Štev. 78
¥ Trstu, v poiMa«U«ali dum M. aprila 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20. L nadstr. — Vri dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*—
za pol leta................. »J-
za tri mesece.................
Za nedeljsko Izdajo za cdo leto........ 5J0
za pol leta....................2-60
„Edinosti" a Primorsko
mV edinosti Je močt*
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la
upravi .Edinosti'. — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.65Z
Brzojavne vesti.
Po opatijskem sestanku. Loško vseučilišče v Trstu.
KRAKOV 19. (Izv.) Krakovski konser-vat vnt „Čas" priobčuje danes očividno in si riran člane'« o o. atijskem ministrskem sestanku, v katerem pravi: Izključeno je, da bi se moglo rešiti vprašanje italijanske fakultete s sodelovanjem državnega zbora. Naj bi se določilo za sedež fakultete ka-croknli mesto, hi bilo treba računati z ofastri; iccijo. Proti Dunaju in Inomostu so oti očn t Nemci in v vsakem oziru je tudi prič; kova i ob^trukcij^ Slovencev. Vest, da bi se fakulteta ustanovila s sedežem na Du-r.rtju, je vlada že sama poluuradno demen-tsrala. in prav tako je treba računati gleoe Ino.nosta z rahločutnostjo Nemcev. Z ozi-rom na vse to ni mogoča drugačna rešitev, ne^o da se ustanovi italijanska fakulteta tam, kjer jej je dan naravni sedež, v Trstu! Ako vlada ustanovi italijansko fakulteto s pomočjo § 14., ne stori s tem nič drugega, nego da izvrši voljo parlamenta. Večina proračunskega odseka je itak pristala na Rosnerjev predlog, da bodi sedež fakultete v Trstu, in ako vlada aktuira laško fakultete s pomočjo § 14., uveljavi s tem le voljo večine.
Zadnji pozdravi.
DUNAJ 19. (Izv.) Di San Giuliano je odjoslal iz Nabrežine grofu Berchtoldu brzojavko, v kateri se najprisrčnejše zahvalu e na lepih dnevih, ki jih je preživel ž n im v Opatiji Grof Berchtold mu je od-govcril z enako ljubeznivo brzojavko, v kateri je izrazil svojo radost na posetu svojeg v italijansk ga tovariša.
Di San Giuliano v Rimu.
RiM 19. (Izv.) Pot Di San Giulianova iz Opatije v Rim je potekla popolnoma mirno. Pričakovanih demonstracij ni bilo, in so bile tudi skoraj izključene, ker se je Di San G'uliano skozi opasne severnoitalijansKC kra;e vozii v poznih nočnih urah Danes popoldne ob eni je bil Di San Giuliano pri-p el v Rim kjer je prejel iz Krfa brzojavko nemškega državnega kancelarja Bettmann-Hollwega, v kateri izraža le-ta svojo zahvalo a pozdravu iz Opatije in sporoča svoje najprisrčnejše čestitke na uspehih opatijskega sestanka ter zag »ta vi j a Di San Giulianu svoje najodkritosrčnejše prijateljstvo.
„Vladarski4* posli bolgarskega kralja Ferdinanda.
DUNAJ. 19. (Izv.) „Zeit" poroča iz So-fij o „vladarskih" poslih kralja Ferdinanda sledeče zanimive stvari: Krali Ferdinand si je nabavi! v zadnjem času štrri slone katere sedaj dresira vsak dan, kakor pravi krotilec. Javno mnenje brije na vse mogoče načine norce iz tega kraljevskega posla in skuša razrešiti vprašanje, kaj naj neki pomenijo ti št rje sloni, o katerih pravijo, da so to oni sloni, na katerih misli Ferdinand pojah tti v Carigrad. Z druge strani se pa zatrjuje, d* naj ti sloni predstavljajo Srbijo, G ško in Rumunsko, ki jih hoče Ferdinana dresirati vsaj v živalski obliki, ker jih diu-g^če ne more.
Epirotsko vprašanje.
