajdbe kostanjeve šiškarice na Sabotinu,kjerje 30ha zemljiščapredstavljalo okoli 100 lastnikov, teren je bil težko dostopen (nedostopni gozdovi), izvedba ukrepovje bila praktičnonemogoča. 
Uskladiti je potrebno tako obe zakonodajni področji – zakonodajo s področja zdravja rastlin in zakonodajospodročja gozdarstva. 
• Ali trenutni zakonodajni okvirji omogočajo učinkovito ukrepanje v primerunajdbe KŠO v slovenskih gozdovih? 
Zakonodajobi bilopotrebnonadgraditivsmeri,dabibiloizvajanje ukrepovučinkovitovgozdovih,upoštevati bibilopotrebnoorganizacijskostrukturoin zmožnosti gozdarske organizacije,specifikolastništva.Potreben je razmisleko: -Vzpostavitviintervencijske skupine -Postopkihpri izdaji odločb -Izvajalcihza izvajanje ukrepov(npr. da jih določi / pooblastidržava) -Mehanizmihza finančna povračilostroškov. 
• Izdaja odločb v primeru najdb KŠO v gozdu 
Trenutna zakonodaja (Uredba oizvajanjuuredb(EU)oukrepihvarstva predškodljivimi organizmi rastlin (Uradni list RS, št. 78/19)) določa, da odločbo izda gozdarskainšpekcija, v primeru hujših oziroma večjih izbruhov sodeluje tudi fitosanitarnainšpekcija. Obsumuje lahkoizdana le ustna odločba.Ukrepi za ukrepanje obKŠOsodoločeni glede na predpise EU, sprejetega načrta izrednih ukrepov ali odločbe generalnega direktorja UVHVVR.Izvedboukrepovnadzoruje fitosanitarni ali gozdarskiinšpektor.Vendarse poraja vprašanje,kakotoizgleda vpraksi?Kakoje zevidentiranjemdrevesza posek?Kakšna je vloga ZGS? 
V trenutnih zakonodajnih pogojih torej UVHVVR določi razmejeno območje, odločbeizdaja glede na ZZVRgozdarski inšpektor. 
• Lastništvo gozdnih zemljišč 
Že izbrana lokacija, ki smo jo uporabili za simulacijsko vajo, kaže na kompleksnost lastniške strukturegozdnihzemljiščv Sloveniji. Napadeno invarovalno območjeokolitočknajdbznaša17ha,odtega jeokoli 7ha gozdnihpovršin.Številoparcelje 27,takovzasebni last kot državni.Povprečna velikost parcele je okoli 0,5ha;številolastnikovinsolastnikovje 38.Zaradi bližine meje sHrvaškoima šest lastnikovhrvaškodržavljanstvo. 
Udeleženci soizrazili zaskrbljenost glede učinkovitosti in tudi izvedljivosti ukrepov,vkolikor v naših gozdovih najdemo karantenske škodljive organizme. Ukrepi so lahko izjemnoekstremni in nisorutinskouporabljeni vgozdarstvu.Tudi vsami simulaciji se vidi kompleksnost,takopri poseku,pregledovanjupodrtihdrevesinuničenjumateriala.Postavlja se vprašanje,ali lahkopreložimoodgovornost ukrepanja (izvedbe ukrepanja)na lastnike? Ravno tako iz izkušenj udeležencev lahko predvidimo, da se postopki žezaradi ZUP ustavljajo,prihaja lahkodopritožblastnikovna postopekinpodobno. 
Za učinkovitoizvedboukrepovin delbibilnujen enoten nastopvsehvpletenihlastnikov in izborusposobljenegaizvajalca del. 
Izkušnje izdoline reke Soče,kjersose vletih2019-2020izvajali ukrepi za preprečevanješirjenja bolezni rjavenja borovihiglickažejo,da je utopičnopričakovati,da bodolastnikipri izvajanjuukrepovkooperativni,pojavise lahkoodpor,lastnikima možnost izbratikateregakoli izvajalca,karje lahkotudi problem. Pri izvajanjuukrepovje billastnikvfinančni zgubi,pa ukrepi vdolini reke Soče nisobili takoekstremni kot je npr.primerjesenovega krasnika.Zavedati se je treba,da lastniki gozda nisonujnovezani nagozd. Potreben je resen razmislek o povračilu škode oziroma stroškov pri izvedbi del(nadomestila za uničen les,stroški za dodatne ukrepe itd). 
• Intervencijska skupina 
Meddiskusijoje bilovečkrat poudarjeno,da bi bilonujnorazmišljati vsmerustanovitveintervencijske skupine ali večnjih.Intervencijska skupina bi predstavljala usposobljeneizvajalce,ki bibili ozaveščeni glede ukrepovin karantenskihškodljivihorganizmihin posledicah, ki jih lahko le-ti povzročijo. Manjša žarišča bi lahko obvladovala sama intervencijska skupina,vprimeruvečjihali obsežnejšihžariščpa bi taka skupina začela zizvajanjemukrepov,doklerne pristopijoše ostali izbrani izvajalci. 
Intervencijskoskupinobi morebitilahkovzpostavilSiDG,ki sosicerproblematikoKŠOvključili v predlog strateškega načrtovanja, predvsem za namen prvega odzivanja naterenu. 
Nekateri izmedudeležencevsomožnost ustanovitve intervencijske skupinepozdravili injovidijotudi kot pomočlastnikomvprimerihnajdbKŠO. 
Problemje resvkompleksnosti in težavnosti izvedbe del,gre tudi za sammaterial,ki se mora npr. uničiti,ukrepi morajobiti sledljivi,za vse tosoključne usposobljene ekipe,intervencijska skupina bi bila korakkrešitvi. 
• Obveščanje lastnikov ob pojavu KŠO 
UVHVVR po določitvi razmejenih območij obvesti vse lastnike znotraj teh območij. Vprimeru,da je na celotnemprostoruEU prva najdba KŠOvSloveniji,potemmora kot prvadržava članica znajdbodoločiti ukrepe (npr.pravilnikministra). 
Pri pripravi načrtovukrepovje komunikacijski načrt delle-tehin kaže se,da je toeden izmedpomembnejšihtočk.Nujna je strategija obveščanja in ozaveščanja takolastnikovin javnosti.Izvedljivost ukrepovje namrečpogojena spodporojavnosti,tudi strokovne! 
• Ali se stvari na tem področju -ukrepanje ob najdbi KŠO v gozdu -premikajo? 
Zdi se,da se odprve večje diskusijeleta (2010),ki je potekala na primerunačrtovukrepov za borovoogorčico,nisopremaknile nikamor.Vlanskemletu (2019) je začela veljati nova zakonodaja spodročja zdravja rastlin naevropskemprostoru.VSloveniji smoorganiziranost za izvajanje tezakonodaje določili zUredbo o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin (Uradni list RS, št. 78/19)). Med obema sektorjema (UVHVVR in Direktorat za gozdarstvo) potekajo pogovori, kako pripraviti ustrezne zakonodajne podlage za izvajanje zakonodaje vgozdarstvu.Z novo,prenovljenozakonodajoEU,sopredvidenatudi nepovratna sredstva za ukrepe izkoreninjenja KŠO ali njihovega zadrževanja. VSloveniji že uporabljamo mehanizem sofinanciranja programov preiskav za KŠO nanašemozemlju,tudi vgozdovih. Tudi splošna javnost je boljinformirana oKŠO-jihin posledicah,ki jihle-ti lahkoprinesejo.Pri prenovi zakonodaje s področja, ki se obeta, so vse pridobljene izkušnje, tudi ta simulacijska vaja, lahko pomembno izhodišče za pripravo učinkovitih zakonodajnihpodlag,kinambodo omogočale učinkovitoukrepanje. 
• Zakaj moramo ukrepati, če najdemo KŠO v naših gozdovih? 
KŠO lahko povzročijo hude posledice – gospodarske, okoljske in tudi širše. Tisti, šeposebej nevarni za EU, so vključeni na prednostne sezname. Za te KŠO bomo tudi vSloveniji v naslednjih dveh letih morali pripraviti načrte ukrepov in jih testirati vsimulacijskihvajah. 
Kopride donajdbe smotudi zaradi zakonodaje EU obvezani,da najdbosporočimovEU in izvedemovse,da KŠOizkoreninimoali omejimopri njegovemširjenju. 
EU stalnonatonadzira situacijo(poročanje)in odločitev,ali je KŠO»pobegnil« je na straniEU.Dotedajpa mora zadevna država članica narediti vse,da KŠOomejiali zadrži. 
Takojponajdbi jepomembno,da se poročanjeizvede vustreznihčasovnihoknih,da se razmeji območje in natoda se izvedejopostopki ukrepanja za izkoreninjenje. 
Simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma http://www.zgs.si/aktualno/novice/news_article/simulacijska_vaja_za_... 
ZGS > Aktualno > Novice 
Novice 
14.09.2020 
Simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma 
Zavod za gozdove Slovenije je konec avgusta 2020 začel izvajati simulacijsko vajo za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma v gozdovih Slovenije na primeru simulacije najdbe škodljive žuželke – jesenovega krasnika (Agrilus planipennis), ki lahko ogrozi naše jesene, pa tudi breste in orehe. 
Jesenov krasnik v Sloveniji še ni bil najden. Pojavlja se v okolici Moskve in se od tam širi proti zahodu. Drevo poškodujejo ličinke z vrtanjem 20-30 cm dolgih serpentinastih rovov v skorji in kambiju. Izhodne odprtine hroščkov so široke 3-4 mm in imajo značilno obliko velike črke D.Simulacijska vaja bo izvedena na obrobju Jovsov v gozdu pri Slogonskem v GGO Brežice v okviru ciljnega raziskovalnega programa CRP V4-1823, ki ga vodi Gozdarski inštitut Slovenije. 
Karantenske škodljive organizme imenujemo tujerodne organizme (virus, bakterija, gliva, rastlina žival), ki so posebno nevarni rastlinam in rastlinskim proizvodom, ker praviloma povzročajo veliko škodo za gospodarstvo oziroma okolje, v katerem prej niso bili navzoči. Zato so predpisani obvezni ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa ter širjenja in so pod stalnim uradnim nadzorom. Predstavniki javne gozdarske službe (Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije) opravljamo preglede v gozdu v okviru svojega rednega dela. Že vrsto let iščemo morebiten pojav teh organizmov v naših gozdovih na naših potencialnih gostiteljskih drevesnih vrstah na različnih lokacijah po Sloveniji. 
Kako ukrepati v primeru najdbe takega organizma? Evropska zakonodaja določa vrsto predpisov in ukrepov, ki so od države do države različno izvedljivi. Kakšen je protokol ravnanja ob najdbi? Ko začnemo razmišljati o podrobnostih izvedbe, se poraja vrsta vprašanj, na katera bomo iskali odgovore med potekom simulacijske vaje. Predvideti je potrebno način ukrepanja ob najdbi, kalkulacijo stroškov in drugo. Po evropski uredbi, ki določa ukrepanje v primeru potrjene najdbe jesenovaga krasnika, je potrebno posekati vsa napadena in gostiteljska drevesa v radiu 100 m od napadenih dreves in nadalje intenzivno spremljati pas širine 1 km. 
V simulacijski vaji bodo stvari potekale samo teoretično: posek samo enega drevesa, kontaktiranje z lastnikom gozda, določitev sistema obveščanja, merjenje časa pregledov. Rezultat simulacijske vaje bo načrt niza ukrepov, ki se sprožijo takoj, ko je potrjena najdba karantenskega škodljivega organizma. 
Več informacij o karantenskih škodljivih organizmih: 

https://www.gov.si/teme/skodljivi-organizmi-rastlin/ 

https://www.zdravgozd.si/karantena.aspx 

Odrasel jesenov krasnik je bleščeče smaragdno zelen hrošč dolžine 8-14 mm (Foto: Debbie Miller, USDA Forest Service, Bugwood.org) 
« Nazaj 

1 of 1 15/09/2020, 13:51 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! 















Laboratorij za varstvo gozdov 
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 
tel: + 386 01 200 78 00 / fax: + 386 01 257 35 89 

POROČILO O PRESKUSU št.: LVG 2020-159 
Naročnik: UPRAVA ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN, Dunajska cesta 022, 1000 Ljubljana, Slovenija Številka zapisnika: Pregled(i): LVGP2020/00342 (Bregi). Št. vzorca iz zapisnika: 11499329 Opis vzorca: Fraxinus, les, lubje, sekanci Datum odvzema vzorca: 24.08.2020 Datum prejema vzorca: 24.08.2020 Čas izvajanja preskusa: od 24.08.2020 do 25.08.2020 Datum izdaje poročila: 25.08.2020 Namen testiranja: sum na: Agrilus planipennis 
Vzorec Metoda Organizem Rezultat Opombe 
11499329 LVG2020/00483 /mdg  LVG Morfološka analiza – žuželke  Agrilus planipennis  pozitiven  simulacijska vaja  
11499329 LVG2020/00483 /mdg  Drugo  Agrilus planipennis  poslano v drug laboratorij  poslano v EURL za dodatno neodvisno potrditve; potrjena pozitivna najdba s strani EURL. Glej poročilo o poskusi XY.  

Opombe: SIMULACIJSKA VAJA 2020 "JESENOV KRASNIK" 8opomba: gre za izmišljen primer in le za namen simulacije) 
Odgovorni analitik(i): 


dr. Maarten de Groot 
Avtor(ji): dr. Maarten de Groot 
Rezultati diagnostične preiskave se nanašajo izključno na primerke, ki so bili preiskani. Stran 1 od 1 Poročilo se brez pisnega pristanka laboratorija ne sme reproducirati, razen v celoti. 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 7: Primer baze ukrepov za Agrilus spp. 
izbruh cilj material akcija NADUKREP (kaj se zgodi) kje (glede na razmejitve) ukrep podrobno material uporaben (p ukrep ukrep_podrobneje izbruh cilj material akcija NADUKREP (kaj se zgodi) kje (glede na razmejitve) ukrep podrobno material u ukrep ukrep_pod Agr Agr Agril Ag kode organizmi (plani, anxi, auri, bili) cilj material NADUKREP (kaj se zgodi) ukrep AGRLPL AGRLAX AGRLGT AGRBL 
splošno  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  20 km  n/a  nadzorovano območje 20 km  vzpostavitev začetnega nadzorovanega območja s polme  
splošno  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  1 km  n/a  napadeno območje 1 km  sistematična raziskava za ugotavljanje meja razširjenosti  
splošno  izkoreninjanje  drevo  uničenje  uničenje  znotraj  posek/uničenje  ne  posek/uničenje  posek in uničenje napadenih dreves (vključno z odstranj  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  golosek cona  100 m  da  golosek radij 100 m  posek vseh gostiteljskih dreves (jesena) v polmeru vsaj 1  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/preverjanje  pri vsakem posekanem drevesu se z odstranitvijo skorje  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  golosek cona  100 m  da  golosek radij 100 m  Po odkritju dodatnih napadenih dreves se določijo nova  
splošno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  n/a  razmejitev  zajteje lokacij vseh posamezenih napadenih dreves in ra  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/preverjanje  Posek vseh gostiteljskih dreves (jesena) na napadenem o  
splošno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  območje intenzivnega monitoringa  1 km  n/a  razmejitev  Vzpostavitev območja intenzivnega monitoringa v najma  
splošno  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  monitoring lokacij  n/a  monitoring lokacij  Preučitev potencialnih lokacij možnih premikov lesa, sad  
majhno/lokalno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/preverjanje  Golosek gostiteljskih dreves na območju, s hkratnim inte  
majhno/lokalno  izkoreninjanje  drevo  uničenje  uničenje  znotraj  posek/uničenje  napadena+potencialno napadena  ne  posek/uničenje  posek in uničenje vseh napadenih in potencialno napade  
majhno/lokalno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  n/a  razmejitev  nadaljnja sistematična raziskava za ugotavljanje meja raz  
majhno/lokalno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  20 km  n/a  nadzorovano območje 20 km  V primeru cilja po izkoreninjenju vsaj 20 km pas nadzoro  
majhno/lokalno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  območje intenzivnega monitoringa  1 km  n/a  razmejitev 1 km  Določi se razmejeno območje, široko najmanj 1 km okro  
majhno/lokalno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  uničenje  znotraj  posek/uničenje  pri tleh  n/a  posek/uničenje  Da se zmanjša verjetnost "zareditve" A. planipennis v pa  
večje  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/preverjanje  Na napadenem območju je potrebno vsako simptomatič  
večje  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  uničenje  znotraj  posek/procesiranje  da/ne  posek/uničenje/procesiranje  V celotnem napadenem območju je potrebno vsa dreve  
večje  izkoreninjanje  panj  zatiranje  uničenje  znotraj  posek/procesiranje  pri tleh  da/ne  fizična kontrola  Da bi zmanjšali verjetnost za razvoja v panju, je potrebno  
večje  izkoreninjanje  vse  zatiranje  posek  znotraj  golosek cona  100 m  ne  golosek radij 100 m  Vsa posekana drevesa je potrebno preveriti na prisotnos  
večje  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  20 km  n/a  nadzorovano območje 20 km  Okrog roba napadenega območja je potrebno vzpostavit  
večje  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  1 km  n/a  napadeno območje 1 km  Določiti območje okrog izsekanih polmerov v pasu 1 km  
splošno  izkoreninjanje  sadilni material  gojenje  omejitev  znotraj  gojenje  vzgoja sadik (izjema insect proof)  ne  omejitev  prepoved gojenja gostiteljskih rastlin na nadzorovanem  
splošno  izkoreninjanje  sadilni material  gojenje  prepoved  znotraj  gojenje  vzgoja sadik (izjema insect proof)  ne  prepoved  prepoved gojenja gostiteljskih rastlin na nadzorovanem  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  transport  obdelava  izven  obsevanje  da  obsevanje  možen prevoz z okuženih območij, če je obsevano v skla  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  uporaba  obdelava  znotraj  predelava  da  uporaba v industriji  se uporabi za industrijske namene na območju pred nas  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  transport  omejitev  izven  transport  transport  n/a  transport_čas  zunaj aktivne periode A. planipennis se lahko les pod ura  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  transport  obdelava  izven  struženje  2,5 cm  da  struženje 2,5 cm  odstranitev skorje in 2,5 cm zunanjega oboda beljave po  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  sežig  na mestu  ne  sežig  če les in skorja nista obdelana po enem od zgoraj omenj  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  pokop  na mestu  ne  pokop  če les in skorja nista obdelana po enem od zgoraj omenj  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport  obdelava  izven  toplotna obdelava  56°C_30min (EPPO PM 10/6 (1))  da  toplotna obdelava  Lahko se prevaža iz območja, pod pogojem, da je toplotn  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport  obdelava  izven  zaplinjanje  EPPO PM 10/7  da  zaplinjanje  Lahko se prevaža iz območja, pod pogojem, da je toplotn  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport  obdelava  izven  obsevanje  EPPO PM 10/8 (1)  da  obsevanje  Lahko se prevaža iz območja, pod pogojem, da je toplotn  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  uporaba  obdelava  znotraj  predelava  da  uporaba v industriji  lahko se uporablja za industrijske namene znotraj obmo  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  predelava  obdelava  znotraj  mletje  2,5 cm  da  mletje  predelava v sekance dimenzij največ 2,5 cm x 2,5 cm x 2,  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport  omejitev  izven  transport  transport  da  transport_čas  zunaj aktivne periode A. planipennis se lahko les pod ura  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  predelava  obdelava  znotraj  razrez  žagan les_čas  da  razrez (pogoji)!  Lahko se predela v žagan les za uporabo na območju, po  
splošno  preprečitev širjenja  lesni pakirni material uporaba  obdelava  znotraj/izven  tretiranje  ISPM 15  da  tretiranje ISPM 15  če se na območju izdeluje LPM iz jesena, ga je potrebno  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  sežig  na mestu  ne  sežig  če les in skorja nista obdelana po enem od zgoraj omenj  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  pokop  na mestu  ne  pokop  če les in skorja nista obdelana po enem od zgoraj omenj  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni o uničenje  uničenje  znotraj  sežig  na mestu  ne  sežig  Odpadni les in sečne ostanke, nastale med sečnjo na obm  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni o uničenje  uničenje  znotraj  pokop  na mestu  ne  pokop  Odpadni les in sečne ostanke, nastale med sečnjo na obm  
splošno  preprečitev širjenja  odpadni les in sečni o predelava  obdelava  znotraj  mletje  2,5 cm  da/ne  mletje  sečne ostanke zmleti v sekance manjših dimenzij od 2,5  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni o predelava  obdelava  znotraj  zaplinjanje  da  zaplinjanje  vsak odpadni les, ki nastane med drugimi postopki prede  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni o predelava  obdelava  znotraj  predelava  da  uporaba v industriji  vsak odpadni les, ki nastane med drugimi postopki prede  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni o transport  omejitev  izven  transport  zaprt kontejner  da  transport_čas + zaprti kontejner  sečni ostanki in odpadni les se lahko prevažajo tudi v zap  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod  vse  gojenje  higiena  znotraj/izven  sanitarna sečnja  higiena  da  higiena  V gozdovih je potrebna visoka stopnja higijene (gozdni r  
splošno  preprečitev širjenja  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  100 km  n/a  nadzorovano območje 100 km  Za ukrepe preprečevanje širjenja je potrebno nadzorova  
splošno  preprečitev širjenja  vse  transport  omejitev  znotraj/izven  transport  transport  da  omejitev  prepoved transporta netretiranega lesa jesena (vključno  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  insekticid  n/a  kemična kontrola-insekticid  Uporaba insekticidov proti A. planipennis je lahko učinko  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  biološka kontrola  znotraj  biološka kontrola  n/a  biološka kontrola  naravni sovražnik: žolne (Picidae), naravni predatorji: Sp  
splošno  preprečitev širjenja  panj  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  herbicid  n/a  kemična kontrola-herbicid  Škropitev panjev s herbicidi (triclopyr), da se prepreči po  
splošno  preprečitev širjenja  panj  uničenje  uničenje  znotraj  frezanje  s tlemi  ne  mletje  Mletje (frezanje) štorov v ravni s tlemi, prepreči odganja  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod  drevo  gojenje  GGN  znotraj/izven  premena  jesen  da  izključitev iz nabora vrst  Izključitev jesena iz nabora vrst: v mestnih okoljih, ki jih o  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod  drevo  gojenje  GGN  znotraj/izven  premena  jesen  da  premena  Preventivni izsek jesena: v gospodarjenih gozdovih, kjer  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  biološka kontrola  znotraj  biološka kontrola  n/a  biološka kontrola  žolne, parazitoidi jajčec in ličink  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  insekticid  n/a  kemična kontrola  emamectin benzoate  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  uničenje  znotraj  uničenje  ?  n/a  posek/uničenje  zatiranje se izvaja tako, da se uniči napadena drevesa  
splošno  izkoreninjanje  panj  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  herbicid  n/a  kemična kontrola-herbicid  Škropitev panjev s herbicidi (triclopyr), da se prepreči po  