Odgovor na grško noto.
LONDON, 19. (Izv ) Velesile podajo tekom te^a tedna odgovor na grško noto v epir-skem vprašanju in vprašanju Egejskih otokov. Velesile bodo zahtevale, da Grčija umakne svoje ćete iz Epira, če bi pa to ne moglo biti takoj, pa naj se zgodi čimpreje. Glede vpr šanja Egejskih otokov se ne odloči nič natančnejšega, temveč izrazijo velesile e nado, da pride med Turčiji in Grško do prijateljskega sporazuma m da otoka Chios in Mitilene ne prideta pod grško suvereniteto.
Poset ruskega carja na Romunskem.
BUKAREST, 19. \tv.) Tukajšnji oficijelni krogi izjavljajo, da jim ni nič znanega o posetu ruskega carja Nikolaja v Bukareštu.
Dr. Švihova afera.
PRAGA, 19. (Izv.) Razprava na tožbo bivšega poslanca dr Švihe proti „Narodnim Listom" se bo vršila proti koncu meseca junija.
Novi gališkl deželni maršal.
KRAKOV, 19. (Izv ) Kakor se zatrjuje v p učenih politiških krogih, se bo prvi ministrski svet bavil z vprašanjem popolnitve mesta gališkega deželnega maršala. Kot naj-resnejši kandidat prihaja v pošte v načelnik poljskega državnozborskega kluba, dr. Leo.
Izprememba dalmatinskega deielnozbor-skega volilnega reda.
ZADER 19. (Izv.) Vlada je obvestila stranke, da jim predloži začetkom meseca majnika deželnozborsko volilno refermo. Neposredno nato bo sklican dalmatinski deželni zbor. Stranka prava je sklenila, da bo vztrajala pri svojem predlogu glede volilne reforme in bo zahtevala, da se smatra njen načrt kot minimum. Pripravljena je, da prepreči vsako delovanje deželnega zbora, če se ne spreime njen načrt kot ppdlaga za razpravo o volilni reformi. Računati je torej z obstrukcijo pravašev v deželnem zboru.
Štirinajst požarov v enem dnevu.
LONDON, 19. (Izv.) Predvčerajšnjim so ugotovili štirinajst požarov, ki so jih vse povzročile sufražetke. Po polnoči pa je bilo prijavljenih še šest požarjev. Neko lesno skladišče v Londouu je požar popolnoma uničil. Škode je bilo samo pri tem požarju okrog 2> 0.0C0 K. V Belfastu je požar po-pvroma uničil neko zalogo čaja. Večinoma na vseh pogoriščih so mogli konštatirati, da je blio nalašč zažgano.
Klofač o politični situclji.
PRAGA 19. (Izv.) Poslanec Klcfač ie danes govoril o politični situaciji in je obžaloval, da so politične razmere na Češkem postale v zadnjem času tako ra zorane in razuzdane. Obširno je govoril o postopanju čeških članov delegacije in poudarjal, da morajo z vso ostrostjo nastopati proti politiki mini strskega predsednika grofa Sturgkha in zunanjega ministra grofa Berchtolda. Poudarjal ie, da so češki politiki dovolj dolgo lojalno nastopali napram sedanjemu vladnemu sistemu in da je sedaj skrajni čas, da povedo odločno svoje mnenje.
Cesar nalahno obolel.
DUNAJ, 19. (Kor.) Korespondenca „Wil-helm" poroča: Kat »ralična afekcija, na kateri boluje cesar že Štirinajst dni, traja ne-zboljšano še vedno dalje. Zdravniki so konstatirali katar v sapniku, združen z zvišanjem temperature in kašljem, vsled česar ne more cesar mirno spati. Telesne moči so zadovoljive in prav tako tudi tek. Cesar opravlja v zlic svoji bulehnosti kakor običijno tekoče vladarske posle in si daje ustmeno poročati. Tako je dan s SDrejel najvišjega dvornega m jstra kneza Monteuuova, generalna adjutanta grofa Paara in Bolfrasa, m ni-strskega predsednika gr«»fa Sturgkha in generalnega ravnatelja Hawerda.