splošno  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  20 km  n/a  nadzorova vzpostavite  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  1 km  n/a  napadeno sistematičn  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  uničenje  uničenje  znotraj  posek/uničenje  ne  posek/unič posek in u  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  golosek cona  100 m  da  golosek ra posek vseh  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/pre pri vsakem  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  golosek cona  100 m  da  golosek ra Po odkritju  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  n/a  razmejitev zajteje loka  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/pre Posek vseh  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  območje intenzivnega monitoringa 1 km  n/a  razmejitev Vzpostavit  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  monitoring lokacij  n/a  monitoring Preučitev p  1  1 100100  
majhno/lokalno izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/pre Golosek go  1  100000  
majhno/lokalno izkoreninjanje  drevo  uničenje  uničenje  znotraj  posek/uničenje  napadena+ ne  posek/unič posek in u  1  100000  
majhno/lokalno izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  n/a  razmejitev nadaljnja s  1  100000  
majhno/lokalno izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  20 km  n/a  nadzorova V primeru  1  100000  
majhno/lokalno izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  območje intenzivnega monitoringa 1 km  n/a  razmejitev Določi se r  1  100000  
majhno/lokalno izkoreninjanje  drevo  zatiranje  uničenje  znotraj  posek/uničenje  pri tleh  n/a  posek/unič Da se zman  1  100000  
večje  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  posek/preverjanje  da  posek/pre Na napade  1  100000  
večje  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  uničenje  znotraj  posek/procesiranje  da/ne  posek/unič V celotnem  1  100000  
večje  izkoreninjanje  panj  zatiranje  uničenje  znotraj  posek/procesiranje  pri tleh  da/ne  fizična kon Da bi zman  1  100000  
večje  izkoreninjanje  vse  zatiranje  posek  znotraj  golosek cona  100 m  ne  golosek ra Vsa poseka  1  100000  
večje  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  20 km  n/a  nadzorova Okrog roba  1  100000  
večje  izkoreninjanje  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  raziskava razširjenosti  1 km  n/a  napadeno Določiti ob  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  sadilni material  gojenje  omejitev  znotraj  gojenje  vzgoja sad ne  omejitev prepoved  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  sadilni material  gojenje  prepoved  znotraj  gojenje  vzgoja sad ne  prepoved prepoved  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  transport  obdelava  izven  obsevanje  da  obsevanje možen pre  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  uporaba  obdelava  znotraj  predelava  da  uporaba v se uporabi  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  transport omejitev  izven  transport  transport n/a  transport_ zunaj aktiv  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  transport  obdelava  izven  struženje  2,5 cm  da  struženje 2 odstranite  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  sežig  na mestu  ne  sežig  če les in sk  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  pokop  na mestu  ne  pokop  če les in sk  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport  obdelava  izven  toplotna obdelava  56°C_30m da  toplotna o Lahko se p  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport  obdelava  izven  zaplinjanje  EPPO PM da  zaplinjanje Lahko se p  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport  obdelava  izven  obsevanje  EPPO PM da  obsevanje Lahko se p  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  uporaba  obdelava  znotraj  predelava  da  uporaba v lahko se up  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  predelava obdelava  znotraj  mletje  2,5 cm  da  mletje  predelava   1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  transport omejitev  izven  transport  transport da  transport_ zunaj aktiv  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  predelava obdelava  znotraj  razrez  žagan les_ da  razrez (pog Lahko se p  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  lesni pakirni material  uporaba  obdelava  znotraj/izven  tretiranje  ISPM 15  da  tretiranje  če se na ob  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  sežig  na mestu  ne  sežig  če les in sk  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  uničenje  uničenje  znotraj  pokop  na mestu  ne  pokop  če les in sk  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki uničenje  uničenje  znotraj  sežig  na mestu  ne  sežig  Odpadni le  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki uničenje  uničenje  znotraj  pokop  na mestu  ne  pokop  Odpadni le  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  odpadni les in sečni ostanki predelava obdelava  znotraj  mletje  2,5 cm  da/ne  mletje  sečne osta  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki predelava obdelava  znotraj  zaplinjanje  da  zaplinjanje vsak odpad  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki predelava obdelava  znotraj  predelava  da  uporaba v vsak odpad  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki transport omejitev  izven  transport  zaprt kont da  transport_ sečni ostan  1  100000  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod  vse  gojenje  higiena  znotraj/izven  sanitarna sečnja  higiena  da  higiena  V gozdovih  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  vse  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  100 km  n/a  nadzorova Za ukrepe  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  vse  transport omejitev  znotraj/izven  transport  transport da  omejitev prepoved  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  insekticid n/a  kemična ko Uporaba in  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  biološka kontrola  znotraj  biološka kontrola  n/a  biološka ko naravni so  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  panj  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  herbicid  n/a  kemična ko Škropitev p  1  100000  
splošno  preprečitev širjenja  panj  uničenje  uničenje  znotraj  frezanje  s tlemi  ne  mletje  Mletje (fre  1  100000  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod drevo  gojenje  GGN  znotraj/izven  premena  jesen  da  izključitev Izključitev  1  100000  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod drevo  gojenje  GGN  znotraj/izven  premena  jesen  da  premena Preventivn  1  100000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  uničenje  uničenje  znotraj  uničenje  ?  ne  posek/unič Izkoreninje  1  010000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek  znotraj  golosek cona  radij ni pre n/a  golosek (n Uničenje v  1  010000  
splošno  izkoreninjanje  drevo  nadzor  razmejitev  znotraj  nadzorovano območje  35 km  n/a  nadzorova ker je dobe  1  010000  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  nadzor  obdelava  znotraj  obsevanje  da  obsevanje Obsevanje   1  010000  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  biološka kontrola  znotraj  biološka kontrola  n/a  biološka ko žolne, para  1  1  110000  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  insekticid n/a  kemična ko insekticidi  1  010000  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod drevo  gojenje  higiena  znotraj/izven  skrb za vitalnost  vitalnost  da  vzdrževanj Izogib sadn  1  1 010100  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  insekticid n/a  kemična ko emamecti  1  1  1 110100  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  uničenje  znotraj  uničenje  ?  n/a  posek/unič zatiranje s  1  1  1  1 111100  
splošno  preventiva in zmanjšanje škod drevo  gojenje  GGN  izven  sentinelna drevesa  sentinelna n/a  sentinelna Sajenje sen  1 000100  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  uničenje  znotraj  posek/uničenje  razrez na k ne  posek/razr Posek nap  1 000100  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  biološka kontrola  znotraj  biološka kontrola  n/a  biološka ko literatura p  1 000100  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  insekticid n/a  kemična ko Kakor za A  1 000100  
splošno  preprečitev širjenja  drevo  zatiranje  biološka kontrola  znotraj  biološka kontrola  n/a  biološka ko Biološka ko  1  001000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  zatiranje  obdelava  znotraj  obdelava  beljenje  da  beljenje hl Odstranjev  1  001000  
splošno  preprečitev širjenja  skorja  zatiranje  obdelava  znotraj  tretiranje  n/a  uničenje /t Lupljenje b  1  001000  
splošno  preprečitev širjenja  vse  zatiranje  obdelava  znotraj  mletje  3 minus st da  mletje  mletje-sek  1  001000  
splošno  preprečitev širjenja  les in skorja  zatiranje  obdelava  znotraj  struženje  1 cm  da  struženje 1 Odstranite  1  001000  
splošno  izkoreninjanje  panj  zatiranje  kemična kontrola  znotraj  kemična kontrola  herbicid  n/a  kemična ko Škropitev p  1  100000  

izkoreninjanje  vse  razmejitev  nadzorovano območje  20 km  35 km  - - 
izkoreninjanje  vse  razmejitev  raziskava razširjenosti  1 km  - - - 
izkoreninjanje  drevo  uničenje  posek/uničenje  da  da  - - 
izkoreninjanje  drevo  posek  golosek cona  100 m  xx m  - - 
izkoreninjanje  drevo  posek  posek/preverjanje  da  - - - 
izkoreninjanje  drevo  razmejitev  območje intenzivnega monitoringa 1 km  - - - 
izkoreninjanje  vse  razmejitev  monitoring lokacij  da  - - da  
izkoreninjanje  drevo  zatiranje  posek/procesiranje  da  - - - 
izkoreninjanje  panj  zatiranje  posek/procesiranje  da  - - - 
izkoreninjanje  sadilni material  omejitev  gojenje  da  - - - 
izkoreninjanje  les in skorja  obdelava  obsevanje  da  - - - 
izkoreninjanje  les in skorja  obdelava  predelava  da  - - - 
izkoreninjanje  les in skorja  omejitev  transport  da  - - - 
izkoreninjanje  les in skorja  obdelava  struženje  2,5 cm  - - - 
izkoreninjanje  les in skorja  uničenje  sežig  da  - - - 
izkoreninjanje  les in skorja  uničenje  pokop  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  toplotna obdelava  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  zaplinjanje  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  obsevanje  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  predelava  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  mletje  2,5 cm  - 3 inch  - 
preprečitev širjenja  les in skorja  omejitev  transport  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  razrez  da  - - - 
preprečitev širjenja  lesni pakirni material  obdelava  tretiranje  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  uničenje  sežig  da  - - - 
preprečitev širjenja  les in skorja  uničenje  pokop  da  - - - 
izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki uničenje  sežig  da  - - - 
izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki uničenje  pokop  da  - - - 
izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki obdelava  mletje  2,5 cm  - - - 
izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki obdelava  zaplinjanje  da  - - - 
izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki obdelava  predelava  da  - - - 
izkoreninjanje  odpadni les in sečni ostanki omejitev  transport  da  - - - 
preventiva in zmanjšanje škod vse  higiena  sanitarna sečnja  da  - - - 
preprečitev širjenja  vse  razmejitev  nadzorovano območje  da  - - - 
preprečitev širjenja  vse  prepoved  transport  da  - - - 
preprečitev širjenja  drevo  kemična kontrola  kemična kontrola  da  da  - da  
preprečitev širjenja  drevo  biološka kontrola  biološka kontrola  da  da  da  da  
preprečitev širjenja  panj  kemična kontrola  kemična kontrola  da  - - - 
preprečitev širjenja  panj  uničenje  frezanje  da  - - - 
preventiva in zmanjšanje škod drevo  GGN  premena  da  - - - 
preprečitev širjenja  drevo  obdelava  obsevanje  - da  - - 
preventiva in zmanjšanje škod drevo  GGN  gojenje  - da  - - 
preventiva in zmanjšanje škod drevo  higiena  skrb za vitalnost  - da  - - 
preprečitev širjenja  drevo  uničenje  uničenje  da  da  da  da  
preventiva in zmanjšanje škod drevo  GGN  gojenje  - - - da  
preprečitev širjenja  drevo  uničenje  posek/uničenje  - - - da  
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  obdelava  - - da  - 
preprečitev širjenja  skorja  obdelava  tretiranje  - - da  - 
preprečitev širjenja  vse  obdelava  mletje  - - 3 inch  - 
preprečitev širjenja  les in skorja  obdelava  struženje  - - 1 cm  - 

CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 8: Poraba časa fitosanitarnega preglednika v primeru napadakarantenskega škodljivega organizma jesenovkrasnik(Agrilus planipennis Fairmaire,1888) (Žitko in sod.,2020) 

Poraba časa fitosanitarnega preglednikav primeru napada karantenskega škodljivega organizma jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire, 1888) 
Osnutekporočila 
Avtorji:UrbanŽitko, MirkoBaša 
November 2020 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdnotehnikoin ekonomiko 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Kazalo vsebine: 
Uvod ...................................................................................................................................................... 4 Metode................................ ................................................................ .................................................. 5 Rezultati.................................................................................................................................................6 Diskusija...............................................................................................................................................10 Zahvala................................................................................................................................................. 11 Viri ................................................................ ................................................................ ....................... 11 Priloge.................................................................................................................................................. 12 
Kazalo slik: 
Slika1: Dvevrsti pregleda napadenegadrevesa. .................................................................................. 8 Slika2: Strukturadelovnegačasafitosanitarnegapreglednikapripregledovanju napadenih dreves..9 Slika3: Površineolupljenih sekcij. ......................................................................................................... 9 
Kazalo preglednic: 
Preglednica1: Delovne operacije fitosanitarnegapreglednikapripregledudrevesaobnapadu jesenovega krasnika (Agrilus planipennis)................................................................. ............................5 Preglednica2:Porabačasazalupljenje inpregledsekcije................................. ...................................6 Preglednica 3: Skupna poraba časa gledena fitosanitarnega preglednika, drevo in delovneoperacije (v minutah)............................................................................................................................................ 7 Preglednica4:Porabačasa za pregled dreves (min). ............................................................................ 8 
2 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Izvleček: 
Ključne besede: poraba časa, časovna študija, fitosanitarni preglednik, Agrilusplanipennis 
3 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Uvod 
Študijaporabečasajeosnovaza izračun ekonomičnostidela,v konkretnemprimerupaprispeva tudi k oceniizvedljivosti predlaganih ukrepov in načina dela. 
V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta Razvojorganizacijskein tehnične podporeza učinkovito ukrepanjeob izbruhih gozdu škodljivih organizmov smo ugotavljaliporabo časa fitosanitarnega preglednika vprimeru napada KŠOjesenovkrasnik. 
Različni dejavniki,ki izkustvenovplivajonaporabočasanaterenu(določanjemeje,iskanje in označevanjepotencialnih gostiteljev na terenu). 
Težava pri določevanju perimetra (oboda) meje (100 m, 200 m): 
-za določanje(in označevanje) meje100min 200mpasov jebilv veliko pomoč natančen GPS z naloženo vektorsko datoteko perimetra (.shp), 
-četo nimogoče(oprema npr.nina voljo), jedruga najboljša opcija priprava mejnih točkna približno 30 metrov (odvisno od gostotesestoja)ter atributivnetabelez azimutimed točkami (usmerjenost od severa proti jugu). V tem primeru se mejo označuje z busolo in tračnim metrom.Čejegozdvisokoprehoden(debeljak),senamesto tračnegalahkouporabilaserski aliultrazvočni razdaljemer. 
Srečalismo setudiz velikovariabilnostjov prehodnostiterena: mestoma neprehoden(visoka in gosta robida, trava in podrta spolzka drevesa), mestoma pa lahko prehoden. 
Porabačasazadoločevanje inoznačevanje drevesgostiteljev (jeseni,bresti,orehi)je odvisnaod prsnega premera in dostopnostiterena in lahko zelo variira. 
4 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Metode 
V poskusu so sodelovalitrijefitosanitarnipregledniki, kiso skupajpregledalipet dreves in opravilišest pregledov na stoječih drevesih. Preglednike smo spremljali z video kamero ter naknadno določili delovneoperacijein meriliporabočasa.V izogib subjektivnosti so vsiprejeli enaka navodilaglede poteka delovnega dneva.Obdelovancioz.drevesa,kismojihpregledovali,so bilivrste navadna bukev (Fagus sylvatica) in ne jesen(Fraxinus spp.), kiima drugačno skorjo. Lupljenje bukveje težje kot lupljenjejesenov. Nauspešnoinučinkovitolupljenjelahkomočnovplivatudi ostrinaorodja ter letni čas, v kateremsepregled izvaja. Spomladi, ko so drevesa»v soku«,je lahko delo mnogo lažje. 
Meddelom fitosanitarnegapreglednikasmo definiralinaslednjedelovneoperacije: 
Preglednica1: Delovneoperacijefitosanitarnegapreglednikapripregledu drevesa ob napadu jesenovega krasnika (Agrilus planipennis). 
Delovne operacije:  Opis:  
Pripravljalno­zaključni čas  ugasne avto, izstop, preoblačenje vdelovnaoblačila,obutev, priprava orodja, delovnih pripomočkov in nahrbtnikaza nošnjo do prvega drevesa -na koncu delovnega dneva sledijo ti postopkivobratnemvrstnemredu  
prehod  hoja do prvega drevesa, hoja meddrevesi, hoja med sekcijami  
lupljenje  lupljenje sekcije z dvoročnimmanualnimlupilnikom alisekiro  
pregled  pregled sekcije, iskanjesimptomov  
najdba okužene  najdba okužene sekcije, spravljanjehrošča valkohol, zapisnik  
zastoj -osebne potrebe  oddih, fiziološkepotrebe, pitjevode ipd.  
zastoj -organizacija  zastoj zaradi organizacije(merilcev) -se odstrani iz študijekotmoteči dejavnik, zatajitevkamer  
priprava  priprava na delo na terenu, jemanjedelovnih sredsteviz nahrbtnika, oblačenje, slačenje  
pregledovanje terena  oziranjepo terenu, prepoznavanjeznačilnosti terena, iskanje podrtih dreves  
koordinate  tudi zapisnik, beleženjekoordinat drevesana tablični računalnik, tudi zapisnik  
sekanje vej  sekanjevejs sekiro in rezanjez ročnimiškarjamiz namenom dostopa do sekcije  

5 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Rezultati 
Trijefitosanitarni pregledniki so skupaj pregledalipet podrtih dreves, kar zajema ročno lupljenje v sekcijah. Vsi trije so uporabljali ročni lupilnik, drugi in tretji pa sta si pomagala tudi s sekiro. Po protokolu se olupi50 cm * 50 cm zaplato skorje in pregleda olupljeno sekcijo. Nato se preglednik premaknenaprejpo deblu 100cmin postopekponovi.Postopekponavlja, dokler debla nezmanjka oz.jele-to tanjše od 8cm.Pregledase tudiveje,debelejše od8 cmpremera. 
Najpomembnejši rezultat spodaj(Preglednica2) jepovprečna porabe časa za lupljenjein pregled posamezne sekcije(191,7 sekund). Povprečno drevo je imelo18,2 sekcije. Skupaj smo v delovnem dnevu olupiliin pregledali91 sekcij, kiso bileporazdeljene na 5drevesih.Povprečnodrevo jeimelo prsni premer 36,5 cm(od 27 cm do 52 cm). 
Preglednica2: Porabačasazalupljenjeinpregledsekcije. 
preglednik preglednik preglednik skupaj 1 23 
skupaj (s)  17441  3069  5548  8824  
povprečje sekund/sekcijo  191,7  133,4  146,0  294,1  
skupaj pregledanih sekcij  91  23  38  30  
skupaj pregledanih dreves  5  2  2  1  

6 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenovkrasnik(Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Spodajvidimo skupno porabo časa, razdeljeno gledenaposameznepreglednike, pregledovano drevoin delovne operacije. Drevesa, ki imajozraven števke pripetooznako“s”, so stoječa drevesa (npr. 10s)(Preglednica3: Skupna poraba časa gledena fitosanitarnega preglednika, drevoin delovne operacije (v minutah).).Prikazane časovne enote sominute.Porabačasaglede naposamezne sekcije je podrobnoprikazanav prilogi1. 
Preglednica3: Skupnaporabačasagledenafitosanitarnegapreglednika, drevoin delovne operacije (v minutah). 
delovne operacije/drevo  vsi skupaj  1  Preglednik1 2 10s 11s  skupaj  3  Preglednik2 4 20s 21s  skupaj  Preglednik3 5 30s 31s  skupaj  
skupaj  391  40  27 3 7  78  80  44 4 9  136  163 4 11  177  
lupljenje sekcije prehod pripravljalno-zaključni pregled sekcije sekanjevej najdba okužene priprava zastojosebnepotrebe pregledovanjeterena koordinate  207 70 30 21 15 15 12 11 7 4  17 9 4 2 0 6 1  6 8 1 2 3 0 1 2 2 3 5 0 1 1 0  23 21 9 9 5 1 7 3  48 15 3 2 6 3 2 0 0  17 6 1 2 6 1 1 1 10 4 1 4 2 2  65 24 9 4 6 10 7 3 4 4  119 23 1 2 6 6 2 3 3 9 4 1 0  119 25 12 7 9 4 1 0  

7 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Simuliralismo dvevrstipregledanapadenegadrevesa – podrto, ležečedrevo(lupljenjeinpregled)in živo, stoječe drevo(vizualni pregled)(Slika1). 

Slika1: Dvevrstipregledanapadenegadrevesa. 
Dva preglednikasta pregledala dvepodrtidrevesi, edenpa leeno.Vsitrijesopregledalipo dvestoječi drevesi.V povprečju fitosanitarnipreglednik za ročno lupljenjein pregled enega podrtega drevesa potrebujedobrih 70 minut. Zapregledenegastoječegadrevesavpovprečjupotrebujedobrih 6 minut (Preglednica4). 
Preglednica4: Porabačasazapregleddreves(min). 
podrto drevo  stoječe drevo  
povprečje  povprečje  
min/podrto  min/stoječe  
drevo  1 2 3 4 5  drevo  10s 11s 20s 21s 30s 31s  
70,8  40,4 27,3 80,0 43,8 162,6  6,2  3,3 7,0 4,0 8,5 3,8 10,6  

8 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Fitosanitarni preglednikmedsvojim delovnim časom dalečnajveččasaporabizalupljenjesekcij(več kotpolovico)(Slika2: Struktura delovnega časa fitosanitarnega preglednikapripregledovanju napadenih dreves.). 

Slika2: Strukturadelovnegačasafitosanitarnegapreglednikapripregledovanju napadenih dreves. 
Povprečnapovršina olupljene sekcijejebila le 34,3 % po protokolu zahtevane(50cm * 50 cm; 2500 cm2), večina pa jih ni dosegla niti50 % zahtevaneolupljene površine(Slika3). 
Doseganje površine olupljene sekcije proti protokolarni 50cm x 50cm (%) 
100 90 80 
70 60 50 
75  


34  
02  

45 40 38 
30 22 
20 10 00 
Slika3: Površineolupljenih sekcij. 
9 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Diskusija 
Merilismopovršinosekcije, kijijebila odstranjena skorja.Iz rezultatov so razvidna velikaodstopanja od po protokolu predvidene površine, vendar jepotrebno upoštevati,dapreglednikvizualnopregleda (iskanjeizletnih lukenjalidrugihsimptomov)večjopovršino(ko odstrani mah). Prav tako nimogoče odstranitiskorjev velikosti50 cm * 50 cm na veji, katere premer meri10 cm. 
Pregledpodrtegadrevesaje dolgotrajen predvsem zaradi ročnega lupljenja skorje. To jezročnim lupilnikom(insekiro) težkodelo. Vprimerupotrebepopregleduvečjihobmočij zato priporočamo uporabo posebnega nastavka za lupljenjeskorjeza motorno žago.Primernostinnatančnosttakega nastavka bibilo treba šetestirati. Potencialnaslabost je, da morabitipreglednik usposobljen za upravljanje z motorno žago.Prednost ročnegalupilnikaje v nadzoruorodja,sajpregledniklahko natančnoin postopno odstranjujetankesloje, kijih skrbno pregleda.Druga možnostza zmanjševanje porabečasa in napora jeoptimizacija lupljenja, olupinajseleskorja na določenih sekcijahpremera 8­12 cm(MarshallJ. insod., 2011; ValentaV. insod., 2017). Za uspešno zaznavanjehrošča sepriporoča lupljenjevečkotenegadrevesa na sestoj.Tak način jeboljprimeren za oceno napadenostidrevesa, ne pa celotnega območja. 
Mogočabibilatudipredpriprava podrtih dreves na fitosanitarnipregledinsicerkleščenjevseh vej, tanjših od 8 cm. Variacija te optimizacije je lahko kleščenje vseh vej, vendar se jih loči na tanjše/debelejšeod 8cm.Tako jepregledniku omogočen pregled vseh vejna enemmestu,polegtega pa jedostop do vseh sekcijmnogo lažji.V raziskavi sosi namreč precejpomagalis sekanjemvejs sekiro aliz ročnimiškarjamiz namenom dostopa do naslednjesekcije. 
V SeverniAmeriki, kjer želeta bijejo bitko z jesenovim krasnikom, so spoznali, da jevizualni pregled dreves neučinkovit. Opaznizunanjisimptomise namreč pojavijo letedaj, ko se je lokalnapopulacija že namnožila in jeizletelo ževeč generacijhroščev(Herms D. A. inMcCulloughD. G., 2014).Poleg tega jeiskanjedrevesnaterenuizrednozahtevno,saj jevSloveniji večvrstpotencialnihgostiteljev(jeseni, bresti, orehi), pregledatipajetrebadrevesavsedo1cmprsnegapremera.Hroščiprav takoizražajo nagnjenost, da sprva naselijo zgornjedelekrošenjdreves, kijih običajno vgozdu težko dobro vidimo (McCulloughD.G., 2020). 
V laboratorijskemokolju so preverjali tudiletalne sposobnostijesenovega krasnika.Prišli sodo ugotovitve, da je zelo dober letalec inima zato ustvarjanje con brez gostiteljevnizkemožnosti za uspeh. Takiukrepibilahkohroščastimulirali zadolgeletedoprvihgostiteljev(Taylor R.A.J.in sod., 2010). 
Menimo,da zaradi velikeporabečasademonstriran načinpregledani smiseln.Zapregledpetih podrtih dreves in šestih stoječih dreves smo potrebovali celoten delovni dan; lupljenjein pregled skorjepodrtegadrevesa zahteva največ časa, približno 10-kratveč kotpregledstoječega drevesa. 
10 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Zahvala 
Prispevek je nastalv okviruCiljnegaraziskovalnegaprojektaV4-1823Razvojorganizacijskeintehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov, kiga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Za sodelovanjeprianketise zahvaljujemo fitosanitarnimpreglednikom, kiso bilipripravljeni sodelovativ raziskavi. 
Viri 
HermsD.A.,McCulloughD.G. 2014.EmeraldashborerinvasionofNorthAmerica:history,biology, ecology,impacts,andmanagement.AnnuRev Entomol,59,13-30 
MarshallJ.,StorerA.,FraserI.,MastroV.2011.Apredictive modelfordetectionofAgrilus planipennis (Col., Buprestidae)larvaein girdled ash (Fraxinus spp.). Journalofapplied entomology, 135, 1-2: 91-97 
McCulloughD.G.2020.Challenges,tacticsandintegratedmanagementofemeraldashborerin NorthAmerica. Forestry: An International Journal of Forest Research, 93, 2: 197-211 
Taylor R.A. J., Bauer L. S., Poland T.M., WindellK.N.2010. Flight Performance ofAgrilus planipennis (Coleoptera: Buprestidae) on a Flight Mill and in Free Flight. Journal ofInsectBehavior,23,2: 128-148 
Valenta V., Moser D., Kapeller S., EsslF. 2017.Anewforest pest in Europe: AreviewofEmerald ash borer (Agrilus planipennis)invasion. Journalofapplied entomology, 141, 7: 507-526 
11 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
Priloge 
Priloga1:Porabačasa(s)zaposamezne sekcije po preglednikih in skupaj. 
sekcija  Preglednik  Preglednik  Preglednik  skupaj  
1  2  3  
1_1  116  116  
1_2  145  145  
1_3  96  96  
1_4  76  76  
1_5  41  41  
1_6  68  68  
1_7  100  100  
1_8  371  371  
1_9  97  97  
1_10  95  95  
1_11  71  71  
1_12  56  56  
1_13  97  97  
1_14  121  121  
1_15  99  99  
1_16  132  132  
2_1  130  130  
2_2  153  153  
2_3  95  95  
2_4  110  110  
2_5  73  73  
2_6  111  111  
2_7x  616  616  
3_1  114  114  
3_2  85  85  
3_3  66  66  
3_4  18  18  
3_5  143  143  
3_6  119  119  
3_7  169  169  
3_8  159  159  
3_9  164  164  
3_10  226  226  
3_11  81  81  
3_13  66  66  
3_14  157  157  
3_15  146  146  
3_16  104  104  
3_17  127  127  
3_18  232  232  

12 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
sekcija  Preglednik  Preglednik  Preglednik  skupaj  
1  2  3  
3_19  192  192  
3_20  248  248  
3_21  164  164  
3_22  144  144  
3_23  180  180  
3_24  32  32  
3_27  205  205  
3_30  248  248  
3_31  99  99  
3_32  76  76  
4_1  102  102  
4_2  80  80  
4_3  133  133  
4_4  129  129  
4_6  109  109  
4_7  109  109  
4_8  105  105  
4_9  115  115  
4_10  126  126  
4_11  174  174  
4_12x  602  602  
5_1  382  382  
5_2  208  208  
5_3  166  166  
5_4  225  225  
5_7  228  228  
5_8  307  307  
5_9  219  219  
5_10  258  258  
5_11  461  461  
5_12  79  79  
5_13  617  617  
5_14  430  430  
5_15  96  96  
5_16  283  283  
5_17  129  129  
5_18  303  303  
5_19  430  430  
5_20  553  553  
5_21  686  686  
5_22  367  367  
5_23  251  251  
5_24  119  119  

13 
Žitkoinsod.,2020.Porabačasafitosanitarnegapreglednikavprimerunapadakarantenskegaškodljivegaorganizmajesenov krasnik (Agrilusplanipennis Fairmaire,1888). 
sekcija  Preglednik  Preglednik  Preglednik  skupaj  
1  2  3  
5_26  377  377  
5_27  166  166  
5_28  167  167  
5_29  191  191  
5_30  183  183  
5_31  162  162  
5_32  65  65  
5_33  716  716  
skupaj (s)  3069  5548  8824  17441  
povprečje  133,4  146,0  294,1  191,7  
sekund/sekcijo  
skupajpregledanih  23  38  30  91  
sekcij  
skupajpregledanih  2  2  1  5  
dreves  