Avijatiška nesreča.
PARIZ, 19. (Kor.) Na letališču v Bucu sta trčila skupaj dva enokrovnika in sta se vnela. Oba aparata sta treščila na zemljo. A* ijatika Deroyeja in njegovega pasažirja Dalbina so izvlekli izpod razbitega aeroplana popolnoma ožgana, mrtva, voditelj drugega aeroplana, Bouidot in njegov pasažir Peladeau sta pa smrtnonevarno poškodovana.
Grški kralj — grški vojni maršal.
ATENE, 19. (Kor.) V navzočnosti častniških odposlanstev je danes ministrski predsednik Venizelcs slovesno izročil kral;u Kon
PODLISTEK
Rde« mlin.
Lascars mu je obljubil svoj svet.
Vikomt de Cavaroe je bil plemič, rodom iz provincije Languedor, in če še povemo, da ie bil skoraj v vseh stvareh podoben baronu de Lascarsu, celo tudi po zunanjosti. imamo vsemu temu dodati le še malo.
Ko sta prjšla pred zdravilišče, iz čigar oken je odseVala sijajna svetloba in kjer je stalo pred vhodom veliko število voz in nosilnic. je dajl vikomt de Lascarsu:
—	Nocojšnja soareja bo najbrž sijajna in ples zelo živahen. Banka naj se drži le dobro; prav ljubi se in i, da bi jo razbil.
—	Želim vam iz vsega srca, da se vam i ■ >reči to. Prosim blagovolite me oprostiti čujem. Pridite jutri. za pet minut. Le vstopite vi prvi; ne bo vatn treba dolgo čakati, da pridem za vami.
Kak nujen posel pa imate še?
—	I>ovolite mi, da vam ne odgovorim na to vprašanje.
—	Aj, aj. ljubi baron! Ljubavna pustolovščina? Vi. ki imate tako lepo ženo?
—	Vsak človek ima svoje slabosti.
—	Aj, aj! Če bi hotel igrati pri gospe baronici izdajalca? Toda pojdite. Pričakoval
vas bom v igralnici; toda ne pozabite, da vaša odsotnost ne sme presegati petih minut.
Ko se je Lascars prepričal, da vikomt ni gledal za njim, je krenil proti majhni ulici, kjer je nekako sredi ulice obstal pred hišo, ki je imela svoja temna okna zavarovana z debelim železnim omrežjem. Spustil je kladivo, ki je bilo pritrjeno na vratih, ob-bitih z velikimi žreblji, na spodaj pričvršćeno kovinasto pločo.
—	Kdo je ? — je vprašal neki glas izza majhnega okenca.
—	Mojster Salomon, nekdo, ki ste že znan žnjim. ker sem bil tekom štirinajstih dni dvakrat pri vas in sem vam prodal več zelo dragocenih stvari, med njimi ovratnico s štiriinšestdesetimi biseri in velik de-mant.
—	Spominjam se. Toda zvečer ne kup-
stantmu marlalsko palico. Navzoči so navdušeno aklamirali kralja.
—	Za jutri ne potrebujem denarja, pač pa za nocoj. Odprite ej takoj, ali pa napravim s kladivom tak ropot, da bo v petih minutah vsa ulica polna ljudi.
—	Ali ste sam?
—	Popolnoma sam. Ni se vam treba bati
ničesar.
Sele tedaj, ko je posvetil z lučjo skozi okence in se prepričal, da je Lascars v resnici popolnoma sam, je odprl vrata. Soba, v katero je popeljal Salomon svo-
Dnevne vesti.
Velik srbski narodni dobrotnik. —
Po do gotrajni bolezni je umrl v Belgradu po dinarjev, Ljubomir pa je zapustil srbski državi sploh vse svoje premoženje, nad tri milijone dinarjev in sicer za vojaške namene. Srbski narod je svoja zvesta sinova pokopal popolnoma kraljevski. -Brata Aleksa in Ljubomir Krzmanović sta živa priča, kako globoko je ukoreninjena v srbskem narodu nacijonalna in patrijo-tična zavest in narod, ki ima take sinove, gleda lahko s ponosom v svojo bodočnost, vseh deželah, kjer prebivajo Srbi, dobro poznani dobrotnik narodnih in kulturnih stitucij, rentier Ljubomir Krzmanović. — Pokojnik je bil star šele 58 let. Ni ga skoro važnejšega patrijotičnega in kulturnega društva v Srbiji, ki ne bi štelo pokojnika med svoje dobrotnike. Ljubomir Krzmano-nović je vsako leto na svoje stroške vzdrževal okoli 70 visokošolcev. V Bosni je bilo v glavnem vsled njegovih velikih podpor ustanovljenih cela vrsta pravoslavnih cerkev, šol in kulturnih in gospodarskih srbskih institucij. Pokojnikov oče je bil namreč doma iz Brčke v Bosni, odkoder se je pred več leti izselil v Srbijo, kjer je skupno s svojimi že v Srbiji se nahajajoči-mi brati, ustanovil največjo in najbolj razširjeno eksportno veletvrdko s srbskimi deželnimi produkti. Rodbina Krzmanović je postala tako kmalu ena najbogatejših v deželi in so vsi trije bratranci po smrti svojih očetov podedovali vsak po več milijonov dinarjev. Pred par dnevi v dunaj skem sanatoriju umrli bratranec Ljubo-mirja, Aleksa Krzmanović, je kakor smo že poročali, zapustil srbski državi v narodne in kulturne namene 2V2—3 milijona
Pichon o trozvezl in trosporazumu. Bivši francoski minister za vnanje zadev Pichon je objavil v „Petit Journalu" dali-« primerjalno razpravo o trozvezi in trospora zumu, v kateri pravi med drugim: Jasno je da je trozveza glede enotnosti celega ustroj in soglasja o sklepih v premoči proti trosporazumu. Ta prerifoč Je razvidna že 1 vsakdanjih diplomatičnih dogodkih. Trozveza je ozko zvezana z natančnimi pogodba ni, ki omogočujejo takojšnje skupno postopanje. Od držav trozveze ste pogodbeno vezanj samo dve državi in je domenjeno tudi skupno v ojaško postopanje. Faktu m je, da so zveze le rezultati soglasja interesov pogodbo skle-pajočih narodov in v tem oziru imajo Anglija, Francija in Rusija nedvomno premoč Radi tega tudi ne silimo v formalno zvezo z Anglijo. Stojimo samo na stališču, da j« tro/-veza glede do'oćne in hitre izvedbe eventuelno potrebnih korakov veliko n> b Ijšem, kakor tr« »sporazum. Če hočejo torej države trosp razuma predstavljati en >ktj močno skupino, se mora vršin med njimi stalna izmenjava misli in obstojati morajo pozitivni v.ognvori. Le na ta način doseže lahko tripleententa svoj namen: vzdržan je miru med velesilami, ne da bi pri tem katera izmed imenovanih držav kaj trpela.
DomaČe vesti.
San Giuliano — pomagaj! Graški »Ta-gespost« poročajo iz Trsta o sklepu deželnega odbora istrskega, da se dosedaj italijanski gimnazij v Puli, ki ga je ustanovila občina, a je bil pozneje podržavljen, parcijelno pohrvatL Uradni list v Trstu da je že priobčil razpis učiteljskih mest za hrvatski jezik. Taki stvarni vesti sledi globok vdih: »Seveda mora ta odredba čudno presenetiti danes, spričo sestanka ministrov za vnanje stvari markija San Giuliano in grofa Berchtolda!« — Torej:
jega nočnega obiskovalca, je bila precej velika, in ni nikakor kazala one slikovitosti, s kakršno se navadno odlikujejo kup-čijski prostori starinarjev, skopuhov in o-deruhov. Edina posebnost te sobe je bil oddelek, zagrajen z železno ograjo, za katero je nemudoma smuknil in zaprl vrata za seboj! V ograji je bila napravljena odprtina, ki je imela šest palcev premera in skozi to odprtino je sprejemal predmete, ki so mu jih nosili naprodaj ali v zastavo.