14 
CRP V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov 
Priloga 9: Objave rezultatov projekta 
Strokovna razprava 
GDK 41+181.1(497.4)(045)=163.6 
Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih –  ali smo pripravljeni? 
Quarantine pests in Slovenian forests – are we ready? 
Barbara PIŠKUR1, Andreja KAVČIČ2, Tine HAUPTMAN3, Peter SMOLNIKAR4, Nike KRAJNC5, Matevž TRIPLAT6 
Izvleček: 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.: Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni?; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 10. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 15. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. 
V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vsedržave članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemljeUnije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalagaizvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisanekarantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato botreba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo).Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemis številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebnovelik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo selotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivihorganizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskegaškodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepovter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu. 
Ključne besede: gozd, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi, zakonodaja 
Abstract: 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.: Quarantine pests in Slovenian forests 
– are we ready?; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 77/2019, vol 10. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 15. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. 
The new EU legislation in the field of plant health, i.e. Plant Health Regulation, which will be mandatory for allmember states, is entering into force. According to this Regulation, individual EU countries will have to performactivities for preventing entry and spreading of the quarantine pests in the territory of the Union. Among other things,the Regulation assigns execution of multi-year survey programs, preparation of contingency plans and performingsimulation exercises for selected quarantine pests, harmful for the plants in the EU area, to the member countries. Thenew legislation addresses very diverse fields therefore the EU requirements will have to be performed accordingly tothe individual sectors (e.g. horticulture, agriculture, forestry). The enforcement of the new legislation will representa major challenge in the forestry, since the forests are extremely complex ecosystems with numerous features, whichwill have to be considered and to which the actions will have to be adjusted. In Slovenia, the harmonization of thePlant Health Regulation with the legislation on the field of the forestry and environment protection will represent avast undertaking. We addressed the challenge in the CRP project, Development of the organizational and technicalsupport for effective actions against the outbreaks of forest pests. Its primary goal is to connect organizations, neededfor performing activities on occasion of quarantine pest outbreak in the forest, to set their tasks, prepare a list of adequa­tely trained entrepreneurs, and to prepare the contingency plans for priority pests and their outbreaks in the forest. 
Key words: forest, quarantine pests, forestry entrepreneurs, actions, legislation 
1 Dr. B. P., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, barbara.piskur@gozdis.si2 Dr. A. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, andreja.kavcic@gozdis.si3 Doc. dr. T.H., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, tine.hauptman@bf.uni-lj.si4 P. S., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, peter.smolnikar@gozdis.si 5 Dr. N. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, nike.krajnc@gozdis.si6 M. T., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, matevz.triplat@gozdis.si 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
UVOD 
Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) za določeno območje so po definiciji Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) tisti škodljivi organizmi, ki lahko gospodarsko pomembno prizadenejo zadevno območje, vendar tam še niso navzoči ali pa so, vendar še niso splošno razširjeni in so pod uradnim nadzorom (ISPM 5, 2017). S 14. decembrom 2019 bo začela veljati nova zakonodaja Evropske Unije (EU) s področja zdravja rastlin, in sicer Uredba (EU) 2016/2031 (Uredba o zdravju rastlin), ki določa pravila za določitev fitosanitarnih tveganj, ki jih predstavlja katera koli vrsta, različek ali biotip patogenih orga­nizmov, živali ali parazitskih rastlin, ki škodujejo rastlinam ali rastlinskim proizvodom (škodljivi organizmi rastlin), ter ukrepe za zmanjšanje takih tveganj na sprejemljivo raven (Poglavje I, 1. člen). Uredba o zdravju rastlin določa merila za uvrstitevna sezname KŠO, med njimi tudi take, ki so poten­cialno nevarni za gozdne lesnate rastline in s tem za gozdove. Uredba je zato pomemben dokument na področju varstva gozdov, zato jo bomo morali za preprečevanje širjenja in izkoreninjanje škodljivih organizmov rastlin ter zagotavljanje visoke ravni zdravja rastlin, varstva potrošnikov in okolja znotraj Unije udejanjiti tudi v gozdarstvu. Nova zakonodaja uvaja termin »karantenski škodljivi organizmi za Unijo«, ki pomeni tiste škodljive organizme rastlin, katerih vnos na ozemlje Unije ter ustalitev na njenem območju in širjenje po njem ali, če so navzoči, vendar niso splošno razširjeni, vnos na tiste dele ozemlja, kjer niso navzoči, ter ustalitev na njih in širjenje po njih bi povzročili nesprejemljive gospodarske, okoljske ali družbene učinke na oze­mlju Unije. Zato je za take organizme treba sprejeti ukrepe za preprečevanje njihovega vnosa na celotno ozemlje Unije in širjenja po njem (8. člen). Ome­njena uredba vključuje škodljive organizme rastlin ne samo glede na njihove vplive na gospodarstvo, ampak tudi glede na njihove družbene in okoljske vplive, kot so tveganje za kakovost naravnih virov, varnost hrane, biotsko raznovrstnost, ohranjenost gozdov in drugih naravnih ekosistemov, turizem idr. (Poglavje I, Oddelek 2). V Uredbi o zdravju rastlin so dodatno opredeljeni škodljivi organizmi, ki imajo najbolj resne potencialne gospodarske, okoljske ali družbene učinke za ozemlje Unije, in sicer kot »prednostni škodljivi organizmi« (9. člen). 
Uredba o zdravju rastlin bo od 14. decembra 2019 naprej splošno veljavna, zavezujoča in neposredno uporabna v vseh državah članicah EU. Fizične in pravne osebe, države članice in vse zadevne institucije EU bodo morale Uredbo 
o zdravju rastlin v celoti upoštevati. Cilj nove zakonodaje je posodobiti področje zdravstvenega varstva rastlin v EU in omogočiti učinkovitejše ukrepanje za zaščito ozemlja Unije in rastlin na njenem območju, hkrati pa zagotoviti varno trgo­vanje in blažiti vplive podnebnih sprememb na zdravje rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu. Skupaj z dopolnilnimi akti bo Uredba o zdravju rastlin med drugim omogočila večjo zaščito krajine in gozdov ter javnih in zasebnih zelenih površin, manjšo uporabo pesticidov, poenostavljene in bolj pregledne administrativne postopke, večjo sledljivost blaga ter večjo finančno podporo v EU za izvajanje ukrepov nadzora in izkoreninjenja ali omejevanja širjenja rastlinskih škodljivih organizmov (povzeto po https://ec.europa.eu/ food/plant/plant_health_biosecurity/legislation/ new_eu_rules_en). Nova zakonodaja s področja zdravja rastlin med drugim uvaja obvezne večle­tne programe preiskav z namenom ugotavljanja navzočnosti KŠO za Unijo na območjih, kjer ni znano, da bi bili taki organizmi navzoči, ter navaja strožje zahteve glede razmejenih območij ob njihovem pojavu oz. izbruhih. Uredba o zdravju rastlin predvideva tudi pripravljenost držav članicna morebitne izbruhe prednostnih KŠO, kar naj bi države izkazovale z vnaprej pripravljenimi in redno posodobljenimi načrti ukrepov, ki se testirajo s simulacijskimi vajami. Ob pojavu oz. izbruhu prednostnega škodljivega organizma morajo države članice takoj sprejeti akcijski načrt za njegovo izkoreninjenje. 
Uredbo o zdravju rastlin pomembno dopol­njuje Uredba (EU) 652/2014, ki ureja upra­vljanje odhodkov iz splošnega proračuna EU (nepovratna sredstva EU) za izvajanje ukrepov na področju zdravja rastlin, določenih v Uredbi (EU) 2016/2031. 
V Sloveniji je na področju zdravja rastlin trenu­tno veljaven Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki temelji na Direktivi Sveta 2000/29/ 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
ES, predhodnici Uredbe o zdravju rastlin. Na podlagi ZZVR-1 so v zdravstveno varstvo rastlin v gozdarstvu v Sloveniji vključeni Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kot osrednji uradni organ, odgovoren za zdravstveno varstvo rastlin v Slo­veniji, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) ter pooblaščeni izvajalci nalog zdravstvenega varstva rastlin. UVHVVR med drugim skrbi za koordinacijo izvajalcev nalog zdravstvenega varstva rastlin in poročanje Evropski komisiji. Naloge, ki jih opra­vljajo pooblaščeni izvajalci, obsegajo fitosanitarne preglede ter druge strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin. V gozdarstvu so za omenjene naloge pooblaščeni izvajalci javne gozdarske službe (Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije). Gozdarski inštitut Slovenije opravlja tudi naloge diagnostičnih preiskav. 
Globalizacija, še posebno mednarodne trgovine in migracije ljudi, pospešuje premike tujerodnih organizmov, ki so lahko škodljivi za gozdove in druge ekosisteme (npr. Santini in sod., 2013). Poleg tega podnebne spremembe, vključujoč vse pogostejše in vse bolj ekstremne vremenske ujme, slabijo stabilnost ekosistemov in omogočajo vzpostavitev spremenjenih ekoloških razmer, ki so lahko ugodne za naselitev in ustalitev tujerodnih škodljivih organizmov (npr. Sturrock in sod., 2011; Ghelardini in sod., 2016). Vplivu tujerodnihškodljivih organizmov, ki so prepoznani kot KŠO, smo priča že v trenutnih podnebnih razmerah (Seidl in sod., 2018). Kaj lahko povzroči pojav KŠO v gozdovih, lahko spoznamo na primeru jesenovega ožiga, bolezni, ki se je v Evropi prvič pojavila pred okoli 30 leti in do danes zdesetkala jesen (Fraxinus spp.) v gozdovih, nasadih in urbanih območjih. Povzroča hitro in velikopo­vršinsko sušenje jesena, zato se delež te drevesne vrste v gozdovih v Evropi pospešeno zmanjšuje. V Sloveniji smo bolezen prvič opazili pred 13 leti (Ogris in sod., 2009). Pojavu je sledil izredno povečan sanitarni posek jesena, ki se je v Slove­niji v letih po pojavu bolezni zelo povečal – leta 2009 je znašal 3.500 m3, v letu 2017 pa že skoraj 
46.000 m3 (Timber, 2018). Glivo, ki povzroča 
jesenov ožig, je človek v Evropo vnesel iz Azije, najverjetneje s trgovino z jesenovimi sadikami. Podobno kot z jeseni se je pred desetletji zgodilo z bresti (Ulmus spp.) zaradi holandske brestove bolezni, ki jo povzročata tujerodni fitopatogeni glivi Ophiostoma ulmi in O. novo-ulmi, zato v gozdovih skorajda ni več mogoče najti odraslih brestovih dreves. V Prekmurju v zadnjih letih gozdovi izgubljajo eno nosilnih drevesnih vrst nižinskih poplavnih gozdov, jelšo (Alnus spp.), ker se suši zaradi jelševe sušice, bolezni, ki jo povzroča Phytophthora × multiformis, do nedav­nega neznana vrsta v Sloveniji (Trajber in sod., 2019). Nedaleč od nas, na Portugalskem, se zaradi borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophylus) sušijo tisoči hektarjev borovih sestojev. Še večje površine zdravih borovih gozdov je treba posekati zaradi preprečevanja širjenja te karantenske vrste z okuženih območij na neokužena. Nekoliko dlje, čeprav z vidika globalizacije zelo blizu, se soočajo s propadanjem gozdov tudi zaradi karantenskih vrst žuželk, na primer jesenovega krasnika (Agrilus planipennis) v Severni Ameriki, in podlubnika sahalinskega jelovega ličarja (Polygraphus proxi-mus) v Rusiji. 
Nedavna študija JRC (Joint Research Centre – Skupni raziskovalni center) v sodelovanju z EFSA (European Food Safety Authority – Evropska agencija za varnost hrane) je ocenjevala poten­cialen ekonomski, socialni in okoljski vpliv 28 vrst za rastline škodljivih organizmov iz skupin žuželk, gliv, bakterij in ogorčic v kmetijstvu in/ ali gozdarstvu (Sanchez in sod., 2019). Rezultati kažejo, da bi ustalitev azijskega kozlička (Ano­plophora glabripennis) v Evropi povzročila izgubo 5 % lesne zaloge nekaterih najpomembnejših drevesnih vrst (npr. jelša, jesen, bukev, breza, brest, gaber, javor, vrbe), kar bi pomenilo približno 24 milijard evrov ekonomskih izgub in bi lahko povzročilo milijardne izgube v vseh sektorjih, povezanih z gozdarstvom. Posredno bi to zelo negativno vplivalo tudi na socialno varnost in zdravje državljanov, na biotsko pestrost gozdov ter na druge vidike pomena gozdov, ki jih je težko finančno ovrednotiti. 
Omenjena študija JRC je bila podlaga za seznam »prednostnih škodljivih organizmov«, ki bo začel veljati 14. decembra 2019 (Regulation 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
(EU) 2019/1702). Seznam vključuje 20 vrst KŠO, ki pomenijo še posebno veliko ekonomsko, socialno in okoljsko tveganje za EU. V skladu z Uredbo 
o zdravju rastlin bodo morale države članice za te vrste obvezno izvajati aktivnosti ozaveščanja strokovne in širše javnosti ter vsakoletne programe preiskav, pripraviti načrte izrednega ukrepanja ob pojavu takih vrst na svojem ozemlju in izvajati simulacijske vaje. Ob izbruhu omenjenih KŠO mora država članica pripraviti akcijski načrt za izkoreninjenje. Za karantenske škodljive orga­nizme je namreč izredno pomembno, da jih odkri­jemo čim prej in jih odstranimo takoj, saj le tako lahko učinkovito preprečimo potencialno škodo. 
V Sloveniji tako kot drugod v EU že več let izvajamo aktivnosti za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin v gozdar­stvu v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo. Kljub temu pa ugotavljamo, da smo v Sloveniji na pojav oz. izbruh karantenskih škodljivih organizmov v gozdovih slabše pripra­vljeni in v gozdovih z obstoječo organizacijo in zmogljivostmi potencialne škode najverjetneje ne bi mogli preprečiti. S projektom CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organiz­mov želimo podati izhodišča za vzpostavitev organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob pojavu oz. izbruhu gozdu škodljivih organizmov, skladno z zahtevami Uredbe o zdravju rastlin. Projekt smo začeli z oceno trenutnega stanja na področju zdravja rastlin v gozdarstvu in pripravljenosti Slovenije na morebitne izbruheKŠO v gozdovih. V prispevku predstavljamo prve rezultate aktivnosti projekta. 
2 IDENTIFIKACIJA KLJUČNIH KRITIČNIH TOČK PRI ODZIVANJU NA KŠO V GOZDARSTVU 
19. februarja 2019 smo pripravili okroglo mizo s ključnimi deležniki na področju varstva gozdov v Sloveniji, kjer smo prepoznali kritične točke pri odzivanju na KŠO v gozdovih. Okrogla miza je potekala na Gozdarskem inštitutu Slovenije, udeležili pa so se je predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Direktorat za gozdarstvo in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Zavoda za gozdove Slovenije, Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije. Delavnica je bila sestavljena iz dveh delov: v prvem smo udeležencem predstavili problematiko KŠO in varstva gozdov v Sloveniji ter sam projekt CRP, v drugem pa so udeleženci z odgovarjanjem na vprašanje: »Kaj so po vašem mnenju glavne ovire za izvedbo predstavljenih ukrepov v Sloveniji – v okviru trenutne zakonodaje?« na podlagi izkušenj na svojih področjih dela prepoznavali ovire, zaradikaterih v tem trenutku ukrepanje proti KŠO v 

Slika 1: Paleta različnih odgovorov na vprašanje o ovirah za izvedbo ukrepov v Sloveniji 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
gozdovih v Sloveniji ne bi bilo učinkovito (slika 1). Izbrani organizem, ki je bil tema diskusije, je bil kitajski kozliček (Anoplophora chinensis). 
Na okrogli mizi projekta CRP, ki se je je ude­ležilo 20 udeležencev, smo na podlagi izkušenj udeležencev z različnih področij dela prepoznali številne ovire, ki bi v okviru trenutne zakonodaje vplivale na učinkovitost ukrepanja ob izbruhu KŠO v gozdu v Sloveniji. Ovire, ki so jih udele­ženci izpostavili, zadevajo zakonodajno področje, organizacijo gozdarskih služb in izvajalcev, člo­veških virov, ozaveščenost javnosti, razpoložljivo tehnologijo in njeno uporabnost v specifičnih razmerah ter nenazadnje okoljske vidike ukrepanja in njegove posledice. V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših ugotovitev okrogle mize. 
Obstoječe poklicne kvalifikacije slovenskih izvajalcev del v gozdarstvu v Sloveniji niso pri­merne za ukrepanje v primeru pojava oz. izbruhaKŠO v gozdovih. Za učinkovito ukrepanje bodo namreč morali biti na voljo izvajalci ukrepov s specifičnim znanjem in ustreznimi tehnologijami, ki bodo morali biti v ustreznem obsegu tudi takoj na voljo. Ustrezno usposabljanje izvajalcev del v primerih pojavov oz. izbruhov bi bilo treba vključiti v izobraževalne programe s področja gozdarstva. Vsem aktivnim izvajalcem del bi bilo treba zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje za namen ukrepanja ob pojavu KŠO v gozdovih. V primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu bosta potrebni tudi ustrezna oprema in mehanizacija oz. tehnologija, ki bi omogočali izvajanje vseh stopenj ukrepanja. Ob pojavu oz. izbruhu KŠO morajo biti ukrepi izvedeni v najkrajšem mogo-čem času. V slovenskih gozdovih bodo na hitrostukrepanja proti KŠO v veliki meri vplivali kom­pleksnost terena, neugodna lastniška struktura, pomanjkanje ustreznih izvajalcev in v določenih primerih tudi trajanje postopkov za izbiro izvajal­cev. Trenutno veljavni postopki javnega naročanja in pridobivanja različnih dovoljenj so nedvomnopredolgi za primer pojava oz. izbruha KŠO, ko je časa za odziv lahko le nekaj dni ali celo samo ur, zato bi jih bilo treba za take primere nujno ustrezno skrajšati. Ukrepanje ob pojavu KŠO je izjemno zahtevno tudi s finančnega vidika. Čeprav so v evropski zakonodaji na področju zdravja rastlin predvidena nepovratna finančna sredstva za financiranje ukrepov preprečevanja vnosa in širjenja KŠO, so le-ta izplačana šele na podlagi prikazanega razreza stroškov, kar pomeni z nekajletnim časovnim zamikom. Pri izvajanju ukrepov bo zato treba voditi najmanj evidence o porabi sredstev in uporabi kadrov, financiranje pa bo sprva morala zagotoviti zadevna državna članica sama. Težavo bi lahko rešile smiselne zakonodajne spremembe, ki bi v zadostni meri omogočale takojšnje financiranje ukrepov obpojavu oz. izbruhu KŠO v gozdu. Za učinkovito ukrepanje ob pojavu oz. izbruhu KŠO v gozdu bosta potrebni tudi uskladitev predpisov na področju zdravja rastlin z gozdarskimi, naravo­varstvenimi in drugimi relevantnimi predpisi ter uskladitev organizacijske sheme in hierarhije odločanja ob pojavu oz. izbruhu KŠO. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da mora biti država nujno vnaprej pripravljena na morebiten pojav karantenskih škodljivih organizmov v gozdu. Zaradi vpletenosti različnih delovnih področij na pristojnem ministrstvu in tudi med ministrstvi bo ob pripravi predpisov, povezanih s KŠO, na področju varstva rastlin v gozdarstvu ključno medresorsko usklajevanje. 
Udeleženci okrogle mize so kot veliko oviro prepoznali neozaveščenost javnosti in lastnikov gozdov glede problematike KŠO, ki lahko nega­tivno vpliva na njihovo naklonjenost ukrepom ob pojavu oz. izbruhu KŠO na gozdnih in drugih lesnatih rastlinah. 
3 MNENJA DELEŽNIKOV 
O PREPOZNAVNOSTI 
PROBLEMATIKE KARANTENSKIH 
ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV V 
GOZDARSKI STROKI 
Poznavanje problematike KŠO, ki so pomembni za gozdarstvo, smo preverili z anketnim vprašal­nikom med gozdarskimi strokovnjaki in študenti gozdarstva. Vprašalnik smo razdelili med študente gozdarstva (1. letnik vsš in 2. letnik uni; 44 izpol­njenih anket) in med udeležence 10. delavnice in seminarja iz varstva gozdov (68 izpolnjenih anket, od tega 56 zaposlenih na ZGS, ki smo jih upoštevali pri analizi). Anketa je bila za obe ciljni skupini enaka in je vsebovala vprašanja, povezanas KŠO v gozdovih (poznavanje posameznih vrst 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
KŠO, poznavanje specifičnih ukrepov ob pojavu oz. KŠO v gozdovih in strinjanje s primernostjo določenih ukrepov za izkoreninjenje KŠO v goz­dovih). Vprašanja so bila postavljena tako, da so anketiranci med ponujenimi odgovori označili tiste, ki so bili po njihovem mnenju najbolj verjetni ali pa so na vprašanja odgovarjali po lestvici od 1 do 5 (1 – zelo se ne strinjam, 5 – zelo se strinjam). Skupno je bilo v anketi osem sklopov vprašanj. Razlik med skupinami nismo statistično testirali. 
V prvih dveh vprašanjih so se anketiranci opredelili glede svoje dosežene izobrazbe ter glede 

Slika 2: Struktura odgovorov na vprašanje: »Se strinjate, da je slovenska javnost dobro obveščena o karantenskih škodljivih organizmih, ki se lahko pojavijo na gozdnem drevju (v nadaljevanju KŠO)?« 

Slika 3: Struktura odgovorov na vprašanje: »Se strinjate, da ste tekom študija dobili dovolj informacij o KŠO in 
o ukrepih za njihovo izkoreninjenje v gozdovih?« 
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
zaposlitvenega statusa (študent, ZGS, GIS, MKGP, tudi bolje seznanjeni (npr. pooblaščeni fitosani-UVHVVR, UL, drugo). Na podlagi odgovorov tarni pregledniki, ki sodelujejo pri izvajanju letnih smo anketirance razdelili v dve skupini: zaposleni programov preiskav). Preostalih anket v pričujoči na ZGS in študenti Biotehniške fakultete, smer analizi nismo upoštevali. gozdarstvo. Pri tem je treba upoštevati podatek, Obe skupini, tako študentje kot anketirani da so med anketiranimi sodelavci ZGS večinoma gozdarski strokovnjaki ZGS, se ne strinjajo, da tisti gozdarski strokovnjaki, ki se ukvarjajo sje slovenska javnost dobro obveščena o KŠO, ki področjem varstva gozdov in so s tematiko KŠO se lahko pojavljajo na gozdnem drevju (slika 2). 
Preglednica 1: Poznavanje karantenskih škodljivih organizmov (KŠO) pri dveh skupinah anketirancev 
Ne poznam(1)  Sem že slišal (2)  Poznam razširjenost,biologijo in vpliv (3)  Poznam nujne ukrepe za izkoreni­njenje (4)  Sem že srečal v gozdu na območju Slovenije (5)  
Fusarium circinatum (borovsmolasti rak)  ZGS %  31,5  39,7  21,9  6,8  0,0  
Študent %  43,5  37,0  10,9  4,3  4,3  
Pityophthorusjuglandis(orehov vejni lubadar)  ZGS %  43,8  28,8  20,5  6,8  0,0  
Študent %  65,1  27,9  2,3  2,3  2,3  
Geosmithia morbida (bolezen tisočerih rakov)  ZGS %  23,3  34,2  32,9  8,2  1,4  
Študent %  55,6  20,0  17,8  6,7  0,0  
Anoplophorachinensis (kitajski kozliček)  ZGS %  3,9  37,7  32,5  26,0  0,0  
Študent %  38,1  40,5  19,0  2,4  0,0  
Lecanosticta acicola (rjavenjeborovih iglic)  ZGS %  5,7  45,7  32,9  12,9  2,9  
Študent %  4,0  46,0  32,0  10,0  8,0  
Polygraphusproximus (sahalinskijelov ličar)  ZGS %  39,4  32,4  22,5  5,6  0,0  
Študent %  58,5  31,7  7,3  2,4  0,0  
Bursaphelenchusxylophilus(borova ogorčica)  ZGS %  3,9  28,9  39,5  26,3  1,3  
Študent %  0,0  25,0  42,3  25,0  7,7  
Agrilus anxius (brezov krasnik)  ZGS %  24,7  41,1  26,0  8,2  0,0  
Študent %  34,8  43,5  15,2  4,3  2,2  
Xylella fastidiosa(bakterijskiožig oljk)  ZGS %  43,8  28,8  17,8  9,6  0,0  
Študent %  70,5  20,5  2,3  6,8  0,0  
Anoplophoraglabripennis(azijski kozliček)  ZGS %  4,0  36,0  29,3  29,3  1,3  
Študent %  45,5  34,1  15,9  2,3  2,3  
Popilia japonica(japonski hrošč)  ZGS %  47,1  42,6  8,8  1,5  0,0  
Študent %  60,5  30,2  2,3  2,3  4,7  

Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
Anketirani sodelavci ZGS tudi ocenjujejo, da so med študijem pridobili premalo informacij o KŠO in o načinih ukrepanja (slika 3). 
Pri vprašanju, koga bi obvestili, če bi v gozdu našli KŠO, bi največ anketirancev v skupini ZGS (48,7 %) o najdbi obvestilo GIS oziroma ZGS (35,5 %), 11,8 % pa bi obvestilo UVHVVR. Anketiranci v skupini ZGS so, zanimivo, le v enem odgovoru napisali, da bi vzpostavili stik z inšpekcijsko službo (»inšpektorat«). Večina anketiranih študentov gozdarstva bi o najdbi obvestila revirnega gozdarja (46,9 %) oziroma GIS (28,6 %). Nabor odgovorov študentov na to vprašanje je sicer zelo pester: nekateri anketirani študenti bi obvestili fakulteto, profesorja, lokalno kmetijsko zadrugo, SiDG, Nacionalni inštitut za biologijo in tudi institucije, ki ne obstajajo (dru­štvo za varstvo gozdov). Noben od študentov ni napisal npr. inšpekcije ali UVHVVR. Poudariti pa moramo, da so anketirani študenti gozdarstvaštudenti 1. letnika VSŠ in 2. letnika univerzitetnega programa in še niso poslušali predmetov Varstvo gozdov oziroma Osnove varstva gozdov. 
Pri petem vprašanju smo želeli preveritipoznavanje nekaterih najpomembnejših KŠO, anketiranci pa so lahko izbrali več odgovorov (preglednica 1). Na splošno lahko ugotovimo, da se med obema skupinama poznavanje KŠO bistveno ne razlikuje, najbolj znan KŠO je borovaogorčica, med slabše znanima KŠO sta japonski hrošč in bakterijski ožig oljk, kar je pričakovano, saj sta oba KŠO primarno vezana na kmetijske rastline. Anketiranci ocenjujejo, da slabše poznajoukrepe za izkoreninjenje. Med naštetimi KŠO je v Sloveniji uradno potrjena le bolezen rjavenje borovih iglic, vseh drugih v Sloveniji še nismo našli. So pa nekateri anketiranci odgovorili, da so naštete vrste že opazili v gozdovih v Sloveniji, vendar je takih odgovorov malo. 
Za vzpostavitev in delovanje učinkovitega sis-tema za ukrepanje ob izbruhih KŠO so predvideni številni ukrepi. Našteli smo jih deset in anketirance smo pozvali k izboru treh, po njihovem mnenju najprimernejših (preglednica 2). Po mnenju anke­tirancev so med najprimernejšimi ukrepi vnaprej pripravljeni načrti ukrepanja, redni monitoringi in redna usposabljanja za izvajalce ukrepov. Naštelismo različne odzive ob najdbi KŠO v gozdu in anketiranci so izbrali tistega, za katerega so menili, da je med naštetimi najbolj smiseln (preglednica 3). V strukturi odgovorov med obema skupinama, ZGS in študenti, ne opazimo bistvenih razlik. Sklepamo,da bo v primerih najdb KŠO v gozdovih med tistimi, ki jih bo obvestil najditelj, tudi revirni gozdar. Zatobosta njegova vloga in seznanjenost s KŠO ključni za nadaljnje postopke hitrega in učinkovitegaukrepanja. Ob pojavu KŠO so anketiranci veliko pozornost namenili pridobitvi dovoljenja lastnika gozda za nadaljnje ukrepanje, kar pa predvsem vprimeru KŠO ni pogoj za ukrepanje. 
Preglednica 2: Izbira najprimernejših ukrepov po mnenju anketirancev (v %) 
Ukrep  ZGS (%)  Študenti (%)  
Vnaprej pripravljeni načrti ukrepanja za posamezne KŠO  77,8  76,7  
Redni monitoring KŠO na območju Slovenije  66,7  76,7  
Redna usposabljanja za izvajalce ukrepov v gozdovih o KŠO  48,1  34,9  
Določitev izvajalcev ukrepov, ki so ob pojavu KŠO na voljo za takojšen vpoklic  46,3  32,6  
Priprava načrta komunikacije z javnostjo ob pojavu KŠO  20,4  23,3  
Vzpostavitev službe za nadzor internetne prodaje rastlinskega materiala  7,4  20,9  
Prepoved prodaje vseh tujerodnih rastlin in živali  18,5  4,7  
Redno izvajanje simulacijskih vaj  7,4  14,0  
Sprememba zakonodaje, ki omejuje posege v zavarovana območja  5,6  16,3  
Usposabljanje ekip za drevesno plezanje  1,9  0,0  

Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
Preglednica 3: Izbor odgovorov (%) po sklopih na vprašanje: »V gozdu smo našli drevo s simptomi okužbe/napada s KŠO. Spodaj so navedene trditve, ki so razdeljene po sklopih. V vsakem sklopu označite tisto, s katero se najbolj strinjate«. 
ZGS (%)  študenti (%)  
Sklop A  Da preprečimo lažni alarm, na začetku samo natančno opazujemo območje in spremljamo razvoj pojava. Ukrepamo šele, če ocenimo, da se pojav širi oz. povečuje.  14,3  18,2  
Takoj moramo obvestiti pristojno inštitucijo.  84,0  63,6  
Takoj moramo obvestiti lastnika gozda.  0  6,8  
Takoj moramo obvestiti Zavod RS za varstvo narave, ker gre za zavarovano območje.  1,8  11,4  
Sklop B  Ne ukrepamo, saj gre za pragozd.  0  4,5  
Ne ukrepamo, saj je najdeni KŠO le en mrtev osebek žuželke.  0  0  
Ne ukrepamo, saj gre za fitopatogeno glivo, katere trose raznaša veter in tega ne moremo preprečiti.  1,8  2,3  
Zabeležimo mesto najdbe in o najdbi obvestimo revirnega gozdarja.  96,4  93,2  
Z obveščanjem in ukrepanjem se ne mudi, ker smo drevo opazili sredi zime in KŠO takrat niso aktivni.  0  0  
Z obveščanjem in ukrepanjem se ne mudi, ker gre za KŠO, katerega razvoj traja dve leti ali več.  1,8  0  
Sklop C  Revirni gozdar na podlagi pregleda drevesa potrdi sum na KŠO in začne z ukrepi za njegovo izkoreninjenje.  1,8  15,9  
V primeru suma na KŠO za ukrepanje zadostuje sum, zato odvzem vzorca ni potreben.  0  0  
Vzorec odvzame lastnik gozda in ga pošlje uradnemu laboratoriju, ki potrdi sum na KŠO. Sledi ukrepanje za izkoreninjenje KŠO.  9,0  2,3  
Vzorec odvzame pooblaščeni fitosanitarni preglednik Gozdarskega inštituta Slovenije, ki ga posreduje uradnemu laboratoriju, ki potrdi sum na KŠO. Sledi ukrepanje za izkoreninjenje KŠO.  87,5  79,5  
Vzorec lahko odvzame le gozdarski inšpektor, ki ga posreduje uradnemu laboratoriju, ki potrdi sum na KŠO. Sledi ukrepanje za izkoreninjenje KŠO.  1,8  2,3  
Sklop D.  Takoj moramo pridobiti dovoljenje lastnika gozda za natančen pregled območja.  37,5  68,2  
Po potrditvi suma na KŠO lastnik gozda ne dovoli, da pregledamo območje za prisotnost KŠO. Pooblaščene osebe za izvajanje fitosanitarnih pregledov zato opravijo pregled ob prisotnosti policijskega spremstva.  21,4  20,5  
Območje najdbe takoj ogradimo z rumenim trakom in ga označimo. Prehod skozi območje prepovemo. Ob drevo s simptomi postavimo table z napisom »Biološka nevarnost«.  41,1  11,4  

Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
Preglednica 4: Strinjanje dveh skupin anketirancev z izvedbo predlaganih ukrepov
Zelo se ne strinjam (1)  Se ne strinjam (2)  Niti se ne strinjam niti strinjam (3)  Strinjamse (4)  Zelo se strinjam (5)  Ne vem, ne morem oceniti (99)  
Po potrditvi KŠO vzpostavimo območje, kjer se izvaja intenziven nadzor v pasu 10 km od okuženih dreves.  ZGS %  3,6  14,5  14,5  45,5  14,5  7,3  
Študent %  0,0  11,4  25,0  50,0  9,1  4,5  
Po potrditvi KŠO vzpostavimo območje, kjer se izvaja intenziven nadzor v pasu 2 km od okuženih dreves.  ZGS %  0,0  17,3  11,5  40,4  28,8  1,9  
Študent %  0,0  6,8  18,2  52,3  18,2  4,5  
Kjer gre za KŠO, ki se pojavlja v vejah, dvakrat letno usposobljene plezalne ekipe pregledajo krošnje dreves.  ZGS %  7,3  29,1  20,0  30,9  7,3  5,5  
Študent %  4,5  13,6  36,4  36,4  2,3  6,8  
Posekamo vse gostiteljske rastline v območju 10 m od potrjeno okuženega / napadenega drevesa.  ZGS %  3,8  22,6  15,1  22,6  32,1  3,8  
Študent %  6,8  29,5  25,0  22,7  6,8  9,1  
Posekamo vse gostiteljske rastline v območju 100 m od potrjeno okuženega / napadenega drevesa.  ZGS %  13,0  25,9  33,3  13,0  11,1  3,7  
Študent %  16,3  37,2  16,3  14,0  9,3  7,0  
Posekana drevesa razrežemo na kolute in jih natančno pregledamo. Ob najdbi KŠO na katerem od posekanih dreves se razmejitveno območje ustrezno prilagodi.  ZGS %  1,8  12,7  21,8  49,1  10,9  3,6  
Študent %  4,5  6,8  27,3  50,0  2,3  9,1  
Ob najdbi karantenske glive v gozdu moramo posekati vse gostitelj­ske rastline v določenem območju. Posekani les na mestu samem uničimo oziroma naredimo sekance, manjše od 2 cm in jih v 24 urah sežgemo na primernem mestu. Prevoz iz okužbe ni možen drugače kot v pokritih kontejnerjih.  ZGS %  3,6  12,7  21,8  40,0  16,4  5,5  
Študent %  2,3  20,5  34,1  25,0  9,1  9,1  
Ob najdbi karantenske glive moramo po opravljenih ukrepih vso mehanizacijo in orodje ustrezno očistiti in dezinfecirati z uporabo dezinfekcijskih sredstev (npr. Varekina, tehnični alkohol).  ZGS %  5,4  1,8  8,9  41,1  42,9  0,0  
Študent %  4,5  9,1  11,4  43,2  25,0  6,8  
Ob najdbi karantenske glive moramo po opravljenih ukrepih vso obutev in delovno obleko ustrezno očistiti in dezinfecirati z upora­bo dezinfekcijskih sredstev, obleko pa po uporabi takoj oprati.  ZGS %  3,6  3,6  5,5  49,1  36,4  1,8  
Študent %  2,3  4,5  22,7  43,2  22,7  4,5  
Ob najdbi karantenske vrste žuželke moramo posekati vse gostitelj­ske rastline v določenem radiju od najdbe KŠO in izruvati njihove korenine.  ZGS %  5,5  18,2  34,5  30,9  9,1  1,8  
Študent %  6,8  15,9  31,8  25,0  6,8  13,6  
Ob najdbi karantenske vrste žuželke vsa posekana drevesa razžaga-mo na kolute in iščemo prisotnost KŠO v njih.  ZGS %  5,5  14,5  40,0  32,7  5,5  1,8  
Študent %  6,8  11,4  36,4  29,5  4,5  11,4  

Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
V zadnjem vprašanju (preglednica 4) smo preverjali strinjanje anketirancev s predlaganimi ukrepi ob najdbi KŠO v gozdu. Vsi so taki, ki so pri določenih KŠO predlagani za ustrezne oziroma so ali so bili vključeni v zakonodajna priporo-čila ali mednarodne smernice. V grobem lahko povzamemo, da bolj ko so ukrepi ekstremni in težje izvedljivi, manjši je delež strinjanja anketi­rancev. Na splošno pa so ukrepom bolj naklonjeni anketiranci ZGS. Kot smo že izpostavili, je treba pri vrednotenju rezultatov anket ZGS upoštevati, da so udeleženci seminarja, kjer smo ankete raz­delili v izpolnjevanje, večinoma tisti zaposleni, ki se ukvarjajo s področjem varstva gozdov in so s tematiko KŠO tudi bolje seznanjeni. 
Če povzamemo: rezultati anket kažejo, da gozdarski strokovnjaki in študentje gozdarstva ocenjujejo, da je slovenska javnost premalo ozave-ščena o problematiki KŠO in da je ta tema premalo obravnavana v izobraževalnem procesu gozdarskih strokovnjakov. Premajhen poudarek o prenosuznanja o KŠO in ukrepanju ob morebitnih izbruhihKŠO v gozdarstvu lahko vpliva na sprejemljivost načrtov ukrepanja in samega ukrepanja. 
ZAKLJUČKI 
Z vnosom tujerodnih organizmov, škodljivih za gozdne in druge lesnate rastline, lahko resno ogrozimo naše gozdove. Pojav KŠO v gozdovih je oziroma bo izreden dogodek, ki terja hitro in učinkovito ukrepanje, če želimo preprečiti poten­cialno škodo, ki prizadene ne samo gozdarstvo in celotno lesnopredelovalno industrijo, ampak tudi življenja državljanov. Pripravljenost držav na pojav oz. izbruhe KŠO se kaže v proaktivni politiki, ki med drugim zajema celovit nadzor na mejah, izvajanje programov preiskav, pripravljene komunikacijske strategije in vnaprej pripravljene načrte ukrepanja za primer pojava oz. izbruha škodljivega organizma. 
V primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu bodo roki za izvedbo ukrepov izjemno kratki, ukrepi bodo kompleksni in bodo vključevali tudi ekstremne in težko izvedljive postopke (npr. iskanje znakov prisotnosti KŠO v krošnjah dreves, ruvanje korenin, razkuževanje vse mehanizacije, transportiranje v zaprtih kontejnerjih), ki se v gozdarski praksi ne uporabljajo rutinsko. 
Nova evropska zakonodaja na področju ško­dljivih organizmov rastlin, ki lahko na ozemlju EU povzročijo izjemno škodo, t. i. Uredba o zdravju rastlin, vsem državam članicam nalaga izvajanje aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje EU in širjenja po njem za t.i. karanten­ske škodljive organizme rastlin. Implementacija zakonodaje bo v Sloveniji še posebno velik izziv v gozdarstvu. V Sloveniji je javna gozdarska služba (JGS) opredeljena v Zakonu o gozdovih (Ur. list RS, 30/93). Organizacijska struktura javne gozdarske službe je vzpostavljena že več kot 40 let in temelji na ključni delovni povezavi tako med revirnimi gozdarji, vodji krajevnih in območnih enot ZGS (po l. 1994) ter raziskovalci GIS. ZZVR-1 je vključil delujoč sistem javne gozdarske službe v sistem zdravstvenega varstva rastlin. Umeščenost izvajalcev oziroma strukture JGS v sistem zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu je smiselna in izvedbeno izvedljiva, vendar je nujno treba definirati in sistemsko urediti opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu, torej nalog, ki sledijo iz ZZVR-1 in nove evropske zakonodaje s področja zdravja rastlin na način, da omogoča hitro odrejanje in izvajanje fitosanitarnih ukrepov. 
V projektu CRP Razvoj organizacijske in teh­nične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov želimo izboljšati pripravljenost Slovenije ne samo na izpolnjevanje obveznosti Uredbe o zdravju rastlin, ampak tudi, da bo v primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu tudi dejansko sposobna hitro in pravilno ukre­pati ter preprečiti potencialno škodo. Rezultati začetnih aktivnosti projekta kažejo, da bo treba še posebno veliko truda vložiti v ozaveščanje in izobraževanje strokovne javnosti, zagotavljanje finančnih sredstev in medresorsko usklajevanje. 
5 ZAHVALA 
Prispevek je nastal v okviru Ciljnega razisko­valnega projekta V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejav­nost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Za sodelovanje na delavnici in pri izpolnjevanju anket se zahvaljujemo sodelav­
Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.:  Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? 
cem ZGS, GIS, MKGP, UVHVVR, Biotehniške fakultete in študentom gozdarstva. Recenzentu/ recenzentki se zahvaljujemo za pregled in predloge izboljšav besedila. 
VIRI 
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov. Ur. l. ES, št. L260/8. 
Direktiva Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti. Ur. l. ES, št. L 169 (s spremembami). 
Ghelardini L., Pepori A.L., Luchi N., Capretti P., Santini 
A. 2016. Drivers of emerging fungal diseases of forest trees. Forest Ecology and Management, 381: 235–246 ISPM5. Glossary of phytosanitary terms. FAO, 2017: 21 str. 
Ogris N., Hauptman T., Jurc D. 2009. Chalara fraxinea causing common ash dieback newly reported in Slovenia. Plant Pathology, 58: 1173–1173. 
Sánchez B., Barreiro-Hurle J., Soto Embodas I., Rodriguez-Cerezo E. 2019. The Impact Indicator for Priority Pests (I2P2): a tool for ranking pests according to Regulation (EU) No 2016/2031. EUR29793 EN, Publications Office of the European Union, Luxembourg: 123 str. 
Santini A., Ghelardini L., De Pace C., Desprez-Loustau M.L., Capretti P., Chandelier A., Cech T., Chira D., Diamandis S., Gaitniekis T., Hantula J., Holdenrieder O., Jankovsky L., Jung T., Jurc D., Kirisits T., Kunca A., Lygis V., Malecka M., Marcais B., Schmitz S., Schumacher J., Solheim H., Solla A., Szabo I., Tsopelas P., Vannini A., Vettraino A.M., Webber J., Woodward S., Stenlid J. 2013. Biogeographical patterns and determinants of invasion by forest pathogens in Europe. New Phytologist, 197: 238–250. 
Seidl R., Klonner G., Rammer W., Essl F., Moreno A., Neumann M., Dullinger S. 2018. Invasive alien pests threaten the carbon stored in Europe's forests. Nature Communications, 9. 
Sturrock R.N., Frankel S.J., Brown A.V., Hennon P.E., Kliejunas J.T., Lewis K.J., Worrall J.J., Woods A.J. 2011. Climate change and forest diseases. Plant Pathology, 60: 133–149. 
Timber - podatkovna zbirka o poseku gozdnega drevja. Zavod za gozdove Slovenije, 1995–2018. 
Trajber D., Ogris N., Jurc D., Piškur B. 2019. Problemi z jesenovim ožigom (Hymenoscyphus fraxineus) in jelševo sušico (Phytophthora alni) v severovzhodnem delu Slovenije. V: Izvlečki referatov 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Maribor 2019. ur. Trdan S. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 34–34 
Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES. Ur. l. ES, št. L 317/4 (s spremembami). 
Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES. Ur. 
l. ES, št. L 189/1 (s spremembami). 
Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16. 
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. 2001. (Ur. L. RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10, 40/14 – ZIN-B in 21/18 – ZNOrg). 
Strokovni članek 
Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi zagozd v Sloveniji 
Protection of forests against new diseases and pests in Slovenia 
Barbara PIŠKUR1,*, Marija KOLŠEK2, Dušan JURC3 
Izvleček: 
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 15. Prevod Breda Misja, jezikovnipregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. 
V besedilu sta predstavljeni organiziranost in delovanje javne gozdarske službe na področju varstva gozdov, ki obsega dve inštituciji: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Opisana je tudi umeščenost varstva gozdov v slovenski sistem zdravja rastlin, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V letu 2020 sodelavci GIS in ZGS vodijo ali sodelujejo v naslednjih programih preiskav karan­tenskih organizmov v okviru sistema zdravja rastlin: brezov krasnik (Agrilus anxius), jesenov krasnik (Agrilus planipennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus), bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis), borov smolasti rak (Fusarium circinatum), neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)), neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)), azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum). V preteklosti so sodelovali še v programih preiskav za: kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus), šarka (Plum pox potyvirus), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.), hrastova uvelost (Bretziella fagacearum), zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus), borov črni rak (Atro­pellis spp.) in rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi). Podrobneje je predstavljeno delo 
o šestih škodljivih organizmih in našteti so raziskovalno-strokovni izzivi, ki bi jih slovensko gozdarstvo moralo 
obravnavati, da bi uspeli uresničiti končni cilj,  ki je zdrav in stabilen slovenski gozd. Ključne besede: karantenski škodljivi organizem, javno pooblastilo, zdravstveno varstvo gozdov, javna goz­darska služba 
Abstract: 
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Protection of forests against new diseases and pests in Slovenia; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 9. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 15. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. 
The inclusion of forest protection in the Slovenian plant health system, which is coordinated by the Administra­tion for Food Safety, Veterinary Sector and Plant Protection, is discussed. Further, the Public Forestry Service, consisting of the Slovenian Forest Service and the Slovenian Forestry Institute, is described. In 2020, the Slove­nian Forest Service and the Slovenian Forestry Institute, lead or participate in the following survey program-mes: Agrilus anxius, Agrilus planipennis, Anoplophora chinensis, Anoplophora glabripennis, Dendrolimus sibiricus, Geosmithia morbida and its vector Pityophthorus juglandis, Fusarium circinatum, non-European Monochamus spp., non-European Pissodes spp., Xylosandrus crassiusculus, Phytophthora ramorum. In the past, the survey programmes for the following organisms were performed: Dryocosmus kuryphilus, Plum pox potyvirus, Lecanosticta acicola, Dothistroma spp., Bretziella fagacearum, Agrilus auroguttatus, Atropellis spp. and Gnomoniopsis smithogilvyi. In the following contribution, the work on six harmful organisms is pre­sented, and the research and professional challenges that Slovenian forestry should address in order to achieve the ultimate goal of a healthy and stable Slovenian forest are listed. 
Keywords: quarantine pests, public authority, forest health, public forestry service 
1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana. 2 Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana. 3 Inštitut za drevo, Polje, XXII/4, 1260 Ljubljana - Polje. 
* dopisni avtor: barbara.piskur@gozdis.si 
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji 
UVOD 
Varstvo gozdov obsega vrsto dejavnosti in aktiv­nosti, ki potekajo z namenom ohranjanja zdravih in kakovostnih gozdov ter biotskega ravnovesja. 
Zakon o gozdovih (Ur. list RS, 30/93) oprede­ljuje naloge, ki jih izvajajo posamezne inštitucije v Sloveniji z namenom varstva gozdov, tudi v obliki javne gozdarske službe (JGS) ali v obliki javnih pooblastil za zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Leta 2019 je javna gozdarska služba praznovala 25 let, organi­zacijska struktura te službe pa obstaja že več kot šest desetletij in temelji na ključni delovni povezavi med gozdarji na terenu (zdaj Zavod za gozdove Slovenije, ZGS, prej pa Gozdna gospodarstva) in raziskovalci (Gozdarski inštitut Slovenije, GIS). 
Leta 2001 sta bila ZGS in GIS z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. list RS,  62/07, ZZVR-1) vključena v celostni slovenski sistem zdra­vstvenega varstva rastlin. Gozdarski strokovnjaki in raziskovalci so po tem zakonu pridobili naloge in pooblastila za fitosanitarne preglede, vzorčenje ter strokovno podporo s področja zdravstvenega varstva gozdov. GIS oziroma njegov laboratorij za varstvo gozdov je po tem zakonu pridobil tudi pooblastilo za opravljanje diagnostične dejavnosti na področju entomologije in mikologije, to je preiskav vzorcev, s sumom na še posebno nevarne škodljive glive in žuželke za gozdove in druge lesnate rastline. V letu 2019 je Laboratorij za varstvo gozdov na GIS postal član dveh novoustanovljenih konzorcijev nacionalnih referenčnih laboratorijev za škodljive organizme rastlin, in sicer za glive in oomicete ter insekte in pršice. 
Naloge zdravstvenega varstva rastlin v gozdar­stvu so povezane z vsemi škodljivimi organizmi rastlin, ki jih urejajo predpisi s področja zdravja rastlin, še posebno s  karantenskimi  škodljivimi organizmi. Le-ti praviloma še niso prisotni na ozemlju Evropske unije oziroma so prisotni v omejenem obsegu, njihova navzočnost ali razširjanje pa bi lahko pomenila nesprejemljive gospodarske, okoljske ali družbene učinke. Naloge javne gozdarske službe, ki jo opravljata ZGS in GIS, pa v okviru varstva gozdov zadevajo gospodarske škodljive organizme, ki so že v naših gozdovih in niso urejeni s predpisi s področja zdravja rastlin. Poleg tega je naloga javne goz­darske službe spremljanje zdravstvenega stanja gozdov v širšem pomenu, poročanje o pojavih škodljivih organizmov, napovedovanje pojavov škodljivih organizmov ali poškodb zaradi abiot­skih dejavnikov, informiranje strokovne in širše javnosti o aktualnih  težavah s področja, določanje preventivnih ter preprečevalno-zatiralnih ukrepov in njihova izvedba (Slika 1). 

Slika 1: Shema umestitve varstva gozdov in izvajalcev v trenutne zakonodajne okvirje. Navedeni so tisti izvajalci, ki opravljajo aktivnosti v navezavi z gozdom. 
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji 
V letu 2019 je v Evropi začela veljati preno­vljena zakonodaja s področja zdravja rastlin, ki je zavezujoča in neposredno veljavna za vse države članice. Prenova zakonodaje si je za cilj postavila posodobiti sistem zdravstvenega varstva rastlin v EU, postaviti okvirje za učinkovitejše in poenoteno ukrepanje za varstvo rastlin, krajine, gozdov, javnih in zasebnih zelenih površin. Nov pravni red za zagotavljanje zdravja rastlin v kme­tijstvu in gozdarstvu omogoča tudi večjo finančno podporo EU za izvajanje ukrepov nadzora in izkoreninjenja ali omejevanja širjenja še posebno nevarnih rastlinskih škodljivih organizmov. V Sloveniji so pristojni organi, ukrepi, postopki ter sankcije določeni z Uredbo o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin (Ur. list RS, 78/19). Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je osrednji organ v Sloveniji, ki je odgovoren za zdravstveno varstvo rastlin. 
Zgodovinsko smo se z vsemi škodljivimi organizmi v slovenskih gozdovih, vključno z abiotskimi poškodbami, ukvarjali v sklopu nalog javne gozdarske službe in zakonodaje s področja gozdarstva. V zadnjih dveh desetletjih se pomen novih, še ne prisotnih tujerodnih organizmov na zdravje gozdov povečuje in postaja globalno pre­poznaven kot eden ključnih izzivov za ohranjanje gozdov in krajine nasploh. Z globalno trgovino in premeščanjem rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov je vedno pogostejši vnos novih bolezni in škodljivcev rastlin, ki lahko povzročijo veliko škodo, tudi v gozdovih (npr. Santini in sod., 2013; Seidl in sod., 2018). 
Vsakoletno spremljanje izbranih, še posebno nevarnih škodljivih organizmov rastlin predpiše UVHVVR kot Program preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. Pro-grami preiskav, ki ji sofinancira Evropska unija, pa so določeni z delovnim programom Komisije. Prvo sofinanciranje iz evropskega proračuna je bilo omogočeno leta 2016, pred tem pa so bili stroški izvajanja preiskav v celoti poravnani iz proračuna Republike Slovenije. Poleg škodljivih organizmov rastlin, navedenih v delovnem programu Komisije, UVHVVR vsako leto sprejme tudi nacionalne programe preiskav, v katere so vključeni tisti organizmi, ki so ocenjeni, da  pomenijo nevarnost za območje Republike Slovenije (povzeto po Pajk in sod., 2017). 