Ni treba dosti, pa je začrtana slika tega židovskega oderuha. Star je bil videti nad sedemdeset let Lice z živahnimi in neza-upno zročimi očmi je bilo podobno tiči ro-parici. Glava je bila popolnoma gola, imel pa je dolgo belo brado in njegove skriv-ijene in tresoče se roke, posebno, ko je prijel za majhno tehtnico, so živo spominjale tipa vseh oderuhov, po Shakespeare ju ovekovečenega Shyloka.
—	Cesa želite? — je vprašal.
Denarja! — je odgovoril Lascars, pomo-
livši mu skrinjico z uhani in ostalimi neznatnimi dragocenostmi.
—	Hm! Hm! — je zamrmral Salomon zaničljivo. — Je brez vrednosti. To je bil dernant in oni biseri vse kaj drugega. Koliko?
—	Petnajst cekinov.
—	Usmiljenje božje! Zakaj ne petnajst
San Giuliano pomagaj! Čudni pojmi, čudne zahteve, ki morajo res čudno presenetiti vsakogar, ki živi v veri, da vladajo v naših krajih — normalne razmere! Zato torej, ker prihaja minister kake ptuje države k nam v goste, kjer ga sprejemajo z vso vljudnostjo, so običajno med civiliziranimi ljudmi, zato naj bi oblasti v notranjih stvareh, ki onega ministra ne brigajo in ga ne smejo brigati prav Čisto nič, ne odrejale tega, kar so izpoznale za pravo, potrebno in koristno!! Seveda postavljajo Nemci in Italijani to pravilo le tedaj, če je to, kar se odreja, na korist Slovanom! Če bi se pa njim, Nemcem in Italijanom, iz takih razlogov zgodilo kaj takega, bi zaplapolal plamen jeze in protestov v vseh njihovih strehah. Le za nas Slovane postavljajo pravilo, naj se nam odreka vsako pravo, ker bi se sicer utegnil vznemiriti kak tuji-nec!! — Nemški list je hotel priteči na pomoč Italijanom in se je poslužil znane italijanske metode. Ali naši Italijani res nič ne slutijo, kako poniževalno je to za njih, kako priznavajo svojo obnemoglost, da ob vsaki priliki, ko se jim bliža kaka neprijetnost, kličejo na pomoč ali kakega San Giu-liana, ali pa — c. kr. avstrijsko vlado. S tem večnim vzdihovanjem po tuji pomoči ovajajo svetu, da se sami čutijo ničle, ki zadobiva veljave še Ie tedaj, če se postavlja pred njo kaka enojka v obliki kakega italijanskega ministra, ali pa c. kr. vlade?!! In na koncu koncev: kako poniževalno je to za državo, ako mora šele prositi kako ptujo državo za dovoljenje, ali sme izvajati svoje lastne zakone in deliti oravico svojim lastnim državljanom! San Oiuliano, pomagaj! Vsaka država, ki ima samovesti in spoštovanja do same sebe, bi z neizprosno odločnostjo prepovedala take vzdihe! V naravi stvari je, da stopajo države v medsebojne razgovore le o stvareh. ki tangirajo obojestranske interese, likdar pa ne o stvareh, ki se dotikajo notranjega življenja. Glede tega moraodlo--iti le lastna soverena in nedotakljiva volja vsake države! Država, ki si ne zna čuvati te volje, ovaja, da ne zna stati na last-ih nogah! A kaka država je to, ki potrebuje ptuje palice, če hoče hoditi?! Z vzdihi: San Giuliano pomagaj! — ovajajo naši Italijani, da so hromi in da zahtevajo od naše države, naj bo tudi hroma!! Bog nam je priča in vsi dogodki pričajo, da nam Jugoslovanom avstrijska država ni posebno ljubezniva, obzirna in dobrohotna mati, ali še je toliko vezi, ki nas spajajo žnjo, da nas žali in ogorča tako njeno poniževanje.
O pretveznem mučenlštvu Italijanov v Avstriji razpravlja zaderski „Narodni list" v svojem zadnjem izdanju. Uverjen je, da so na sestanku v Opaiji tudi naše n o-tranje stvari predmetom razg vor>v. To vplivanje v naše notranje razmere ni najnovejšega datuma. Datira že od Oisplje-ih časov sem, pri čemer Italijani uporabljajo vnanje neprilike Avstro-Ogrske. Italijanko novinstvo je polno cenene martirologi e avstrijskih Italijanov, da^s tem razburjn „javno mnenje" Italije, s katerim da m raj» na Dunaju računati, ako hočejo pridržati Italijo v trajni zvezi. Mi južni Slovani na vztočni obali Adrije pn naj plačujemo račune! V Istri, kjer so tri petine našega naroda napram dvema pe-timma Italijanov, so ti poslednji gospodarji v deželi. V Trstu hočejo biti ahsolutni gospodarji, dasi je tu do 80000 našega sveta. V Go ici se družijo Italijani z Nemci, da le ne pridd o Slovenci do sddelovanja na upravi mesta. Celo v Dalmaciji hoče dajati mala skupina Italijanov deželi dvonarodno obeležje. Italijani uživajo privile-g o v a n položaj na nanašoškodo. Vendar kriče, ker vedo, da tn, kar danes uživajo, ni pravično, pak hočejo z umetnim krikom zavajati svet. — Nekega dne je mi-
tisoč? Največ, kar vam dam, je pet cekinov.
Po dolgem barantanju je dobil Lascars deset cekinov, in s to majhno svoto je odšel v zdravilišče, kjer je našel vikomta pri ruleti.
—	Kako igrate? — je vprašal.
—	Nesrečno!
—	Popolnoma prav. Nesreča v igri, sreča v ljubezni.
—	Je pregovor, dragi baron, ki ga postavim na laž.
Toda to se ni posrečilo vikomtu, kajti po preteku kratke ure, je izgubil že ves svoj denar. Tudi Lascarsu ni bila sreča bolj prijazna; njegovih deset zlatnikov je požrla nenasitna banka.
Oba sta se klavemo spogledala. Vtisk, ki ga je napravilo lice drugega na drugega, pa je bil tak, da sta se oba veselo za-smejala.
—	Čudi! se boste morda, ljubi baron, — je začel Cavarove, ko sta zapustila zdravilišče in sta stopila na cesto, — da stanujem v zasebni hiši. Storil sem to iz prav posebnih vzrokov. Gostilna je jasen kraj, kjer človek postane takoj predmet opazovanja drugih gostov, kakor hitro človek živi nekoliko drugače kakor drugi ljudje in ima na sebi kaj tajinstvenega. Bil sem tako srečen, da sem našel tu v neki odročni ulici v sredi vrta ležečo hišo, ki popolno-1
lanski „Corriere della Sera" opozarial na 4veliko nevarnost-, ki preti Avstrij« od st a-ni panslavizma, radi česar naj bi Av r j t iskaia pomoči pri sosedih, ki imajo intt ese na tem, da se „panslavistični kro i i> -vzpnejo. Med te sosede — je nagašal milanski list — je šteti tudi Italijo, kater prijateljstvo bi moglo Avstriji mnogo koristiti v današnjem položaju. In potem je prišel zaključek: S tega gledišča bo mogel morda sestanek v Opatiji eliminirati nekatera nezaupanja in tudi nekatere predsodke. Hmc illae lacrirrae! Do le^a zaključka je hotel priti milanski list s svojim far zejskim dobrikanjem. Avstrija naj še nadalje protežira It Iijane in duši Slovane! Ali pa treba še-le govoriti, do kakih posledic bi prišlo? Italija vodi v tem pogledu t- čne račune: Na eni strani bi se avstrijski Itali|ani jačill in s tem čim najbolje „preparirali za odrešenje" in to „pripravljanje" bi podpirale vedno večje trume priseljencev iz Italije; na drugi strani pa bi se Slovani ogorćali in zastrupljali in bi se v njih slabšale dispozicije napram državi, ki jim daja kamen mesto kruha za vs • lojalnost in zvest« bo. Italija računa povsem pravilno, da bi taka avstriiska politika v naših pokrajinah najlepše in najgotoveje dozorevala — italijanske hruške. In tak sad je že vreden hipnega potuhnjenja in potajevanja svojih namenov. P i iružujemo se sodbi, ki jo na kratko izraža „Narodni list" o pomembnosti sestanka v Opatiji za nas: Naravno ie, da se ob takih razmerah ne morimo veseliti sestanka v Opatiji, od katerega morejo priti našemu narodu le nove izkušnie. Ali — ne samo za nasl Naj grof Berchtold ne pozabi na znani pregovor: „Čuvaj me h^g ,j>red prijatelji, pred sovražniki .se bom že sam čuval!"