Slika 2: Število opravljenih aktivnosti (pregledi, vzorci, pasti, koordinacija), ki so jih v letih od 2003 do 2020 opravile gozdarske inštitucije (ZGS, BF–LEŠ, GIS), vključene v naloge zdravstvenega varstva rastlin (opomba: za leto 2020 so vključeni podatki iz  načrta dela za leto 2020). 
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji 
V programe preiskav škodljivih organizmov rastlin v gozdovih in lesnatih rastlin so bile od začetka leta 2003 vključene tri gozdarske organizacije: GIS, ZGS in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo (Laboratorij za ekološke raziskave – LEŠ). V prvih letih je bila intenziv­nost programov preiskav v gozdovih manjša, se pa je z leti povečevala (Slika 2). Prva leta so bili programi preiskav z dogovorom med MKGP in UVHVVR vključeni v izvajanje javne gozdarske službe, pozneje pa se je postopoma začelo izvajanje programov preiskav pod okriljem UVHVVR. Od leta 2020 sta v izvajanje programov preiskav vključena GIS in ZGS. Večino programov prei­skav za škodljive organizme rastlin, pomembnih za gozd, koordinira GIS, nekaj pa tudi Kmetijski inštitut Slovenije (povzeto po Piškur in sod., 2016). 
V letu 2020 potekajo naslednji programi preiskav, v katerih ugotavljamo, ali so navedeni organizmi že v Sloveniji oziroma v kolikšni meri so že razširjeni in kolikšno škodo povzročajo: 
• 
brezov krasnik (Agrilus anxius) 

• 
jesenov krasnik (Agrilus planipennis) 

• 
kitajski kozliček (Anoplophora chinensis) 


• 
azijski kozliček (Anoplophora glabripennis) 

• 
borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus) 


• 
sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus) 

• 
bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis) 

• 
borov smolasti rak (Fusarium circinatum) 

• 
neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)) 

• 
neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)) 

• 
azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus) 

• 
fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum) 


Poleg naštetih pa smo v 18-ih letih sodelovanjav programih preiskav sodelovali še pri naslednjih programih: 
• hrušev ožig (Erwinia amylovora) 
• 
kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus) 

• 
šarka (Plum pox potyvirus) 

• 
rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.) 


• hrastova uvelost (Bretziella fagacearum) 
• 
zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus) 

• 
borov črni rak (Atropellis spp.) 

• 
rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi) 


Za učinkovito delovanje varstva gozdov je pomembno hitro odkrivanje navzočnosti škodlji­vih organizmov ter pravilna določitev povzročite­ljev poškodb in pozneje, v primeru najdbe, izva­janje učinkovitih ukrepov. Omenjena dejavnika sta pogoj za učinkovito in primerno ukrepanje ob prvi najdbi in morebitnem izbruhu. Z namenom seznanjanja strokovne in širše javnosti izvajata GIS in ZGS vrsto aktivnosti s področja ozaveščanja o pomenu zdravih rastlin, predvsem s seznanjanjem 
o karantenskih škodljivih organizmih, vsakoletno izvedbo strokovnega srečanja in delavnice na temo varstva gozdov, pripravo in objavo podatkovnih listov in drugih informacij s področja zdravja in varstva gozdov (sredice v Gozdarskem vestniku, portal varstvo gozdov in podobno). 
V nadaljevanju predstavljamo nekatere pro-grame preiskav, ki so jih oziroma jih še v gozdo­vih izvajata ZGS in GIS z namenom odkrivanja nekaterih najbolj nevarnih škodljivih organizmov za gozdove in lesnate rastline. 
2 HRUŠEV OŽIG 
GIS in ZGS sta bila v nadzor nad navzočnostjo oziroma razširjenostjo škodljivih organizmov po predpisih iz zdravstvenega varstva rastlin vključena v letu 2003 ob prvem izbruhu bakterije Erwinia amylovora, povzročiteljice hruševega ožiga, saj so med gostiteljskimi rastlinami te bolezni tudi gozdne drevesne vrste, zlasti Malus, Pyrus in Sorbus ter grmovnice Crataegus in Amelanchier. Izvajalce Javne gozdarske službe je v izvajanje nad­zora vključil nacionalni organ za varstvo rastlin, ki se je takrat imenoval Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. ZGS je v letu 2003 po uvajal­nem seminarju izvajal zlasti nadzor gostiteljskih vrst na gozdnih robovih na okuženih območjih. Strokovni delavci so v večjem obsegu pregledovali gozdne robove na okuženih območjih in okolico drevesnic ter sadovnjakov do leta 2013. Pregledi in odvzem vzorcev so potekali v okviru rednega dela ZGS. Na odvzetih vzorcih z gozdnih robov navzočnost bolezni ni bila ugotovljena. 
3 KOSTANJEVA ŠIŠKARICA 
V letu 2005 je bila v Sloveniji odkrita navzočnost kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuryphilus), pomembnega škodljivca pravega kostanja. Pri nadzoru nad  razširjenostjo kostanjeve šiškarice so se izkazale prednosti vzpostavljene mreže poročevalske, prognostično-diagnostične službe JGS, teritorialne pokritosti ZGS z gozdarskim stro­kovnim kadrom, povezav med raziskovalnimi in 
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji 
strokovnimi službami ter razpoložljivosti podatkov 
o navzočnosti oziroma zastopanosti drevesnih vrst v gozdovih Slovenije. Zlasti na podlagi podatkov, ki so jih zbrali izvajalci JGS o razširjenosti kostanjeve šiškarice na pravem kostanju v gozdovih Slove­nije, je takratna Fitosanitarna uprava RS izdajala odločbe o razmejitvi območij napada kostanjeve šiškarice. Sistematični nadzor je  potekal do leta 2013, ko je bila navzočnost kostanjeve šiškarice ugotovljena na celotnem ozemlju Slovenije. Z razširitvijo parazitoida kostanjeve šiškarice, osiceTorymus sinensis, domnevno iz Italije ter z umet­nim vnosom v letih 2015 in 2016, so se pri nas občutno zmanjšale poškodbe pravega kostanja v gozdovih zaradi napadov kostanjeve šiškarice. 
BOROVA OGORČICA 
V letu 2007 se je v izvajanje nadzora  nad borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus), povzro-čiteljico borove uvelosti, vključila Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, ki je v okolico najverjetnejših točk vnosa borove ogorčice v Slove­nijo (Luka v Kopru, letališče na Brniku) postavila pasti z atraktanti za vektorje iz rodu žagovinarjev (Monochamus spp.). Od leta 2009 je v izvajanje programov preiskav vključen tudi ZGS, ki nadzira gozdove na širšem območju morebitnih vstopnih točk ter v gozdovih z večjim deležem sanitarne sečnje. Pooblaščeni laboratorij na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), ki analizira vzorce glede navzočnosti borove ogorčice, je v lesu že večkrat določil navzočnost ogorčic iz rodu Bursaphelen­chus, a borove ogorčice (B. xylophilus) na območju Slovenije še niso potrdili. So jo pa našli ob uvozu lesenega pakirnega materiala iz Kitajske in po uničenju prestreženega materiala novih najdb ni bilo (Širca in sod., 2016). Od leta 2016 sodelavci BF in GIS izvajajo tudi program preiskav za neevropske vrste žagovinarjev (Monochamus spp., neevropske vrste), kjer s pastmi poskušajo ugotoviti, ali so v Sloveniji tudi karantenske vrste hroščev Monochamus, ki so znani vektorji borove ogorčice. Doslej neevropskih vrst hroščevMonochamus v Sloveniji nismo zaznali. 
Gozdarski strokovnjaki so se grožnje karanten­skih škodljivih organizmov (KŠO) resneje začeli zavedati ob pripravi Načrta ukrepanja v primeru pojava borove uvelosti v Republiki Sloveniji v letu 2010, ki jo je vodila takratna Fitosanitarna uprava RS. Povzročiteljica borove uvelosti, borova ogor-čica, povzroča sušenje borov, med gostitelji pa so tudi drugi iglavci, tudi smreka in jelka. Evropska komisija je zaradi načina širjenja ogorčice na velike razdalje z vektorji iz rodu žagovinarjev za izkoreninjenje ogorčice v primeru vdora na ozemlje Evropske skupnosti določila posek vseh gostiteljskih iglavcev v trikilometerskem pasu okoli žarišča ter kontrolirano uničenje vse nadzemne lesne mase. Glede na veliko lesno zalogo sloven-skih gozdov iglavcev ter razdrobljeno posestno strukturo gozdov sta bila način in tudi rezultat izvedbe te naloge nepredstavljiva. Slovenija je zato podala pobudo o proučitvi predvidenih ukrepov in bila pri tem uspešna. Polmer ukrepanja okoli žarišča se sedaj določa v manjšem pasu, od 50 m do 3 km, odvisno od okoliščin, ki vplivajo na obvladovanje tveganja (EPPO, 2018; Izvedbeni sklep komisije 2012/535/EU). 
5 AZIJSKI IN KITAJSKI KOZLIČEK 
Med obsežnejšimi programi preiskav so preiskave 
o navzočnosti azijskega kozlička (Anoplophora chinensis) ter kitajskega kozlička (A. glabripennis) z začetkom v letu 2008. V letu 2015 je bila ena preiskava razdeljena na dve ločeni glede na vrsto kozličkov. Obsežnost obeh programov preiskav je posledica ocenjene ogroženosti slovenskega ozemlja v primeru vdora obeh KŠO. Z vdorom tujerodnih kozličkov se že spopadajo v sosednjih državah (Avstrija, Italija, Hrvaška). V zadnjih letih je bilo preverjenih že kar nekaj sumov o navzoč­nosti kozličkov v Sloveniji, a zaenkrat navzočnost iskanih vrst kozličkov ni bila ugotovljena. 
6 BOROV SMOLASTI RAK 
Borov smolasti rak je bolezen borov in dugla­zije, ki jo povzroča gliva Fusarium circinatum (sin. Gibberella circinata). V Sloveniji izvajamo program preiskav za to bolezen od leta 2008, od leta 2013 je koordinacijo programa preiskav prevzel GIS. Program preiskav obsega vizualne preglede, pri katerih fitosanitarni pregledniki ZGS in GIS pregledujemo večinoma gozdne sestoje ter odvzemamo vzorce iz tako simptomatskih in asimptomatskih rastlin. Od leta 2018 v okviru programa preiskav spremljamo tudi vektorje te bolezni. Raziskave namreč kažejo, da se bolezen prenaša tudi z žuželkami, predvsem hrošči. Ulov pasti pregledamo v laboratoriju GIS, in sicer morfološko (inkubacija osebkov na hranilnem gojišču in določitev izraslih gliv) ter molekularno (neposredna določitev glive). V Sloveniji v vseh 
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji 
letih spremljanja nismo zaznali borovega smo­lastega raka. Raziskovalci GIS smo se vključili tudi v mednarodno mrežo akcije COST, ki je bila usmerjena v raziskave borovega smolastega raka. Pridobljeno znanje smo prenesli v spreml­janje borovega smolastega raka v Sloveniji. Velik napredek smo dosegli tudi pri izvajanju laborato­rijskih preiskav s sodobnejšimi pristopi določanja. Vsako leto ravno pri borovem smolastem raku sodelujemo v medlaboratorijskih primerjavah, ki jih organizirajo drugi evropski laboratoriji, in kjer izkazujemo visoko stopnjo usposobljenosti. 
ZAKLJUČEK 
V letih dela se je vzpostavila vez med GIS in ZGS, nacionalnim organom za varstvo rastlin (UVHVVR) ter drugimi pooblaščenimi orga­nizacijami za usklajeno načrtovanje in izvajanje nalog po predpisih iz zdravja rastlin. Organizirana so bila potrebna izobraževanja in posvetovanja. Aplikacija za evidentiranje nalog in rezultatov izvajanja programov preiskav se prilagaja potre­bam in specifiki gozdnega prostora. 
Od leta 2003 dalje se je povečevalo število KŠO, nevarnih gozdnim drevesnim ali grmovnim vrstam. Zato se je z leti povečeval obseg potrebnegadela, ki izhaja iz predpisov zdravstvenega varstva rastlin. Vzporedno s širjenjem nalog s področja varstva rastlin se je povečalo tudi število zaposlenih z znanjem o zdravju rastlin. V letu 2020 ZGS pri izvajanju nalog po predpisih iz zdravstvenega var-stva gozdov sodeluje s 27 strokovnimi delavci. Vsiimajo potrdilo o temeljnem znanju zdravstvenega varstva rastlin, ki je potrebno za izvajanje progra­mov preiskav ter za izdajanje rastlinskih potnih listov za sadilni material gozdnih drevesnih vrst, za les in lubje orehovk in platanovk ter za seme duglazije in borov. Tako imenovani fitopreglednikiZGS so razporejeni po vseh gozdnogospodarskih območjih. Tako je zagotovljena pokritost terena zmanjšimi prevozni stroški pri opravljanju nalog, zagotovljeno je redno sodelovanje z drugimi stro­kovnimi sodelavci v GGO ter prenašanje znanja in informacij o poškodovanosti gozdov medsodelavci. ZGS ima podeljeno javno pooblastilo na podlagi 68/2 člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin za opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin na področju gozdarstva. Vpisan je tudi v Register poslovnih dejavnosti (FITO­-register) pri UVHVVR. V odločbi UVHVVR, ki ZGS-ju dovoljuje izdajanje rastlinskih potnih listov, so fitopregledniki navedeni poimensko. 
Sodelavci GIS so poimensko določeni z javnimpooblastilom za opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin. V letu 2020 ima GIS sedem teh­ničnih sodelavcev z javnim pooblastilom ter devet strokovnih sodelavcev, od tega so vsi fitosanitarnipregledniki, pet zaposlenih pa je dodatno poo-blaščenih za diagnostiko.
Dolgoletna sistematična izgradnja sistema za ugotavljanje najnevarnejših škodljivih tujero­dnih organizmov za gozd pri nas je terjala velika materialna sredstva in kadrovske dopolnitve naGozdarskem inštitutu Slovenije ter preusmeritev dela v Zavodu za gozdove Slovenije na področjuzdravja gozda. Rezulati, objavljeni v mednarodno uveljavljenih revijah, in drugi izdelki kažejo, daje delo kakovostno in primerljivo z državami z mnogo več gozda, sredstev in kadrov. Zasnovana invzpostavljena sta bila elektronski sistem za notranjo rabo obeh sodelujočih inštitucij in javni sistem zaobveščanje in izobraževanje javnosti (portal na https://www.zdravgozd.si/). Tako se slovenskogozdarstvo vključuje v skupna prizadevanja za obrambo pred vdorom invazivnih tujerodnihorganizmov za gozd v Evropi. To je dobro, ampak treba je vseeno vprašati: »Kaj pa poleg tega še rabislovensko gozdarstvo za zdrav, stabilen slovenski gozd?« Premalo vemo, kako z novimi, boljšimimetodami ukrepati za zmanjšanje poškodovano­sti gozdov zaradi klasičnih  težav zdravja gozda(npr. namnožitve podlubnikov, smrekova rdeča trohnoba, hrastova pepelovka, holandska bolezenbresta), kako gospodariti z drevesnimi vrstami, ki jih množično uničujejo novo vnesene bolezni(npr. jesenov ožig, kostanjev rak), kaj narediti ob obsežnih pojavih bolezni, ki so pogojene s sušo invročino (npr. pooglenitev bukve, sušenje najmlajših borovih poganjkov, poglenitev hrastov, namnožitvekrasnikov). Sonaravnost da, vendar se narava hitro spreminja in spreminjati, prilagajati je treba tudiupravljanje in gospodarjenje z gozdom ter tudi var-stvo gozdov. Potrebujemo poglobljeno ukvarjanjetudi z navedenimi vprašanji. In kdo drug, če ne mi, gozdarji, smo tisti, ki lahko iščemo odgovore zaprihodnost stabilnih in zdravih gozdov? 
8 ZAHVALA 
Delo s področja varstva gozdov poteka v okviru strokovnih nalog, ki jih financira UVHVVR, ter v okviru Javne gozdarske službe, ki jo financira MKGP. Pregled stanja in organiziranosti varstva gozdov je nastal v okviru projekta CRP V4-1823 (ARRS, MKGP).  
Piškur, B., Kolšek, M., Jurc, D.: Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji 
VIRI 
EPPO. 2018. PM 9/1 (6) Bursaphelenchus xylophilus and its vectors: procedures for official control. EPPO Bulletin, 48: 503–515. 
Izvedbeni sklep Komisije z dne 26. septembra 2012 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6543). Ur. l. ES, št. L266/42. 
Pajk, P., Zupančič, A., Orešek, E., Benko, Beloglavec, A., Perme, S. 2017. Načrtovani programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. V: Trdan S. (ur.). Zbornik predavanj in referatov 13. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 7.­
8. marec 2017. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 222–229. 
Piškur, B., Ogris, N., Kavčič, A., Jurc, D. 2016. Programi preiskav za škodljive organizme v slovenskih gozdovih. 
V: Jurc M. (ur.). Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov: zbornik prispevkov posvetovanja z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 51–57. 
Poročila o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leta 2003–2019. Zavod za gozdove Slovenije. http://www. zgs.si/zavod/publikacije/letna_porocila/index.html 
Santini, A., Ghelardini, L., De Pace, C., Desprez-Loustau, 
M. L., Capretti, P., Chandelier, A., Cech, T., Chira, D., Diamandis, S., Gaitniekis, T., Hantula, J., Holdenrieder, O., Jankovsky, L., Jung, T., Jurc, D., Kirisits, T., Kunca, A., Lygis, V., Malecka, M., Marcais, B., Schmitz, S., Schumacher, J., Solheim, H., Solla, A., Szabo, I., Tsopelas, P., Vannini, A., Vettraino, A. M., Webber, J., Woodward, S., Stenlid, J. 2013. Biogeographical patterns and determinants of invasion by forest pathogens in Europe. New Phytologist, 197: 238–250. 
Seidl, R., Klonner, G., Rammer, W., Essl, F., Moreno, A., Neumann, M., Dullinger, S. 2018. Invasive alien pests threaten the carbon stored in Europe’s forests. Nature Communications, 9.
Širca, S., Gerič, Stare, B., Strajnar, P., Urek, G. 2016. Ogorčice borovih sestojev v Sloveniji = Nematodes of pine stands in Slovenia. V: JURC, Maja (ur.). Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov : zbornik prispevkov posvetovanja z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 2016, str. 45–50. 
Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES. Ur. l. ES, št. L 317/4 (s spremembami). 
Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobro­biti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sred­stvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS. Ur. l. ES, št. L 95/1. 
Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES. Ur. 
l. ES, št. L 189/1 (s spremembami). Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. 2019. Ur. l. RS, št. 78/19. 
UVHVVR. 2020. Programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin za leto 2020. www.zdravgozd.si/dat/posebni_nadzori/ kompilacija/2020.pdf 
Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16. 
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. 2001. Ur. l. RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10, 40/14 
– ZIN-B in 21/18 – ZNOrg. 
Poleg navedenih virov so bila uporabljena letna Zaključna poročila o pripravi in izvajanju programov preiskav GIS (2012–2019). 
Strokovni članek 
pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujinein predlogi za Slovenijo 
The Importance of Biosecurity for Forest Health: A Review of Foreign Experiences and Suggestions for Slovenia 
Ana BRGLEZ1,*, Peter SMOLNIKAR1, Barbara PIŠKUR1 
Izvleček: 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit 40. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. 
V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za prepre-čitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve,vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijoZdruženega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovar­nosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajoter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo. 
Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi 
Abstract: 
In the year 2020, we commemorate the international year of plant health. In agriculture and gardening, the idea of plant health is well known, however, it is seldom mentioned for the natural environment. The forests are en­dangered by numerous native and non-native organisms, to whom our activities enable more and more fast and easy spread. For prevention or limitation of their spread, the activities of phytosanitary inspections and border controls at entering foreign goods are crucial; on the local level, this role is played by awareness of professional services, landowners, and all visitors of the nature to comply with the basic, i.e. biosecurity measures. Biosecurityis a complex of measures which reduce or totally prevent intake and transfer of harmful organisms from one location to another. The measures usually comprise cleaning all organic waste of plants and soil from the clothing,footwear, vehicles, and equipment and checking the interior of the vehicles regarding the presence of insects. In this article, we present Keep it clean, the extensive action by the United Kingdom, as an example of good practice and look for impediments and opportunities for applying it here. In Slovenia, the idea of biosecurity is establishedin the agriculture (e.g. in pig farming and hop production), however, it is rather unknown in forestry. Through the legally allowed free access to the forests, a dense network of forest roads, and, lately, increased forest visits, the potential for fast-spreading of harmful organisms is extremely large in the case of their presence. However, there is also much room for the improvement of the present situation. Among the opportunities, we can highlightmaking people aware of the hygiene and measures, needed for preventing the intake and transport of harmful organisms, updating the valid legislation in the field of plant health and forestry, necessary harmonization with the European legislation, and control over their implementation. However, we should by no means forget the greatest opportunity for every one of us to act responsibly toward the environment we live in. 
Key words: biosecurity, biosecurity measures, forest health, forest protection, harmful organisms 
1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. 
* dopisni avtor: ana.brglez@gozdis.si 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
UVOD 
Zdravje rastlin je izredno pomembno za stabilnost gozdov, pridelavo kmetijskih rastlin, naravne eko­sisteme in biotsko raznovrstnost. Zdravje rastlin ogrožajo različne bolezni (virusi, bakterije, glive, fitoplazme) in škodljivci (žuželke, nematode, pršice, nekateri sesalci). Posebno tveganje pred­stavljajo tujerodni škodljivi organizmi rastlin, ki so v novem okolju praviloma invazivni in lahko povzročijo poleg velikih negativnih gospodarskih učinkov za kmetijstvo in gozdarstvo tudi resne negativne vplive na naravo in biotsko raznovr­stnost (MKGP, 2020a).
Škodljivi organizmi (ŠO) rastlin so tisti orga­nizmi, ki s svojim delovanjem povzročijo poškodbeali bolezni rastlin. Še posebno nevarni so karan­tenski ŠO, ki na nekem območju še niso prisotni, njihovo razširjanje pa bi lahko vodilo do negativnih ekonomskih, ekoloških ali družbenih učinkov. Posledice podnebnih sprememb, globalne trgo-vine, povečanega prometa in turizma se kažejo tudi v vedno pogostejših pojavih različnih novih ŠO, ki lahko ogrozijo zdravje rastlin (Hulme in sod., 2009; MacLeod in sod., 2010; Seebens in sod., 2015). Izbruhi bolezni in škodljivcev dodatno ogrožajo tudi temeljna načela, ki jih zagovarja slovensko gozdarstvo, tj. sonaravnost, trajnost in večnamenskost. Poleg velikih nepo­srednih ekonomskih izgub množični pojavi ŠO prizadenejo tudi druge, z gozdarstvom povezane sektorje, na primer predelavo lesa in turizem (Forestry Commision, 2012a). Zaradi različnih življenjskih strategij ŠO je tudi veliko načinov njihovega naključnega prenosa. Med najpogo­stejšimi je prenos s sadikami, lesenim pakirnim materialom, z zemljo in rastlinskim materialom, na pnevmatikah vozil, delovni opremi, oblačilih in obutvi, z vodo za namakanje ipd. (Cushman in Meentemeyer, 2005; Forestry Commision, 2012a, 2018b; Hansen in sod., 2000; Marčiulynas in sod., 2020) (Slika 1). 
V Sloveniji spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, zagotavljanje izvajanja ukrepov za prepre-čevanje vnosa in širjenja ter zatiranje karantenskihŠO koordinira in nadzira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) skupaj s pooblaščenimi strokovnimi inštitucijami in laboratoriji (MKGP, 2020b). Temeljna določila na področju zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi je do nedavnega predpiso­vala Direktiva Sveta 2000/29/ES, ki je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) in nekaterimi drugimi akti. Decembra 2019 pa je začela veljati nova evropska zakonodaja s področja zdravja rastlin, in sicer Uredba (EU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin in Izvedbena Uredba (EU) 2019/2072 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje omenjenih ukrepov. Slednja določa sezname karantenskih ŠO za Unijo in varovana območja, nadzorovane nekarantenske ŠO za Unijo ter ukrepe glede rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov za zmanjšanje tveganj zaradi ŠO na sprejemljivo raven. 
Pri pregledu zakonodaje na področju gozdarstva (Zakon o gozdovih in Pravilnik o varstvu gozdov) smo zasledili nekaj osnovnih ukrepov za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prena­množenih populacij žuželk, ki pa ne vključujejo konkretnejših navodil. V 59. členu Uredbe (EU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin so zapisana splošna določila za 