Športna vest. Včeraj se je vršila dirka „Cross-conntry", prireje a po „Unione velo-cipt distica triestina , kater-* se je udeležil tudi slovenski diikač g. Zorko Š škovič, član kolesarskega društva'„Balkan . Siškovič ;e kljub temu, da mu je nekdo prav pred začetkom dirke prebodel pnevmatiko z žreb-Ijtm in se jurija dirke ni ozira!a na to, po-grabivši v hitrici drugo, navadno kolo, došel na cilj drugi, burno aklamiran od svojih z ancev in slovenskega občinstva. Prvi je dospel italijanski dirkač Cottur, član društva „Olimpia", ki je prišel par sto me rov pred Š>škovičem. — Gotovi smo, da bi bil Šiš-kovič zmagovalec, da se mu ni zgodila ona .nesreča". Zato mu tem odkritosrčneje čestitamo.
Restavracija na južnem kolodvoru je
postala v zadnjem času lokal, ki se ga mora slovensko občinstvo izogibati, ako se noče izpostavljati zasramovanju. Prepričani smo sicer, da postajnemu načelniku, g. Kranjcu, take stvari niso ljube; zato sm » tudi tr no prepričani, da poskrbi za to, da natakarji v kolodvorski restavraciji ne bodo več zasmehovali slovenskega občinstva, kakor se ie to zgodilo v soboto slovenski družbi, v kateri so bile tudi dam^ iz neke n <jpozna-nejše tržaške slovenske rodbine. Na slovensko nar čbo iz damskih ust so se vsi trije navzoči natakarji porogljivo smejali in na ponovno naročbo ni bilo drugegn « dg«»vt>ra, nego da je eden onih treh natakarjev pobalinsko zasmehljivo vprašal drugega: „No, ho<t du jetzt verstonden ? Družba je po tem p> balinstvu seveda odšla. Kakor rečeno, upamo, da gospod postajenačelnik Kranjc napravi tu red in preskrbi užaljencem po-trebn » zadoščenje. Imena so mu na razpolago v našem urtdništvu.
Cirkus Cbarles. Za prihodnje poletje se nam obeta velika circenziška senzacija. Največje in najmodernejše podjetje te vrste na kontinentu. Podjetje šteje 600 ljudi in 500 živali s 100 lastnih rnenažerijskih salonskih in pisarniških vozov, z lastnimi lokomobiii, kompletnimi tehničnimi
ma odgovarja mojim namenom, in ker imam za postrežbo nekega domačina, ki je ponoči pri svoji rodbini, sem tudi s te strani popolnoma nemoten.
—	Ljubi vikomt, moja radovednost je čim dalje tem večja. Stvar je popolnoma podobna romanu.
—	Tu sva že, — je pripomnil Cavaroe, ki je potegnil iz žepa ključ in odprl vrtna vrata. Zadaj v vrtu je bilo videti razsvetljeno okno.