Slika 1: Primer naključnega transporta poletnega glavinca (levo; foto: Jerry Asher, USDI Bureau of Land Ma­nagement, Bugwood.org) in navadnega gobarja (desno; foto: Rusty Haskell, University of Florida, Bugwood. org) s pomočjo vozil 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
vozila, stroje in pakirni material. Zanje je obvezno,da so prosti karantenskih ŠO za Unijo in drugihŠO, za katere veljajo ukrepi omenjene Uredbe. Za samo delo v gozdovih pa manjkajo strokovna navodila in primeri dobrih praks, s pomočjo katerihbi uspešneje preprečevali vnos in širjenje ŠO, ne le karantenskih, temveč tudi drugih tujerodnih bolezni in škodljivcev, ki so v našem gozdnem prostoru ponekod že prisotni. V ta namen smo pregledali in v nadaljevanju predstavljamo t. i. biovarnostne ukrepe v gozdovih, ki jih že nekaj let uspešno pro-movirajo v obsežni akciji Keep it clean – Ohranimo čiste gozdove v Združenem kraljestvu (https://www. gov.uk/guidance/prevent-the-introduction-and­-spread-of-tree-pests-and-diseases). Biovarnostni ukrepi oz. biovarnost je vrsta preventivnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo oz. preprečujemo vnos in prenos gozdu škodljivih organizmov (Forestry Commision, 2012a) ter tako posledično zagota­vljamo zdrav in stabilen gozd. Omenjeni izraz v slovenskem gozdarstvu ni znan in definiran, zato predlagamo, da se izraz »biovarnost« postopoma vpelje in sprejme tudi v vsakdanjem strokovnem delu v gozdarstvu. 
pREGLED pRIMEROV 
pRENAŠANJA ŠKODLJIVIH 
ORGANIZMOV S pOMOČJO 
ČLOVEKA, MOŽNIH UKREpOV 
IN NJIHOVE UČINKOVITOSTI ZA 
ZMANJŠANJE TVEGANJA 
2.1 Modelna žuželka – azijski kozliček (Anoplophora glabripennis) 
Azijski kozliček (Anoplophora glabripennis Mot-schulsky) je na seznamu škodljivih organizmov s seznama A uredbe EU 2016/2072. Izvira iz vzhodne Azije (Kitajska, Koreja) in je izredno polifagna vrsta z mnogimi gostitelji (Acer spp., Populus spp., Salix spp. in Ulmus spp. ter še mno­gimi drugimi). Na Kitajskem je A. glabripennis pomemben škodljivec, zlasti v topolovih nasadih, drevesa oslabijo, ker se njih hranijo ličinke in odrasli hrošči, mlajša včasih celo odmrejo (Haack in sod., 2010a). 
Napadeno drevo spoznamo po: črvini, ki jo ustvarjajo ličinke ob hranjenju, in izhodnih odprtinah, premera 10–15 mm (lahko tudi pre­mera 6–20 mm), razbarvanju in deformaciji skorje na sadikah (bonsaji), izcejanju iz mest odlaganja jajčec. Napadeno drevo lahko zaznajo tudi trenirani psi za iskanje ličink, ali pa se jih zazna z detekcijo zvoka, ki ga oddajajo ličinke med hranjenjem (EPPO, 2013). 
Azijski kozliček ni dober letalec, ampak mu priglobalnem širjenju pomaga mednarodni promet z gostiteljskimi rastlinami (sadike, bonsaji) in nepredelanimi izdelki iz njih (skorja, žagan les s skorjo, hlodovina) ter neustrezno tretiranim lesnim pakirnim materialom (EPPO, 2013). 
Možne poti vnosa so torej prek napadenega materiala ali pa se kozliček kot »štopar«, tj. slepi potnik, v potniški kabini avtomobila, kamiona, letala, ladje, vlaka ali pa v nahrbtniku pripelje na novo destinacijo (Meurisse in sod., 2019).
V Sloveniji še nismo našli azijskega kozlička. Strategije, ki pa jih v boju proti razširjanju te žuželke uporabljajo v Avstriji in Kanadi (Haack in sod., 2010a; Steyrer in sod., 2008), kjer se je azijski kozliček pojavil in razširil, vključujejo ozaveščanje javnosti in biovarnostne ukrepe, ki sicer niso vedno tako poimenovani (definirani). Prebivalce prek lokalnih medijev pozovejo, naj o morebitni najdbi poročajo pristojnim organom. Na napadenih območjih jih prosijo, naj iz gozda ne premeščajo kosov lesa gostiteljskih rastlin (drva) in rastlin samih (sadike – puljenke), ker je to pomemben način razširjanja škodljivca (Haack in sod., 2010b; Meurisse in sod., 2019). Velja pa tudi obratno, naj v gozd (naravno okolje) ne odlagajo organskih odpadkov, saj lahko z njimi vnesejo škodljive organizme. Glavni biovarnostni ukrep obiskovalcev gozda, ki prepreči širjenje, paje preverjanje morebitne prisotnosti kozlička v potniški kabini vozila. 
2.2 Modelna glivolika alga – 
Phytophthora lateralis 
Rod Phytophthora de Bary vključuje številne uničujoče rastlinske patogene, med katerimi so najbolj znane vrste P. ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld, P. cinnamomi Rands, P. cambivora (Petri) Buisman, P. lateralis Tucker & Milbrath ipd. (Jung in sod., 2016). Phytophthora lateralispovzroča fitoftorno sušico lawsonovih pacipres, okužijo pa se lahko tudi druge vrste iz rodu Cha­maecyparis (Robin in sod., 2011). Bolezen so prvič zabeležili leta 1923 na zahodu Združenih držav Amerike (Hansen in sod., 2000), v Evropi pa so prve okužene sadike odkrili v Franciji (Hansen in sod., 1999) in na Nizozemskem (Van der Gaag in Meffert, 2013). Pozneje so bolezen zaznali tudina Škotskem in Irskem (Green in sod., 2013). V Sloveniji te vrste še nismo zaznali. Natančen izvor 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
vrste ni znan, po predvidevanjih izhaja iz Azije (Brasier in sod., 2010; Webber in sod., 2012). Phytophthora lateralis je glivolika alga, ki navadno okužuje korenine, znani pa so tudi primeri okužb listov in vej (Robin in sod., 2011; Schlenzig in sod., 2017). Vrsta je izredno agresivna, hitro napreduje in povzroči, da se okužene sadike posušijo v nekaj tednih, odrasla drevesa pa v enem letu po okužbi (Hansen in sod., 2000; Zobel in sod., 1985). V ZDA povzroča veliko ekološko in ekonomsko škodo v drevesnicah ter naravnih sestojih (Zobel in sod., 1985). Ker je v naravnem okolju izredno težko izkoreniniti okužbe s P. lateralis (Hansen in sod., 2000), velja posebno pozornost nameniti preventivnim ukrepom za preprečevanje vnosa bolezni in njenega širjenja.
Phytophthora lateralis se širi z vodo, ki prenaša zoospore. Poleg zoospor vrsta oblikuje tudi kla­midiospore in oospore, ki ji omogočajo pasivni transport na daljših razdaljah s pomočjo ljudi in živali (Goheen in sod., 2012; Hansen in sod., 2000; Zobel in sod., 1985). Phytophthora lateralis se največkrat prenaša z okuženimi sadikami in okuženo zemljo, ki se oprime pnevmatik vozil, opreme in čevljev, kar botruje hitremu in uspe­šnemu prenosu na nove lokacije (Hansen in sod., 2000; Robin in sod., 2011; Zobel in sod., 1985). Prenos na pnevmatikah vozil (povprečno 3,8 km) je po podatkih Jules in sod. (2002) učinkovitejši od prenosa na obutvi (povprečno 264 m). Najbolj ogrožena mesta za širjenje so tekoči vodni viri, drenažni jarki, cestna infrastruktura in vsa nižje ležeča območja (Hansen in sod., 2000; Jules in sod., 2002; Zobel in sod., 1985). Na podoben način se prenaša tudi fitoftore (vrsti P. uniformis in P. × multiformis, ki sta bili včasih prepoznani kot del kompleksa P. alni), ki povzročajo jelševo sušico. Bolezen je bila potrjena tudi v Prekmurju, kjer v zadnjih letih opažajo obsežno odmiranje črne jelše (Munda in sod., 2006; Piškur in sod., 2016; Trajber in sod., 2019). V okuženih sesto­jih lahko opazujemo obsežne škodljive učinke omenjenih vrst in si predstavljamo uničujoče posledice, ki bi jih povzročil vnos novih vrst iz rodu Phytophthora na pestrost in zdravstveno stanje slovenskih gozdov. 
V Združenih državah Amerike so razvili dolo-čene strategije (Hansen in sod., 2000), s katerimi poskušajo preprečiti ali vsaj občutno zmanjšati prenos fitoftor in njihovih negativnih učinkov na novih lokacijah: trajne ali začasne zapore cest, pro-storsko in časovno prilagojeno izvajanje aktivnosti v gozdovih (sečnja, vzdrževanje in gradnja pro-metnic), čiščenje in razkuževanje vozil in opreme, odstranjevanje gostiteljskih dreves ob prometnicahin vodnih virih, nadzorovana sečnja okuženih dreves, prilagojeno gospodarjenje, izobraževanjedeležnikov ipd. Pri izvajanju omenjenih ukrepov nastajajo številne težave, povezane z mešanim lastništvom, prostim vstopov v gozdove, težavnim nadzorom nad rabo prometnic, vandalizmom in velikimi stroški (Hansen in sod., 2000). 
V literaturi lahko zasledimo tudi nekaj raziskav,v katerih so ocenjevali učinkovitost najpogosteje uporabljenih tehnik. Goheen in sod. (2012) so ugo­tovili, da je čiščenje oz. spiranje vozil učinkovito zmanjšalo količino inokuluma fitoftor. Poudarili so, da to nikakor ni stoodstotno učinkovit ukrep, ampak je njegova uporaba smiselna ob sočasnemizvajanju drugih ukrepov. Preverjali so tudi učin­kovitost odstranjevanja gostiteljskih dreves ob pro-metnicah in prav tako potrdili uspešnost slednje aktivnosti. Omenjeni ukrep po njihovem pomenidolgoročno uspešnejše zmanjševanje negativnih učinkov prenosa fitoftor. Našteti ukrepi pomenijole zmanjševanje oz. upočasnjevanje širjenja, saj vseh dejavnikov ne moremo nadzirati in izničiti (Jules in sod., 2002). Večjo učinkovitost biovarno­stnih ukrepov (sterilizacija substrata, razkuževanjeorodja, nadzorovan odtok vode, raba fungicidov ipd.) je mogoče zagotoviti v drevesnicah, kjer so okoliščine povsem drugačne kot v naravi (EPPO, 2009). Rezultati raziskave, v kateri so proučevali, kakšen je prenos P. ramorum in P. kernoviae na obutvi iz znanih okuženih območjih, so namreč zaskrbljujoči (Webber in Rose, 2008). Kar tretjina analiziranih vzorcev je bila namreč pozitivna, karpotrjuje dejstvo, da je prenos zemlje in listnega opada, skupaj z razmnoževalnimi strukturami gliv, na obutvi precej uspešen in predstavlja veliko tveganje za razširitev škodljivih organizmov na nova, še neokužena območja. 
3 pREDSTAVITEV OBŠIRNE AKCIJE 
KEEP IT CLEAN V ZDRUŽENEM 
KRALJESTVU 
Kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih predstavljamo obširno akcijo Keep it clean, ki jo izvaja Komisija za gozdarstvo (Forestry Commision) v Združenem kraljestvu. Kot navajajo v svojih brošurah (Fore­stry Commision, 2012a), gre pri omenjeni akciji za precej enostavna in hitro osvojljiva navodila, s katerimi poskušajo vplivati na odgovorno 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
ravnanje posameznikov, ki vstopajo v gozdove. Posebno pozornost namenjajo opozarjanju na učinkovito čiščenje vsega, kar je prišlo v stik s tlemi, vključno s kolesi, obutvijo, šotorskimi klini, avtomobilskimi podlogami ipd. Odstraniti je treba vso blato, zemljo, prst, iglice, vendar pri tem paziti tudi na odtok potencialno onesnažene vode. Za splošno javnost, upravljavce gozdnih zemljišč in njihove lastnike priporočajo uvedbo osnovnih biovarnostnih ukrepov, s katerimi lahko prepre-čijo vnos in širjenje ŠO. Mednje sodita vožnja in parkiranje vozil na utrjenih, asfaltnih površinah ter čiščenje blata in organskega materiala z obutve, koles in živalskih tačk. V isti akciji opozarjajo tudi na pomen sporočanja vseh sumljivih opa­žanj pristojnim strokovnjakom in pozivajo k premišljenemu prinašanju rastlin in rastlinskih delov s potovanj po tujini, saj so lahko vir novih tujerodnih ŠO. Kot pomemben segment akcije so vanjo vključeni tudi strokovnjaki, ki delujejo v gozdarstvu, arboristiki in urejanju okolja, saj zaradi narave dela predstavljajo velik potencial za vnos in širjenje ŠO. 
V akciji Keep it clean so navodila, ukrepe in primere dobrih praks razdelili v tri skupine (Forestry Commision, 2018b): Think kit, Think transport in Think trees. V sklopu Think kit – Pomisli na opremo strokovno javnost pozivajo k odstranjevanju zemlje in organskega materiala ter razkuževanju opreme, ki jo uporabljajo (obutev, oblačila, vrvi in žage) pred vstopom ali izstopom z določenega delovišča (Slika 2). V sklopu Think transport – Pomisli na vozila opozarjajo na odstra­nitev zemlje in organskega materiala z vozil, kar vključuje pnevmatike, tovorni prostor in vozniške kabine. V zadnjem sklopu priporočenih ukrepov z naslovom Think trees, plants and materials – Pomisli na drevesa, rastline in preostali rastlinski material so zasnovana priporočila nekoliko širše in vključujejo naslednje prakse: dobava varnega sadilnega materiala, zagotavljanje sledljivosti dobavljenega sadilnega materiala, redna spre­mljava zdravstvenega stanja rastlin in javljanje sumov prisotnosti ŠO pristojnim inštitucijam, upoštevanje fitosanitarnih predpisov pri uvozu, čim širša uporaba avtohtonih vrst. 

V okviru omenjene akcije so za zainteresirano javnost pripravili tudi seznam priporočljive opreme za izvajanje biovarnostih ukrepov, t.i. biosecurity kit – biovarnostni komplet. Gre za enostaven in poceni komplet, ki ga sestavljajo: zaščitne roka-vice, večje plastično vedro, kaveljček za čiščenje podplatov čevljev, krtača, razkuževalno sredstvo, večja posoda z vodo, opcijsko tudi prenosni tlačni čistilnik, ki je uporaben za čiščenje koles in druge večje opreme, ki je prevelika za čiščenje v vedru. Omenjeni komplet je osnova vsakodnevnega prispevka posameznika k zmanjševanju tveganjaza vnos in širjenje ŠO v gozdovih. 
Forestry Commision (2012a) v svojih priporoči­lih ločuje dva nivoja biovarnostnih ukrepov (Slika 3). Med malo tveganimi aktivnostmi so vključene rutinske naloge, ki praviloma ne vključujejo stikaz zelo tveganimi ŠO. Gre za vsakodnevno gospo­darjenje, monitoring in obiske gozdov in drugih objektov (npr. drevesnice, žage, predelovalni obrati). Na drugi strani pa zelo tvegane aktivnosti vključujejo bolj specifične naloge, ki lahko vklju-čujejo tudi stik z okuženim ali napadenim materi­alom. Mednje spadajo na primer obiski območij, kjer spremljajo, nadzirajo in zbirajo vzorce ŠO oz. njihovih simptomov. V okviru ukrepov za malo tvegane aktivnosti je priporočljivo redno čiščenje zemlje in organskega materiala z obutve, oblačil, vozil in opreme. Ob zelo tveganih aktivnostih pa je ob rednem čiščenju priporočljivo tudi raz­kuževanje obutve, oblačil, vozil in opreme. Pri uporabi razkuževalnih sredstev je treba posebno pozornost nameniti nadzorovanemu zbiranju in odtoku odpadnih vod. če je mogoče, se je dobro izogibati vstopu na zelo tvegana območja, obmorebitnem vzorčenju ŠO pa posvetiti posebno pozornost transportu vzorcev. 
Z uporabo nazornih letakov, enostavnih navodil in elektronskega izobraževalnega portala želijo z akcijo Keep it clean ozavestiti širši krog ljudi in vpe­ljati enostavne ukrepe v rutino ob obisku gozdov (Forestry Commision, 2012b, 2018a, 2018b). 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
Poleg angleške akcije o biovarnosti smo pripregledu literature zasledili še priročnik Food andAgriculture Organization of the United States (FAO) 
o uvedbi fitosanitarnih standardov v gozdarstvu(FAO, 2011). V poglavju o dobrih praksah zazagotavljanje zdravja gozdov kot najučinkovitejšesredstvo za boj proti ŠO navajajo integrirano varstvogozdov (IPM; integrated pest management). To jekombinacija preventivnih in kurativnih ukrepov, kiso ekološko in ekonomsko sprejemljivi za ohranja­nje populacije ŠO na primerni ravni. Za uspešnointegrirano varstvo je pomembno razumevanjebiologije drevesa, ŠO in gozda, pa tudi biologijemorebitnih naravnih sovražnikov. 
Glede na priročnik (FAO, 2011) prenos inširjenje ŠO lahko v prvi vrsti zmanjšajo gozdarji. Med učinkovitimi ukrepi navajajo pazljivostpri gozdnogospodarskem načrtovanju, sečnji,skladiščenju in transportu lesa iz gozda. Za goz­dnogospodarsko načrtovanje je pomembna izbirarastišču primernih drevesnih vrst in genotipov, določitev žarišč ŠO, sistematični monitoring in spremljanje populacij ter izogibanje poškodbam na drevju. Za sečnjo, skladiščenje in transport lesaiz gozda pa je priporočljivo upoštevanje biologijeŠO (izvedba del v času mirovanja), uporabo zaprtihkontejnerjev, primerno uničenje sečnih ostankov, razkuževanje opreme in prevoznih sredstev ter izobraževanja in simulacije za gozdarje, lastnike in druge deležnike v gozdovih. Biovarnostni ukrepi, ki jih FAO izpostavlja kot izredno pomembne, so: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja, obutve in pnevmatik (najprej odstranjevanje zemlje in organskih ostankov, nato še razkuževanje z alkoho­lom). Za določeno orodje se navaja tudi možnost sterilizacije z ognjem. Kot izredno pomemben segment zdravega in stabilnega gozda je skrb za biovarnost v drevesnicah, ki zagotavljajo gozdni reprodukcijski material in so lahko pomemben vir vnosa in/ali širjenja ŠO v gozdni prostor. 
4 OVIRE IN pRILOŽNOSTI V SLOVENIJI 
Specifična lega v evropskem prostoru v kom­binaciji z reliefnimi značilnostmi na območju Slovenije oblikuje prenekatere ekološke niše, ki dajejo pestro podobo slovenskemu prostoru (Senegačnik, 2019). Zaradi biotopske pestrosti je območje Slovenije potencial za ustalitev mnogih tujerodnih vrst (Kus Veenvliet, 2009), vendar pa po drugi strani ravno raznolikost okolja in bio-cenoze lahko negativno vpliva na hitrost širjenja tujerodnih vrst (Guo in sod., 2019). 

Slika 3: Diagram poteka za odločitev o uporabi biovarnostnih ukrepov določene stopnje (shema prirejena in prevedena po Forestry Commision (2012b)) 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
Za širjenje določenega ŠO v prostoru so odlo-čilni naravni dejavniki (biotop in biocenoza) in človekova aktivnost v njem (fizični objekti in dejavnost ter pravni predpisi). Ob omembi biovar­nosti se predvsem osredotočamo na preprečevanjeprenosa ŠO z ene lokacije na drugo kot posledico človeškega delovanja. V Sloveniji težka prehodnost terena, nekateri predeli z nizko stopnjo odprtosti s cestami do neke mere otežujejo (preprečujejo) prenos ŠO. Za primer lahko navedemo kraški relief, ki je težje prehoden (vrtače, brezna) in sam po sebi otežuje antropogen in tudi naraven (divjad kot vektor) prenos ŠO. Tudi potoki in močvirja prispevajo k težji prehodnosti terena, vendar pa lahko ob onesnaženju potoka (npr. gozdna cesta preči potok ali vlake, speljane po manjših vodotokih) le-ta predstavlja koridor za širitev tujerodnih organizmov dolvodno (Jogan in Kos, 2012). 
Za korektno izvajanje biovarnostnih ukrepov je včasih potrebno razkuževanje gradbene in gozdarske mehanizacije ter nazadnje tudi opreme (obleke) delavcev v gozdu. V Sloveniji veliko gozdov raste na apnenčasti matični podlagi (33 % površine Slovenije) (Vidic in sod., 2015), kjer je hidrološka funkcija gozda izjemno pomembna in je zaradi prepustnosti ob uporabi razkuževalnih sredstev potrebno dodatno zbiranje, da odplake ne zaidejo v podtalnico. Poleg praktične izvedbe se pojavijo tudi težave pravnega značaja, saj je uporaba kemičnih sredstev prepovedana, z določenimi izjemami, ki sicer spadajo v podro-čje boja proti ŠO, vendar bolj kot izjema, ne pa vsakdanja praksa. 
V Sloveniji ima po Zakonu o gozdovih (3. in 5. člen) vsak človek prost dostop v gozd, kar prinašaveliko tveganje za prenos ŠO, še posebno v odprtih in primestnih gozdovih. Za zmanjšanje tveganja je treba upoštevati osnovne higienske ukrepe ter ukrepe iz pravilnika o varstvu gozdov, uvesti pa je treba tudi upoštevanje priporočil in primerov dobrih praks iz tujine (npr. predstavljeno akcijo Keep it clean). 
Za zmanjšanje tveganja (npr. izbruh karan­tenskega ŠO (KŠO)) lahko zapora gozdnih cestzelo omeji (prepreči) prenos KŠO. Predvsem glede odlaganja organskih odpadkov v gozd lahko precej storimo s postavitvijo opozorilnih znakov ter fizičnimi ovirami (balvani, betonski bloki, nasipi ipd.) (Lozar in sod., 2015) in zaporo prometnice, tako da so predeli gozdov manj (težje) dostopni. 
5 ZAKLJUČEK 
Ozaveščenost gozdarjev, izvajalcev in uporabni­kov gozda o biovarnostnih ukrepih in njihovo dosledno upoštevanje je izjemno pomembnopri zmanjševanju oz. preprečevanju tveganja za vnos in prenos gozdu škodljivih organizmov. V prispevku smo predstavili glavne poudarke in majhne korake, ki zagotavljajo večjo varnost in zdravje naših gozdov, zlasti zdravje gozdnih rastlin.Zdravje gozdov bi moralo biti osnova in cilj vseh,tako gospodarskih kot gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami. Za zdrave in posledično stabilne gozdove je treba sprejematipravilne odločitve v vseh razvojnih fazah gozda, od pomladka do odraslega gozda. Opisani ukrepiin primeri dobrih praks v slovenskih gozdovih deloma že potekajo. Predvsem ukrepe iz skupine Think trees, plants and materials smo že nekako osvojili, več pozornosti in dela pa bi bilo treba nameniti doslednemu čiščenju in razkuževanju opreme in vozil ter drugim ukrepom, ki služijo preprečevanju oz. zmanjševanju tveganja za vnosali prenos ŠO. Smiselno bi bilo pripraviti smernicein navodila za operativno delo v gozdovih. Naj-večkrat je namreč prav vsakdo od nas najboljša obramba gozda, zato pomislimo na biovarnost, bodimo odgovorni in tako ohranimo zdravegozdove tudi za prihodnje generacije. 
6 ZAHVALA 
Prispevek je nastal v okviru projekta CRP V4-1823,ki ga financirata MKGP in ARRS ter v okviru programa mladih raziskovalcev (AB). 
7 VIRI 
Brasier, C. M., Vettraino, A. M., Chang, T. T., Vannini A., 2010. Phytophthora lateralis discovered in an old growth Chamaecyparis forest in Taiwan. Plant Pathology, 59: 595–603. 
Cushman, J. H., Meentemeyer, R., 2005. The Importance of Humans in the Dispersal and Spread of Phytophthora ramorum at Local, Landscape, and Regional Scales. V: The Sudden Oak Death Second Science Symposium: The State of Our Knowledge, 18. – 21. 1. 2005, Monterey, California: 161–163. 
EPPO. 2009. Phytophthora lateralis. Bulletin OEPP/ EPPO Bulletin, 39: 43–47. 
EPPO. 2013. PM 9/15 (1) Anoplophora glabripennis: procedures for official control. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin, 43, 3: 510–517. 
FAO. 2011. Guide to implementation of phytosanitary standards in forestry. V: FAO Forestry Paper no. 164. Rome: 121. 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
Forestry Commision. 2012a. Biosecurity Guidance. 13 str. 
Forestry Commision. 2012b. Biosecurity: Good working practice for those involved in forestry. Crown copyright, 2. 
Forestry Commision. 2018a. Forestry E-learning. https:// www.forestryelearning.org.uk/ (24. 7. 2020). 
Forestry Commision. 2018b. Prevent the introduction and spread of tree pests and diseases. https://www.gov. uk/guidance/prevent-the-introduction-and-spread­of-tree-pests-and-diseases#history (22. 7. 2020). 
Goheen, D. J., Mallams, K., Betlejewski, F., Hansen, E., 2012. Effectiveness of vehicle washing and roadside sanitation in decreasing spread potential of Port­Orford-Cedar Root Disease. Western Journal of Applied Forestry, 27, 4: 170–175. 
Green, S., Brasier, C. M., Schlenzig, A., McCracken, A., MacAskill, G. A., Wilson, M., Webber, J. F., 2013. The destructive invasive pathogen Phytophthora lateralis found on Chamaecyparis lawsoniana across the UK. Forest Pathology, 43: 19–28. 
Guo, Q., Fei, S., Potter, K. M., Liebhold, A. M., Wen, J., 2019. Tree diversity regulates forest pest invasion. PNAS, 116, 15: 7382–7386. 
Haack, R. A., Herard, F., Sun, J., Turgeon, J. J., 2010a. Managing invasive populations of Asian Longhorned Beetle and Citrus Longhorned Beetle: A worldwide perspective. Annual Review of Entomology, 55: 521–546. 
Haack, R. A., Petrice, T. R., Wiedenhoeft, A. C., 2010b. Incidence of bark- and wood-boring insects in firewood: a survey at Michigan’s Mackinac Bridge. Journal of Economic Entomology, 103, 5: 1682–1692. 
Hansen, E. M., Goheen, D. J., Jules, E., Ullian, B., 2000. Managing Port-Orford-Cedar and the introduced pathogen Phytophthora lateralis. Plant Disease, 84: 4–14. 
Hansen, E. M., Streito, J. C., Delatour, C., 1999. First confirmation of Phytophthora lateralis in Europe. Plant Disease, 83, 587 
Hulme, P. E., Nentwig, W., Pyšek, P., Montserrat, V., 2009. Handbook of Alien Species in Europe/DAISIE. Dordrecht, Netherlands, Springer: 399 str. 
Jogan, N., Kos, I., 2012. Poti vnosa, prenosa in širjenja tujerodnih vrst. V: CRP Neobiota Slovenije - končno poročilo. Jogan N., Bačič M., Strgulc Krajšek S. (ur.). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 31–42. 
Jules, E. S., Kauffman, M. J., Ritts, W. D., Carroll, A. L., 2002. Spread of an invasive pathogen over a variable landscape: a nonnative root rot on Port Orford Cedar. Ecology, 83, 11: 3167–3181. 
Jung, T., Orlikowski, L., Henricot, B., P. A.-C., Aday, 
A. G., Augin-Casal, O., Bakonyi, J., Cacciola, S. O., Cech, T., Chavarriaga, D., Corcobado, T., Cravador, A., Decourcelle, T., Denton, G., Diamandis, S., Results, S., Results, W., Dogmuş Lehtijärvi, T. H., Franceschini, A., Ginetti, B., Green, S., Glavendekić, M., Hantula, J., Hartmann, G., Herrero, M., Ivic, D., 
Horta Jung, M., Lilja, A., Keca, N., Kramarets, V., Lyubenova, A., Machado, H., Magnano di San Lio, G., Mansilla Vázquez, P. J., Marçais, B., Matsiakh, I., Milenkovic, I., Moricca, S., Nagy, Z. A., Nechwatal, J., Olsson, C., Oszako, T., Pane, A., Paplomatas, E. J., Pintos Varela, C., Prospero, S., Rial Martínez, C., Rigling, D., Robin, C., Rytkönen, A., Sánchez, M. E., Sanz Ros, A. V., Scanu, B., Schlenzig, A., Schumacher, J., Slavov, S., Solla, A., Sousa, E., Stenlid, J., Talgo, V., Tomic, Z., Tsopelas, P., Vannini, A., Vettraino, A. M., Wenneker, M., Woodward, S., Pérez-Sierra, A., 2016. Widespread Phytophthora infestations in European nurseries put forest, semi-natural and horticultural ecosystems at high risk of Phytophthora diseases. Forest Pathology, 46: 134–163. 
Kus Veenvliet, J. (ur.)., 2009. Tujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta. Grahovo, Zavod Symbiosis: 88 str. 
Lozar, A., Bućan, V., Lipuš, I., Kavčič, A., Mohar, G., Odar, A., 2015. Prijavi divje odlagališče (Pošljimo odpadke v pravo smer!). Ljubljana, Društvo Ekologi brez meja in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC: 94 str. 
MacLeod, A., Pautasso, M., Jeger, M., Haines-Young, R., 2010. Evolution of the international regulation of plant pests and challenges for future plant health. Food Security, 2: 49–70. 
Marčiulynas, A., Marčiulyniene, D., Lynikiene, J., Gedminas, A., Vaičiukyne, M., Menkis, A. 2020. Fungi and Oomycetes in the irrigationwater of forest nurseries. Forests, 11, 459: 16. 
Meurisse, N., Rassati, D., Hurley, B. P., Brockerhoff, E. G., Haack, R. A. 2019. Common pathways by which nonnative forest insects move internationally and domestically. Journal of Pest Science, 92: 13–27. 
MKGP. 2020a. Varstvo rastlin. https://www.gov.si/ podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varstvo­rastlin/ (1. 6. 2020). 
MKGP. 2020b. Zdravje rastlin. https://www.gov.si/ podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varstvo­rastlin/zdravje-rastlin/ (1. 6. 2020).
Munda, A., Žerjav, M., Jakša, J. 2006. Occurence and characterization of alder Phytophthora, Phytophthora alni, in Slovenia. V: Progress in research on Phytophtora diseases of forest trees: proceedings of the Third International IUFRO Working Party S07.02.09, 11. – 18. 9. 2006. Brasier C. M., Jung T., Osswald W. (ur.). Freising, Germany: [Poster]. 
Piškur, B., Ogris, N., Jurc, D., 2016. Poročilo o preskusu št.: U2016-004: jelševa sušica (Phytophthora alni subsp. multiformis), črni log. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Laboratorij za varstvo gozdov: 10 str. 
Robin, C., Piou, D., Feau, N., Douzon, G., Schenck, N., Hansen, E. M., 2011. Root and aerial infections of Chamaecyparis lawsoniana by Phytophthora lateralis: a new threat for European countries. Forest Pathology, 41: 417–424. 
Schlenzig, A., Campbell, R. B., Roberts, A. M. I., 2017. The susceptibility of selected conifer foliage to infection 
Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 
with Phytophthora lateralis. Forest Pathology, 47: e12333. 
Seebens, H., Essl, F., Dawson, W., Fuentes, N., Moser D., Pergl J., Pyšek P., van Kleunen M., Weber E., Winter M., Blasius B. 2015. Global trade will accelerate plant invasions in emerging economies under climate change. Global Change Biology, 21: 4128–4140. 
Senegačnik, J., 2019. Slovenija 1. Založba Modrijan: 102 str. 
Steyrer, G., Tomiczek, C., Lackner, C. (ur.)., 2008. Proceedings of the Second Meeting of Forest Protection and Forest Phytosanitary Specialists, 27. 
– 28. 11. 2007. Vienna, Austria, BFW, Department of Forest Protection, Forstschutz Aktuell (44): 42 str. 
Trajber, D., Ogris, N., Jurc, D., Piškur, B., 2019. Problemi z jesenovim ožigom (Hymenoscyphus fraxineus) in jelševo sušico (Phytophthora alni) v severovzhodnem delu Slovenije. V: Izvlečki referatov 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, 
5. – 6. 3. 2019, Maribor. Trdan S. (ur.). Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 33–34. 
Van der Gaag, D. J., Meffert, J. 2013. Pest risk assessment for Phytophthora lateralis. Utrecht, the Netherlands, Netherlands Food and Consumer Product Safety Authority, 25 str. 
Vidic, N. J., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, A., Kralj, T., Vrščaj, B., Rupreht, J., Šporar, M., Suhadolc, M., Mihelič, R., Lobnik, F., 2015. Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1: 250 000. Evropska komisija, Skupni raziskovalni center (JRC): 187 str. 
Webber, J. F., Rose, J., 2008. Dissemination of Aerial and Root Infecting Phytophthoras by Human Vectors. V: Proceedings of the Sudden Oak Death Third Science Symposium, 5. – 9. 3. 2007. Santa Rosa, CA, USA: 195–198. 
Webber, J. F., Vettraino, A. M., Chang, T. T., Bellgard, 
S. E., Brasier, C. M., Vannini, A., 2012. Isolation of Phytophthora lateralis from Chamaecyparis foliage in Taiwan. Forest Pathology, 42: 136–143. 
Zobel, D. B., Roth, L. W., Hawk, G. M., 1985. Ecology, pathology, and management of Port-Orford-cedar (Chamaecyparis lawsoniana). Portland, Oregon, USA, 
U.S. Department of Agriculture, Forest Service, Pacific Northwest Forest and Range Experiment Station, 161 str. 
Strokovni članek 
Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini 
Brown spot needle disease - the Soča Valley case study 
Zoran ZAVRTANIK1,*, Marija KOLŠEK2 
Izvleček: 
Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 6. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedilaMarjetka Šivic. 
Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Le-canosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra),  kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za ome­jevanje širjenja glive. Pred  decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvr-ščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020. 
Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozd 
Abstract: 
Zavrtanik, Z.,Kolšek, M.: Brown spot needle disease - the Soča Valley case study; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 9. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 6. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Slovenian Forestry Institute confirmed the presence of the fungus Lecanosticta acicola on multiple locations in the Soča Valley several times between 2015 and 2018 on black pine (Pinus nigra). Lecanosticta acicola causes the disease called brown-spot needle blight on different pine species. However, it rarely affects black pine in Europe. The results of field research and observations showed that population of L. acicola on the black pine is most likely very pathogenic and could endanger the natural stands of black pine in Slovenia. The current population in Soča Valley is geographically isolated and has been shown to be more pathogenic in comparison with other fungus population. In 2018 a decision has been made to take measures to limit the spread of the fungus in the Upper Soča Valley. Until December 2019, the fungus was included in the Annex II.A.I of the Council Directive 2000/29/EC as Scirrhia acicola. New EU plant health legislation has included L. acicola on the list of regulated non-quarantine pests. Therefore, the Administration for Food Safety, Veterinary Sector and Plant Protection (UVHVVR), the Slovenian Forestry Institute and the Slovenia Forest Service have prepared an action plan, which has been approved by the UVHVVR director. Measures in the forest area took place at the end of 2019 and in the first half of 2020. 
Key words: Lecanosticta acicola, brown-spot needle blight, Soča Valley, Pinus nigra, measures, forest 
UVOD na najnovejše izsledke najverjetneje vnesena iz 
Severne Amerike (van der Nest in sod., 2019). Rjavenje borovih iglic je bolezen, ki povzroča Rjavenje borovih iglic povzroča gliva Lecanosticta odmiranje iglic vseh vrst borov, zaradi česar acicola (Thüm.) Syd., širi pa se z vetrom oziroma se v končni fazi lahko posuši celotno drevo. transportom okuženih iglic na pnevmatikah, Potencialno zato lahko povzroči večjo ekološko strojih, avtomobilih, obutvi … Torej je človek pri in ekonomsko škodo. V Evropo je bila glede razširjanju te glive pomemben dejavnik. 
1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. Tumov drevored 17, SI-5220 Tolmin. 2 Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana. 
* dopisni avtor: zoran.zavrtanik@zgs.si 
Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini 
Do konca leta 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive sveta 2000/29/EC kot Scirrhia acicola (Dearn.) Sigg. Uvrstitev na seznam je pomenila, da morajo države članice izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja te glive v EU na rastlinah Pinus spp. Glede na nov seznam škodljivih organizmov (ŠO) v Uredbi 2019/2072 pa je L. acicola uvrščena v Prilogo IV kot nadzo­rovan nekarantenski ŠO. To pomeni, da se uradni ukrepi izvajajo le pri pridelavi razmnoževalnega materiala in rastlin za saditev. 
pREDSTAVITEV GLIVE 
Bolezen rjavenje borovih iglic povzroča gliva Leca­nosticta acicola, ki je bila v Evropo najverjetneje vnesena iz Severne Amerike; povzroča odmiranje iglic vseh vrst borov ter s tem hiranje dreves. Glede na dosedanje raziskave so najpogostejše in največje okužbe na rušju (Pinus mugo) in rdečem boru (P. sylvestris), izjemno redke pa na črnem boru (P. nigra), kot je bilo ugotovljeno v Posočju. 
Gliva okuži iglico skozi listne reže ali skozi rane. Zgodnji znaki okužbe so rumene ali oranžne pege, lahko prepojene s smolo. Pege se začno pojavljati ob koncu poletja na iglicah, okuženih v tekočem letu. Sredina pege sčasoma porjavi, okoliško tkivo je rumeno. Nato se pege razširijo v trakove, ki obdajo iglico in povzročijo odmrtje vrha iglice. Značilna okužena iglica ima živo zeleno osnovo, sledi zeleni del z rumenimi pegami ter odmrli vrh: odmrlo tkivo je ostro ločeno od živega, iglica ni rdečkasta, ampak rjava. Na rjavih delih odmrle iglice se pozno jeseni začne oblikovati stroma (črne pege pod povrhnjico), ki sčasoma prodre skozi povrhnjico. V vlažnem vremenu sledi izločanje večjih količin konidijev (trosov; olivno zelena sluz). 
Pri zelo okuženih borih odmre celotna iglica in hitro odpade, na vejah ostanejo le iglice tekočega leta, kar daje vejam čopičast videz. Pri šibkejših okužbah iglice odpadejo po enem letu ali dveh. Po navadi je okužba  večja v spodnjem delu krošnje, po nekaj letih lahko okuženo drevo odmre. 
Gliva prezimi v okuženem tkivu iglic in spo­mladi oblikuje trosišča. Trosi se širijo le v vlažnih razmerah, vendar nikoli pri nizkih temperaturah (pod 2 °C). Na daljše razdalje se gliva prenaša z okuženimi sadikami, pošiljkami semena s primesmi iglic, z orodjem, vozili ali na oblekah delavcev, turistov in drugih obiskovalcev okuženih območij. Na krajše razdalje pa konidije raznašajo žuželke, dež in veter, askospore pa predvsem veter. 
Podobne bolezenske znake povzročajo tudi druge glive, npr. Dothistroma spp., Sphaeropsis sapinea, Lophodermium spp., Cyclaneusma spp. (povzeto po Piškur, 2018; van der Nest in sod., 2019). 
3 ZGODOVINA NAJDB GLIVE V SLOVENIJI 
V okviru nacionalnega programa preiskav glede navzočnosti L. acicola so bile do leta 2014 najdbe glive večinoma v urbanem okolju na posajenih drevesih. Prva najdba v Sloveniji  je bila leta 2008 na Bledu, in sicer na rušju (Jurc in Jurc, 2010). V letu 2014 je bila gliva ugotovljena tudi na naravno razširjenem rušju, na prodišču ob reki Soči v Trenti. V letu 2015 je bila gliva ponovno ugoto­vljena v Trenti ter na novih lokacijah v Tolminu (Poljubinj) in zunaj Soške doline v Preboldu. Zaradi novih najdb v letu 2016 je bila narejena podrobnejša preiskava glede navzočnosti glive v Soški dolini. Le-ta je potrdila nove okužbe tako v gozdu kot na negozdnih površinah. Najjužnejša potrjena najdba je bila na pokopališču v Kanalu ob Soči (povzeto po Jurc in Piškur, 2017). 
Zanimivo je, da dosedanje raziskave glive v Evropi kažejo, da so najpogostejše in največje 

Slika 1: črni bor ob reki Soči, na katerem je bila potrjena okužba z glivo Lecanosticta acicola – stanje poleti 2018 (levo) in že odmrlo drevo spomladi 2019 (desno) (foto: D. Jurc) 
Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini 
okužbe na rušju in rdečem boru, izjemno redke pa na črnem boru (P. nigra). Prav v dolini reke Soče je bila gliva potrjena tudi na črnem boru, in sicer na več lokacijah, tudi v gozdu (Slika 1). 
Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) glede na razpoložljive podatke in izsledke predvidevajo, da gre za pojav zelo patogene in nevarne populacije glive na črnem boru, ki lahko ogrozi naravne sestoje črnega bora v Sloveniji (Sadiković in sod., 2019). 
O pomembnosti najdbe te bolezni na črnem boru kaže tudi, da so v letu 2019 fitopatologi iz različnih evropskih držav obiskali okužena območja v dolini reke Soče v okviru projekta EUPHRESCO (Brownspotrisk) prav z namenom ogleda zelo poškodovanih črnih borov zaradi rjavenja borovih iglic. 
4 AKCIJSKI NAČRT ZA pREpREČEVANJE ŠIRJENJARJAVENJA BOROVIH IGLIC (LECANOSTICTA ACICOLA)V SOŠKI DOLINI 
Z namenom zmanjševanja okužb in omejevanja hitrosti naravnega širjenja glive Lecanosticta acicola je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v sodelovanju z GIS in Zavodom za gozdove Slo­venije (ZGS) pripravila akcijski načrt z uradnim imenom Ukrepi za preprečevanje širjenja rjavenjaborovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče (Benko-Beloglavec in sod., 2019). Načrt, ki jezačel nastajati v letu 2018, je 7. oktobra 2019 potr­dil direktor UVHVVR. Med nastajanjem načrta je bilo že znano, da bo gliva v kratkem zbrisana 

Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini 
iz seznama karantenskih škodljivih organizmov. Vendar je bila zaradi najnovejših spoznanj o še vedno geografski ločenosti različnih populacij te glive v Sloveniji sprejeta odločitev, da bi v dolini reke Soče poskušali z ukrepanjem omejiti širjenje te glive na druga območja. 
V načrtu so natančno opredeljeni konkretni ukrepi za zmanjšanje populacije glive L. acicola z izbranih lokacij, vsebuje pa tudi komunikacijski načrt za ozaveščanje strokovne in širše javnosti ter udeležencev pri izvajanju ukrepov. 
Pravne podlage za ukrepanje so: 
• 
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 - ZZVR-1-UPB2,  36/2010 in 40/14 – ZIN-B), 

• 
Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 


– ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16), 
• Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16). 
GIS je že konec leta 2017 pripravil analizo tveganja za bolezen rjavenje borovih iglic. Na osnovi omenjene in analize trenutnega stanja je sredi leta 2019 UVHVVR predlagal osem lokacij za ukrepanje. Pri izboru so upoštevali dejstvo, da morajo biti ukrepi usmerjeni predvsem na območja dejavnosti človeka, ki je prenašalec te glive na daljše razdalje, in da je izvedba del glede na terenske razmere mogoča. Izbor je bil tako omejen na osem lokacij v Boki, Tolminu, Kobaridu, Žagi, Gabrjah in Prapetnem. 
5 UKREpANJE 
Na lokacijah, izbranih za ukrepanje zaradi okužbe (žariščih), ZGS oziroma pristojni fitosanitarni inšpektor z odločbo odredi lastniku parcele izvedbo ukrepov za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic. Odločbe so izvršljive, pritožba ne zadrži izvršbe. 
V nadaljevanju se bomo omejili samo na razlago in potek ukrepanja v pristojnosti ZGS, to je na petih izbranih lokacijah za ukrepanje. 
Za zagotovitev izvedbe ukrepov v gozdu in zunaj ureditvenih območij naselij je ZGS pripravil posebno predlogo odločbe po 29. členu Zakona o gozdovih s prilagojenimi izreki in obrazložitvami. Odločbe se izda lastnikom gozdov za izvedbo potrebnih ukrepov v 100-metrskem pasu okoli drevesa oziroma skupine dreves, pri katerih je bila z laboratorijsko analizo potrjena okužba z glivo. V radiju 1–2 drevesni višini od okuženih dreves je treba posekati vsa gostiteljska drevesa, navzven, do 100 m, pa le drevesa, ki kažejo znake okuženosti. 
Odločbe torej določajo za posek dokazano okužena drevesa (žarišče), potencialno zdrava drevesa (1–2 drevesni višini od žarišča) ter vsa gostiteljska drevesa, ki kažejo vidne znake okužbe v razdalji od približno 40 do 100 m od žarišča okužbe. Znaki okužbe »na daleč« so osip iglic, ki je načeloma obsežnejši na dnu krošnje, rjavenje iglic, čopičast videz vejic, sušenje celotnega dre­vesa. Katera drevesa ustrezajo naštetim pogojem, je na terenu določil vodja odseka za ukrepe v gozdovih v Območni enoti Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s pristojnimi gozdarji na lokalni krajevni enoti ZGS. 
Odločbe poleg poseka določajo še druga prepre-čevalno-zatiralna dela po načrtu ukrepanja. Tako je treba najpozneje v 14 dneh sežgati sečne ostanke (veje z iglicami in vrhače), in to na kraju samem ali na drugi lokaciji znotraj okuženega območja, ki pa mora biti vnaprej javljena na obrazcu Vloga za prevoz sečnih ostankov borov, ki ga potrdi ZGS. Stranka mora zagotoviti, da bo sečne ostanke prevažal v pokritih prikolicah. O vlogah za prevoz sečnih ostankov borov mora ZGS obvestiti goz­darsko inšpekcijo. Prevoz okroglega lesa z lokacije okužbe je dovoljen in lahko poteka brez omejitev. 
Odločba določa tudi, da je mehanizacijo in orodje treba očistiti na mestu izvajanja ukrepov oziroma na najbližjem mestu razkladanja v pri­meru prevoza. Določena je mehanska odstranitev organskega materiala, predvsem iglic s pometan­jem in/ali vodnim curkom. 
ZGS je za pet žarišč izdal 12 odločb, in sicer za posek skupno 146 dreves oziroma 102 m3 bruto lesne mase. Štiri odločbe so bile izdane za posek samo enega drevesa (najmanjša za 0,25 m3 bruto), največja pa je določala posek 97 dreves oziroma 62 m3 bruto lesne mase. 
Z načrtom ukrepanja je bilo določeno, da je treba posek označenih dreves in druge ukrepe prednostno  opraviti od začetka novembra do konca aprila naslednjega leta, kar je povezano z biologijo bolezni, saj se trosi sproščajo predv­sem spomladi in poleti. Z izvajanjem ukrepov v zimskem času namreč še dodatno zmanjšamo tveganje za morebitno širjenje bolezni. Od maja do konca oktobra ukrepe zatiranja izvajamo izjemoma (na zahtevo stranke oz. zaradi drugih varstvenih vzrokov) z rokom za izvedbo ukrepov tri tedne po vročitvi odločbe. ZGS je kot skrajni 
Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini 

Slika 3: Informativne table so vsebovale kratek opis bolezni in opozorilo obiskovalcem območij, kjer so izvajali ukrepe zatiranja bolezni rjavenja borovih iglic. Zaradi turistične obremenjenosti in bližine Italije je bilo besedilo v slovenščini, angleščini in italijanščini. 
Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini 
rok na odločbah določil 15. marec, da bi imel v primeru, če lastnik gozda ne bi opravil del, dovolj časa za pravočasno izvedbo del v postopku upravne izvršbe po drugi osebi. 
Največje težave pri zagotovitvi izvedbe del so bile na lokaciji ob kobariški kostnici (Slika 2), kjer je bilo največ lastnikov in solastnikov parcel. Za tamkajšnjo lokacijo je bilo izdanih pet odločb za izvedbo ukrepov s skupnimi količinami od 1,06 do 18,23 m3 bruto lesne mase. 
Vse odločbe so bile izvršene v roku, izvršbe niso bile potrebne. Največja težava je bila prepričati izvajalce, da je treba veje in vrhače skupaj z iglicami sežgati. To seveda  pomeni veliko dodatnega dela in dodatno porabo časa, saj je treba ogenj nadzo­rovati. Sečne ostanke so  povsod kurili na mestu samem, na eni lokaciji celo s prisotnostjo gasilcev. 
6 KOMUNIKACIJSKI NAČRT 
Del načrta Ukrepi za preprečevanje širjenja rja­venja borovih iglic (Lecanosticta  acicola) v dolini reke Soče je tudi komunikacijski načrt. Le-ta predvideva, da se morajo poleg strokovnih služb z boleznijo rjavenja borovih iglic seznaniti tudi lastniki gozdov na območju Soške doline, kjer je bolezen navzoča, da bodo pozorni na vidno prepoznavne znake bolezni in da bodo pristojne službe obvestili o sumu na njeno navzočnost. Za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic je pomembno omejiti poti prenosa predvsem na daljše razdalje, zunaj okuženega območja. Glavni dejavnik prenosa je človek, zato je pomembna tudi seznanitev izvajalcev gozdnih del. 
Temu namenu služita tudi zgibanka, ki je bila priložena k izdanim odločbam, in informativna tabla, ki obiskovalce gozdov na kratko seznanja z boleznijo, konkretnimi ukrepi za zatiranje in pre­povedjo premeščanja okuženega materiala (Slika 3). O izvajanju ukrepov v Soški dolini so javnost seznanjali tudi prek lokalnega časopisja in radia. 
7 pOVZETEK 
Vsi udeleženi v opisani akciji se zavedamo, da z opisanimi ukrepi ne bomo zatrli bolezni rjavenja borovih iglic v Soški dolini, mogoče pa bomo bistveno upočasnili njeno širjenje. Vse dejav­nosti, ki so potekale zaradi tega, so dobra vaja za bolezni in škodljivce, katerim se bomo mogoče v prihodnosti morali zoperstaviti (npr. borova ogorčica). Dobili smo potrditev, da je prav, da so v ukrepanje vključene vse pristojne službe, predvsem njihovi operativni sektorji. Po drugi strani pa smo ponovno ugotovili, da se zatika pri lastnikih gozdov in izvajanju del. Mogoče bi veljalo razmisliti o intervencijski skupini (skupinah) za izvajanje del v izrednih razmerah. Poleg tega je v takih razmerah treba sprejeti tudi zakone, ki presegajo določbe za vsakodnevno normalno gospodarjenje z gozdovi, verjetno predvsem na področju lastninske pravice (javni interes je v takih situacijah seveda pred zasebnim). Vse našteto se je pokazalo tudi v našem primeru reševanja (omejevanja) rjavenja borovih iglic.  
Za konec moramo pohvaliti zgledno sode­lovanje vseh treh vključenih inštitucij: Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije. Mogoče je nekaj rezerve še v hitrosti sprejemanja ključnih odločitev. 
8 ZAHVALA 
Pri pripravi ukrepov v dolini reke Soče so sode­lovali predstavniki UVHVVR, MKGP, Gozdarske inšpekcije, Fitosanitarne inšpekcije, Zavoda za goz-dove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije. 
9 VIRI 
Benko-Beloglavec, A., Groznik, K., Piškur, B., Ogris, N., Kolšek, M., Zavrtanik, Z., 2019. Ukrepi za preprečevanje širjenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 13 s. UVHVVR. 2019. Ukrepi za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic (Lecanosticta  acicola) v dolini reke Soče. 
Jurc, D., Jurc, M., 2010. Mycosphaerella dearnessii occurs in Slovenia. Plant Pathology, 59, 4: 808. 10.1111/j.1365­3059.2010.02262.x 
Jurc, D., Piškur, B., 2017. Hitra analiza tveganja za bolezen „rjavenje borovih iglic“, ki jo povzroča gliva Lecanosticta acicola (Thüm.) Syd. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 11 s. 
Piškur, B., 2018. Rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola). Gozdarski vestnik: slovenska strokovna revija za gozdarstvo, Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme, 76, 4, sredica. 
Sadiković, D., Piškur, B., Barnes, I., Hauptman, T., Diminić, D., Wingfield, M. J., Jurc, D., 2019. Genetic diversity of the pine pathogen Lecanosticta acicola in Slovenia and Croatia. Plant Pathology, 68, 6: 1120–1131. 10.1111/ppa.13017 
van der Nest A., Wingfield M. J., Janoušek J., Barnes, 
I. 2019. Lecanosticta acicola: A growing threat to expanding global pine forests and plantations. Molecular Plant Pathology, 20, 10, 1327–1364. https:// doi.org/10.1111/mpp.12853 
Outbreak of a quarantine organism in Slovenian forests: actions and challenges 
Izbruh karantenskega škodljivega organizma v slovenskih gozdovih: ukrepi in izzivi 
B. Piškur*, A. Kavčič, M. Triplat Slovenian Forestry Institute, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenia 
* barbara.piskur@gozdis.si 
For effective management of outbreaks of 
quarantine organisms, rapid detection is needed, 
followed by rapid and effective action to eradicate 
the pest or stop its spread. Eradication actions in forests most often involve cutting trees and suitable destruction or special handling of infected or attacked material. The scope of needed work can be extremely extensive and can take place on an inaccessible terrain or in protected areas. Therefore, it is essential that pest management action plans are prepared at country level in advance. These should be tested in simulation exercises and carried out by suitably 
qualified personnel. For an effective response, 
a pre-prepared database of relevant forestry entrepreneurs with lists of equipment and assets are necessary. In our presentation, starting points in the development of organizational and 
technical support for effective actions against the 
outbreaks of quarantine organisms in Slovenian forests will be introduced. Also, critical points that 
have been identified by different stakeholders will 
be presented. 
Keywords: forest, quarantine pests, forestry entrepreneurs, actions 
Za učinkovito obvladovanje izbruhov karantenskih 
organizmov je pomembno hitro odkrivanje, ki mu 
sledi hitro in učinkovito ukrepanje z namenom 
izkoreninjenja ali zaustavitve širjenja takega organizma. Ukrepanje v gozdovih najpogosteje 
vključuje posek in ustrezno ravnanje z okuženim 
oziroma napadenim materialom. Obseg del 
je lahko izredno obsežen in lahko poteka na nedostopnem terenu in na zaščitenih območjih. Zato je nujno, da so načrti ukrepanja proti 
karantenskim škodljivim organizmom pripravljeni 
vnaprej ter da se načrti preizkusijo v različnih teoretičnih simulacijah. Ukrepe morajo izvajati ustrezno usposobljeni izvajalci. Za učinkovit odziv 
je potrebna vnaprej pripravljena baza ustreznih 
gozdarskih izvajalcev, ki vključuje seznam opreme in sredstev. Predstavili bomo izhodišča za razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito 
ukrepanje pri izbruhih karantenskih organizmov v slovenskih gozdovih. Predstavljene bodo tudi 
kritične točke v procesu ukrepanja v gozdovih, ki so jih prepoznali različni deležniki. 
Ključne besede: gozd, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi 
Ukrepanje ob najdbi karantenske glive v slovenskih gozdovih – primer doline reke Soče 
Barbara PIŠKUR1, Nikica OGRIS2, Anita BENKO BELOGLAVEC3, Marija KOLŠEK4, Dušan JURC5 
Izvleček 
Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi. Ekstremne vremenske razmere in globalizacija spreminjajo naše gozdove, kar se odraža tudi v pojavljanju številnih novih invazivnih tujerodnih vrst. Pojavi karantenskih gliv v gozdovih predstavljajo svojevrsten izziv, saj so sanacije izbruhov v gozdarstvu obsežne in težavne. Ukrepanje obsega posek, ustrezno ravnanje z materialom ter razkuževanje mehanizacije in opreme. Izvedbo ukrepov otežuje težavnostterena, še bolj pa administrativne prepreke. V Sloveniji smo leta 2016 poročali o najdbi karantenske glive Lecanosticta acicola (sin. Scirrhia acicola) v naravnih sestojih in nasadih črnega bora v dolini reke Soče. Poškodbe črnih borov so se v letih stopnjevale, opažamo tudi odmiranje odraslih dreves. Nedavne genetske analize so pokazale, da je na tem območju prisotna populacija glive, ki je geografsko še vedno omejena in domnevamo, da je virulentnost te populacije za črni bor večja v primerjavi z drugimi populacijami na območju Slovenije in Hrvaške. Predlagamo izvajanje ukrepov, ki bi upočasnili širjenje bolezni na druga območja ter izvajanje ozaveščanja tako strokovne kot širše javnosti. Ključne besede: gozd, karantenski organizem, ukrepanje, rjavenje borovih iglic, Lecanostica acicola, gliva 
Actions after finding a quarantine fungus in Slovene forests – case of Soča river valley 
Abstract 
Slovenia is one of the most forested countries in Europe. Extreme weather events and globalisation are changing our forests, which is reflected also in outspread of numerous new invasive alien species. The emergence of a quarantine fungus in forests poses a unique challenge, since the suppression of the disease outbreak in forestry is extensive and difficult. The action involves cutting, proper handling of cut materials and disinfection of machinery and equipment. The implementation of measures is difficult because of demanding topography, and even more so, due to administrative barriers. In Slovenia, in 2016 we reported the finding of the quarantine fungus Lecanosticta acicola (sin. Scirrhia acicola) in natural stands and plantations of black pine in the Soča river valley. Damages to black pine have been increasing over the last years, and the death of adult trees has also been observed. Recent genetic analyses have shown that a population of the fungus, present in Soča river valley, is still present in a geographically limited area, and we suppose that the virulence of this population towards black pine is higher compared to other populations in the territory of Slovenia and Croatia. We propose the implementation of measures that would slow down the spread of the disease and the awareness rising campaign for the professional and general public. Key words: forests, quarantine organism, actions, brown spot needle blight, Lecanosticta acicula, fungus 
1dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Odd. za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana (barbara.piskur@gozdis.si) 2dr., prav tam 3univ. dipl. inž. agr., Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska 22, SI-1000 Ljubljana 4univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana 5prof. dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Odd. za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana 
1 UVOD 
Rastoča svetovna trgovina ter globalizacija pospešujeta premike organizmov, ki so lahko škodljivi za gozdove (npr. Santini in sod., 2013). Klimatske spremembe, vključujoč ekstremne vremenske pojave, vplivajo na stabilnost ekosistemov ter omogočajo nastanek razmer, ki so lahko za tujerodne škodljive organizme ugodnejše (npr. Sturrock in sod., 2011; Ghelardini in sod., 2016), a tudi trenutni klimatski pogoji v Evropi omogočajo naselitev in ustalitev nekaterih škodljivih organizmov, ki so prepoznani kot karantenski (Seidl in sod., 2018). 
Ustrezni fitosanitarni ukrepi in aktivna strategija države vplivajo na prisotnost in širjenje novih škodljivih organizmov (Sikes in sod., 2018): ozaveščanje o tujerodnih, škodljivih vrstah močno vpliva na sprejemljivost politik v zvezi z ukrepi glede izkoreninjenja ali zaustavljanja širjenja teh vrst (Eriksson in sod., 2019); države morajo prepoznati tveganje, ki ga invazivne tujerodne vrste predstavljajo za ekonomijo in okolje, identificirani morajo biti že prisotni tujerodni organizmi in nacionalna politika o invazivnih tujerodnih vrstah mora biti pripravljena na način, da omogoča hitro ukrepanje ob pojavu teh vrst. Pripravljenost držav na možne izbruhe škodljivih tujerodnih organizmov se kaže v proaktivni politiki, ki zajema celovit nadzor na mejah, izvajanje programov preiskav na območju države, v podpori raziskavam, pripravljenih komunikacijskih strategijah in v pripravljenih načrtih ukrepanja ob morebitnem pojavu škodljivega organizma (Early in sod., 2016) 
Opustitev ukrepov pri izbruhu karantenskih škodljivih organizmov (KŠO) lahko privede do ekonomskih, socialnih in ekoloških posledic. Določeni škodljivi tujerodni organizmi so na podlagi znanstvene analize tveganja uvrščeni na karantenske sezname, ki so tudi del krovne evropske zakonodaje s področja varstva rastlin (Direktivna Sveta 2000/29/ES), s 
14. decembrom 2019 bo stopila v veljavo nova evropska zakonodaja s področja zdravja rastlin, in sicer Uredba (EU) 2016/2031 (Uredba o zdravju rastlin) in Uredba (EU) 2017/625 (Uredba o uradnem nadzoru). Pomembni so tudi seznami, ki jih ureja Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO). Na listah so tudi številni škodljivi organizmi, pomembni za gozdarstvo (npr. Agrilus anxius, A. auroguttatus, A. planipennis, Bursaphelenchus xylophilus, Phytophthora ramorum, Atropellis spp., Dendrolimus sibiricus, Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis, Gibberella circinata (veljavno ime Fusarium circinatum), Pissodes spp. (neevropski), Polygraphus proximus, Xylosandrus crassiusculus, Anoplophora chinensis, A. glabripennis, Scirrhia pini (veljavno ime Dothistroma septosporum, D. pini), Scirrhia acicola (veljavno ime Lecanosticta acicola)). V Sloveniji varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi ureja Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. V Sloveniji smo do sedaj potrdili prisotnost L. acicola (Jurc in Jurc, 2010), D. pini (Piškur in sod., 2013), X. crassiusculus (Kavčič, 2018) in vrsto drugih za Slovenijo novih vrst (npr. Jurc in sod., 2016; Hauptman in sod., 2018). 
V Sloveniji smo leta 2008 prvič našli glivo L. acicola (Jurc in Jurc, 2010). Do leta 2014 smo glivo sporadično zaznali v različnih krajih po Sloveniji (npr. Kostanjevica na Krki, Čatež, Celje), vse najdbe so bile v urbanih okoljih (Hauptman in Sadiković, 2015). Leta 2014 smo glivo prvič našli v naravnem sestoju na Pinus mugo, v Trenti ob reki Soči. Na vseh naštetih lokacijah so bili izvedeni fitosanitarni ukrepi (uničenje okuženih rastlin). Po letu 2014 smo glivo L. acicola našli tudi na širšem območju doline reke Soče, na različnih vrstah borov (P. mugo, P. sylvestris, P. nigra) in v gozdnih sestojih. Najdba te glive na črnem boru in v obsegu, kot ga opažamo v dolini reke Soče, je izredno zanimiva, saj ta vrsta borov do sedaj ni bila poročana kot občutljiva za okužbe z glivo L. acicola. V nedavni raziskavi, ki smo jo opravili na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v sodelovanju z inštitutom FABI, Južna Afrika in Univerzo v Zagrebu, Hrvaška, smo ugotovili, da se populacije glive L. acicola v Sloveniji in na Hrvaškem razlikujejo, in da so zaenkrat še vedno geografsko omejene (Sadiković in sod., 2019). 
Zaradi močne poškodovanosti črnih borov v dolini reke Soče in najnovejših spoznanj domačih (Sadiković in sod., 2019) ter tujih raziskav (Janoušek in sod., 2016; Adamson in sod., 2018; Mullett in sod., 2018), smo skupaj z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) pripravili akcijski načrt za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic v dolini reke Soče. Akcijski načrt vključujeukrepe za zmanjševanje infekcijskega potenciala glive L. acicola iz žarišč okužbe v dolini reke Soče, predvsem so ukrepi usmerjenina območja, kjer je večji turistični pritisk,saj človek glivo prenaša na daljšerazdalje na neokužena območja (Slika 1). 

Slika 1. Močno okužen črni bor (Pinus nigra) v enem izmed kampovv dolini reke Soče. Odpadle in okužene iglice, na katerih so prisotna trosišča glive L. acicola, se prenesejo na daljše razdalje tudi z opremo za kampiranje, vozili in predstavljajo vir okužb na novih območjih (foto: D. Jurc). 
2 PRAVNA PODLAGA 
Gliva Lecanosticta acicola, ki povzroča rjavenje borovih iglic, je uvrščena v prilogo IIAI Direktive Sveta 2000/29/ES (kot Scirrhia acicola). Ta uvrstitev pomeni, da morajo države članice EU izvesti vse potrebne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja te glive. Ker smo leta 2016 glivo našli na širšem območju ter v naravnih sestojih borov, takrat ukrepov nismo izvedli. Z novimispoznanji in raziskavami, še posebej o obstoju populacij te glive (Sadiković  in sod., 2019), ki so geografsko še vedno omejene inkinajverjetneje izražajo različno patogenost zarazlične vrste borov, je bila sprejeta odločitev, da v dolini reke Soče na tistih lokacijah, kjer je visoka verjetnost raznosa glive na druga, še neokužena območja, ukrepe vseeno izvedemo. S pripravo akcijskega načrta smo pričeli v letu 2018, ukrepi so predvideni v letu 2019. Izvajanje ukrepov z namenom izkoreninjenja ali omejevanja širjenja v gozdarstvu opredeljuje Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki se navezuje tudi na Zakon o gozdovih (ZG). Ob tem velja poudariti, da je gliva prisotna v več državah članicah Evropske unije in zaradi tega je v razpravi predlog za njeno uvrstitev na seznam nadzorovanih ne-karantenskih škodljivih organizmov. To pomeni, da bi bila pod uradnim nadzorom le pri pridelavi razmnoževalnega materiala. Ne glede na to pa smo v Sloveniji dosegli konsenz, da zaradi prisotnosti različnih populacij te glive in morebitnih razlik v patogenostiza različne vrste borov, v  dolini reke Soče uvedemo uradne ukrepe. Ti ukrepi so namenjeni za zmanjševanje infekcijskega potenciala glive L. acicola v žariščih okužbe v dolini reke Sočein omejevanje hitrosti širjenja bolezni na nova območja; v žariščih v gozdu in zunaj ureditvenih območij naselij ukrepe odreja ZGS (na podlagi 29. člena ZG), v naseljih odreja ukrepe pristojni fitosanitarni inšpektor (10.členZZVR-1). 
3 UKREPI 
Okoli točk potrditve okužbe ZGS skupaj s strokovno podporo GIS pregleda območje v polmeru 1 km in glede na geografske značilnosti terena in navzočnost gostiteljskih rastlin predlaga meje razmejenega območja, kjer se bodo izvajali ukrepiodstranjevanja okuženih rastlin. UVHVVR z odločbo določi žarišča okužb z glivo L. acicola. V žarišču ZGS ali inšpektor z odločbo odredi ukrepe imetniku rastlin. V primeru doline reke Soče in rjavenja borovih iglic so predlaganisledeči ukrepi: 
-posek okuženih dreves, 
-transport gozdno lesnih sortimentov je dovoljen, z izjemo zelenih sekancev, 
-sečni ostankiborov, ki vsebujejo iglice, se uničijo s sežigom v žarišču ali z 
dovoljenjem ZGS izven žarišča, 
-premeščanje sečnih ostankov izven žarišča je dovoljeno pod posebnimi pogoji 
(zaprte kamionske ali traktorske prikolice), 
-ob uničenju je potrebno upoštevati vsepožarno varnostne zahteve, 
-mehanizacija in orodje se očistijo organskih ostankov na mestu izvajanja ukrepov 
oziroma na najbližjem mesturazkladanja. 
4 KOMUNIKACIJSKI NAČRT 
Pomemben vidik načrta ukrepanja je ozaveščanje in obveščanje strokovne in širše javnosti, saj je podpora le-te nujna za učinkovito izvedbo ukrepov. V dolini reke Soče smo predvideli več aktivnosti, ki vključujejo informiranje strokovnih služb in seznanjanje z boleznijo borov lastnike gozdov, izvajalce del, lokalno prebivalstvo in obiskovalce. V načrtu je predvidena izdelava različnih informacijskih tiskovin in obvestilnih tabel, obveščanje javnosti preko medijev, priprava strokovnih člankov, zbori lastnikov. 
5 SKLEPI 
Predhodno pripravljeni načrti ukrepov, pri pripravi katerih sodelujejo strokovne inštitucije in ostali deležniki, so predpogoj za učinkovito izvajanje ukrepov na terenu. Ozaveščanje ožje in širše javnosti je pomembno, saj le podpora javnosti omogoča hitro in ustrezno izvajanje ukrepov. Sanacije izbruhov karantenskih organizmov v gozdarstvu so obsežne in težavne. Ukrepanje obsega posek, ustrezno ravnanje z rastlinskimi ostanki terrazkuževanje mehanizacije in opreme. Izvedbo ukrepov otežuje težavnost terena, še bolj pa administrativne prepreke. 
6 ZAHVALA 
Program preiskav za rjavenje borovih iglic (2012–2016) je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano RS (Strokovne naloge s področja zdravstvenega varstva rastlin v 
gozdarstvu in Javna gozdarska služba GIS). Pisanje prispevka je bilo izvedeno v okviru Ciljnega 
raziskovalnega projekta V4-1823 »Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito 
ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov«, ki ga financirata Javna agencija za 
raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. 
6 REFERENCE 
Adamson K., Laas M., Drenkhan R., Hanso M. 2018. Quarantine pathogen Lecanosticta acicola, observed at its jump from an exotic host to the native Scots pine in Estonia. Baltic Forestry, 24: 36-41 
Early R., Bradley B.A., Dukes J.S., Lawler J.J., Olden J.D., Blumenthal D.M., Gonzalez P., Grosholz E.D., Ibanez I., Miller L.P., Sorte C.J.B., Tatem A.J. 2016. Global threats from invasive alien species in the twenty-first century and national response capacities. Nature Communications, 7: 12485 
Eriksson L., Boberg J., Cech T.L., Corcobado T., Desprez-Loustau M.L., Hietala A.M., Jung M.H., Jung T., Lehtijarvi H.T.D., Oskay F., Slavov S., Solheim H., Stenlid J., Oliva J. 2019. Invasive forest pathogens in Europe: Cross-country variation in public awareness but consistency in policy acceptability. Ambio, 48: 1-12 
Ghelardini L., Pepori A.L., Luchi N., Capretti P., Santini A. 2016. Drivers of emerging fungal diseases of forest trees. Forest Ecology and Management, 381: 235-246 
Hauptman T., Sadiković D. 2015. Nove najdbe karantenske glive Lecanosticta acicola v Sloveniji 
12. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Ptuj, 3.-4. marec 2015. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije. Trdan S.: 72-73 
Hauptman T., Rekanje B., Pavlin R., Jurc M. 2018. First record of Ambrosiodmus rubricollis in Slovenia. Forest Protection Colloquium 2018, Austrian Research Centre for Forests, Vienna, 12.-13. 3. 2018. 
Janoušek J., Wingfield M.J., Monsivais J.G.M., Jankovsky L., Stauffer C., Konecny A., Barnes I. 2016. Genetic analyses suggest separate introductions of the pine pathogen Lecanosticta acicola into Europe. Phytopathology, 106: 1413-1425 
Jurc D., Jurc M. 2010. Mycosphaerella dearnessii occurs in Slovenia. Plant Pathology, 59: 808 
Jurc M., Hauptman T., Pavlin R., Borkovič D. 2016. Target and non-target beetles in semiochemical-baited cross vane funnel traps used in monitoring Bursaphelenchus xylophilus (PWN) vectors in pine stands. Phytoparasitica, 44: 151-164 
Kavčič A. 2018. First record of the Asian ambrosia beetle, Xylosandrus crassiusculus (Motschulsky) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae), in Slovenia. Zootaxa, 4483: 191-193 
Mullett M.S., Adamson K., Braganca H.,Bulgakov T.S.,Georgieva M., HenriquesJ.,Jurisoo L.,Laas M., Drenkhan R. 2018. New country and regional records of the pine needle blight pathogens Lecanosticta acicola, Dothistroma septosporum and Dothistroma pini. Forest Pathology, 48: e12440 
Piškur B., Hauptman T., Jurc D. 2013. Dothistroma eedle Blight in Slovenia is caused by two cryptic species: Dothistroma pini and Dothistroma septosporum. Forest Pathology, 43: 518-521 
Sadiković D. , Piškur B. , Barnes I. , Hauptman T. , Diminić D. , Wingfield M. J., Jurc D. 2019. Genetic diversity of the pine pathogen Lecanosticta acicola in Slovenia and Croatia. Plant Patholology, sprejeto v tisk, doi:10.1111/ppa.13017 
Santini A., Ghelardini L., De Pace C., Desprez-Loustau M.L., Capretti P., Chandelier A., Cech T., Chira D., Diamandis S., Gaitniekis T., Hantula J., Holdenrieder O., Jankovsky L., Jung T., Jurc D., Kirisits T., Kunca A., Lygis V., Malecka M., Marcais B., Schmitz S., Schumacher J., Solheim H., Solla A., Szabo I., Tsopelas P., Vannini A., Vettraino A.M., Webber J., Woodward S., Stenlid J. 2013. Biogeographical patterns and determinants of invasion by forest pathogens in Europe. New Phytologist, 197: 238-250 
Seidl R., Klonner G., Rammer W., Essl F., Moreno A., Neumann M., Dullinger S. 2018. Invasive alien pests threaten the carbon stored in Europe's forests. Nature Communications, 9 
Sikes B.A., Bufford J.L., Hulme P.E., Cooper J.A., Johnston P.R., Duncan R.P. 2018. Import volumes and biosecurity interventions shape the arrival rate of fungal pathogens. Plos Biology, 16, 5 
Sturrock R.N., Frankel S.J., Brown A.V., Hennon P.E., Kliejunas J.T., Lewis K.J., Worrall J.J., Woods A.J. 2011. Climate change and forest diseases. Plant Pathology, 60: 133-149 
Gozdarstvo v času in prostoru 
GDK 946.2(497.4Maribor)(045)=163.6 
Varstvo gozdnega drevja na 14. Slovenskem posvetovanju ovarstvu rastlin v Mariboru, 5.-6. marca 2019 
V Mariboru je 5. in 6. marca 2019 potekalo tra­dicionalno, letos že 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, ki ga je organiziralo Društvo za varstvo rastlin Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosis­temske vede (Univerza v Mariboru), Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor ter Biotehniško fakulteto, Oddelkom za agronomijo (Univerza v Ljubljani). Pokrovitelj srečanja je bila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 
Na posvetovanju so se srečali strokovnjaki in raziskovalci iz Slovenije in drugih držav, ki so predstavili rezultate najnovejših raziskav in aktualnosti s področja varstva in zdravja rastlin. V letošnjem letu se je posvetovanja udeležilo 310 udeležencev, največ iz Slovenije, pa tudi iz Hrvaške, Belgije, Srbije. Posvetovanje je bilo organizirano v sedmih sekcijah s predavanji (Uvodni referati, Varstvo poljščin in krmnih rastlin, Varstvo goz­dnega drevja, Varstvo sadnega drevja in oljk, Varstvo vrtnin in jagodičja, GIS-fitofarmacevtska sredstva in okolje, Varstvo vinske trte), vzporedno je potekala tudi sekcija posterjev. 
Med uvodnimi referati je bilo zanimivo pre­davanje Michaela Kicinskega (European Crop Protection Association, Belgija) o oceni posledic zmanjšanja izbora fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki vpliva na višino pridelka, evropskogospodarstvo, trgovino in okolje. Študija opozarja na pomen FFS za kmetijsko proizvodnjo in opo­zarja oblikovalce politike o negativnih posledicah izgube registracij aktivnih snovi za kmetijstvo. Na drugi strani je predavateljica Marjetka Suhodolc (BF, Oddelek za agronomijo) poudarila potrebo 

Slika 1: Udeleženci na sekciji Varstvo gozdnega drevja v okviru 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Mariboru (foto: DVRS). 
Gozdarstvo v času in prostoru 
po prilagajanju uporabe glifosata in drugih FFS okoljskim danostim, posebno lastnostim tal. Potencialna tveganja bi tako morali ocenjevati in zmanjševati že pred uporabo FFS in ne le v postopkih registracije pripravkov. Na splošno je tudi pri drugih slovenskih predavateljih bila opazna previdnost in kritičen odnos do FFS po načelu »In dubio pro natura«. 
Sekcija Varstvo gozdnega drevja je bila letos prvič organizirana kot samostojna sekcija. Razi­skovalci in strokovnjaki iz Gozdarskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Zavoda za gozdove Slovenije, Nacionalnega inštituta za  biologijo in Gozdarske fakultete Univerze v Zagrebu so predstavili: 
• 
problematiko jesenovih sestojev v Sloveniji in na Hrvaškem zaradi jesenovega ožiga, 

• 
pojav in pomen bolezni, ki jih povzročajo bakterije (kostanjev bakterijski skorjemor) in fitoplazme (brestova rumenica), 

• 
problematiko ukrepanja ob najdbah karantenskih škodljivih organizmov v gozdovih, 

• 
vpliv različnih dejavnikov na pojavnost bolezni 


– primer javorovega raka, 
• 
problematiko fitoftor v slovenskih gozdovih in drugih bolezni, 

• 
problematiko podlubnikov in vpliva gospodarjenja z gozdovi na njihovo pojavnost, 

• 
tujerodne podlubnike, ki imajo potencial ogroziti naše gozdove, 

• 
problematiko invazivnih tujerodnih rastlin v gozdovih. 


V posterski sekciji je bila predstavljena raz­iskovalna naloga študenta biotehnologije, ki je preučeval različne tehnike ekstrakcije DNA iz podlubnikov, z namenom vpeljave metodologije v rutinsko diagnostiko tujerodnih podlubnikov. Varstvo gozdov oziroma gozdnega drevja je bilo tako na 14. Slovenskem posvetovanju o varstvu rastlin zastopano s 13 prispevki, kar je tudi največ doslej. Predstavitve so dostopne na portalu Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si), o samem posvetu pa si lahko več preberete na http://www.dvrs.bf.uni-lj.si. 
V razpravi smo se udeleženci sekcije Var-stvo gozdnega drevja strinjali, da na področju varstva gozdov primanjkuje tako aplikativnih kot temeljnih raziskav. Le nova znanja namreč omogočajo oblikovanje učinkovitih ukrepov proti škodljivim organizmom, tako tistim, ki so že dalj časa prisotni v naših gozdovih, kot tudi tistim, ki jih pri nas še pričakujemo (karantenski škodljivi organizmi). Rezultati raziskav, ki jih prenašamo v operativno delo v gozdovih, so izredno pomembni in zaželeni. V prihodnosti si želimo pripravo načrtov ukrepanja ob pojavu karantenskih in drugih škodljivih organizmov v gozdovih, ki bodo temeljili na specifikah Slovenije in bodo sloneli na že izoblikovani organiziranosti gozdarskih služb, ki deluje dobro. Strinjali smo se, da je za kakršnokoli izvajanje ukrepov v gozdovih nujna podpora širše strokovne in splošne javnosti, zato je nujno ozaveščanje o tej problematiki. Primer dobre prakse pri ozaveščanju javnosti je projekt LIFE ARTEMIS in razvita mobilna aplikacija Invazivke (www.invazivke.si). Z rednim spre­mljanjem stanja gozdov lahko hitreje zasledimo pojav in razširjanje novih škodljivih organizmov, proti katerim lahko v zgodnjih fazah pojavnosti še učinkovito ukrepamo. Pri spremljanju stanja so ključni gozdarji na terenu, še posebej revirni gozdarji. Poškodovanost gozdov po velikih ujmah, namnožitvi podlubnikov ali poškodovanosti zaradi drugih škodljivih organizmov je privedla tudi do zaraščanja površin s tujerodnimi invazivnimi rastlinami in postavlja se vprašanje, kaj pomeni taka obnova gozda v sistemu sonaravnega gospo­darjenja z gozdovi pri nas. Udeleženci so izrazili zaskrbljenost glede omejitev pri izvajanju ukrepov gospodarjenja z gozdovi v območjih Natura 2000. Če povzamemo, na področju integralnega varstva gozdov v Sloveniji primanjkuje poglobljenih raziskav ter širša razprava o sistemu ukrepanja ob pojavu karantenskih škodljivih organizmov v gozdovih. Izredno dobro obiskana sekcija Var-stvo gozdnega drevja in širša strokovna diskusija pomenita priznanje prizadevanju gozdarjev in gozdarske stroke pri ohranjanju ekonomskih in ekoloških funkcij našega gozda. 
Gozdarstvo v času in prostoru 
Področje varstva gozdov v Sloveniji razisko­valno podpirata dve inštituciji – Gozdarski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Eden od najbolj prepoznavnih strokovnjakov in razisko­valcev s tega področja je izr. prof. dr. Dušan Jurc, dolgoletni vodja Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije in predavatelj na Biotehniški fakulteti. Za njegovo entuziastično delo, ki pušča trajne sledi na področju varstva rastlin in gozdov v Sloveniji, je izr. prof. dr. Dušan Jurc na 14. Slovenskem posvetovanju prejel pri­znanje Društva za varstvo rastlin. 
dr. Barbara Piškur, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije prof. dr. Maja Jurc, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Marija Kolšek, Zavod za gozdove Slovenije 

Slika 2: Podelitev srebrne značke izr. prof. dr. Dušanu Jurcu za posebne zasluge na področju varstva rastlin (foto: DVRS).