Takoj nato vidimo oba prijatelja v precej veliki dvorani, ki rabita vikomtu kot občudovalnica in obednica.
Ko je vikomt nažgal nekaj sveč, se je Lascars ogledal okrog sebe. Oprema sobe, dasiravno precej staromestna, je bila vendar popolnoma dostojna in že pokrita miza je le še znatno poviševala njeno udobnost.
Glavna jed je bila pašteta iz divjačine. Na eni strani se je kazal češki fazan v svojem blestečem perju, na drugi pa veliki ja-strog v svojih ognjeno rdečih lupinah. Za posladek je bilo na razpolago raznih slaščic, tort in drugih poslastic. Za pijačo je bilo pripravljenih več steklenic johanis-bergerja in sherryja.
—	To je moje puščavniško zatišje, — je rekel vikomt. — Kako vam ugaja?
—	Ljubi vikomt, tu stanujete kakor kak princ.
(DaHe >
»EDINOST« štev. 77.
V Trstu, dne 20. aprila 1914.
tn:
• : , 'cln .kaini in ateljeji. Ves ta i . preva aio trije velikanski pu--c m Maki. posamičnih šotorov zaradi sto delavcev v eni noči na zemljišču, ki bo obsegalo kakih 25.000 kvadratnih metrov. To velikansko eirkuško podjetje kaže najfehomenahejše uspehe dresure, upotrebljaj č mase živali in ljudi iz najrazličnejših delov sveta. To bo eksotična razstava živali, ki jej ni konkurence in tvori pravi zoologiški vrt na potovanju. Videti bo živečo žirafo. kakršnje še ni bilo videti na anju, nilske konje, prvega potujočega amkanskega nosoroga in ne-število drugih eksotičnih živali, največjo potovalno menažerijo vsega sveta. Potem b : to razstava popolna, znanstveno znamenita razstava zastopnikov raznih plemen :	sveta. Prve rdeče-kožce, \cčletni prepovedi ameri-ka i^ke vlade smeli zopet iz dežele na ev r pska tla. je pridobil direktor Charles z velikanskimi žrtvami na denarju in jih združil v divjeromantičen ensemble. Pod naslovom »Wild-West« postavi v areno v obliki grandijozne pantomine nad 100 najpristnejših Indijancev, Traperjev. Covv-fcoyev in Meksikancev z nad 50 za vojno csedlanih konj. To bo velikanski prizor divjih jež. napadov, plenjenj, požigov in drugih bravurnih činov, ki naj realizirajo tistih 200.000 K, ki jih je moral direktor Charles položiti amerikanski vladi v jamstvo za srečno povrnitev redkih Indijancev iz države lovva. Charles učinkuje kvalitativno in kvantitativno, zabavajoč in poučno. On je vzgojevatelj mas in njegov s kapitalijami delujoči veleobrat računa z masami in nudi mase. S svojimi in razsežnimi šotorskimi gradbami more to grandijozno podjetje sprejeti pod streho 15.000 ljudi hkratu, da jim nudi kompleten pregled umetnosti vseh narodov in časov. Vzlic masam, ki jih kaže, deluje Charles na realni in solidni podlagi na znotraj in na zunaj. Ne prihaja z zvenečimi, a praznimi obljubami, ne da bi jih mogel izpol-razširi svoj v vsej Evropi pridobljeni renomč najuspešnejšega povzdigovalca modernega cirkuštva na kontinentu. Charles je že v poletju 1912. in 1913. prepotoval velik del Avstro-ogrske in je povsod slavil triumfe nad triumfi. Tedaj so ga obveze zvale nazaj v inozemstvo in je med tem prekrižal pol Evrope, hiteč od severa do juga in od vzhoda do zapada. Preteklo zimo je igral v lastnem stalnem cirkuškem pozimskem poslopju v Bruselju, je prehitel v brzi turneji Holandsko in Belgijo, da je prešel potem preko Rene v nemško industrijsko ozemlje, odkoder prispe preko mest Bavarske in Virtemberške naravnost k nam. Te velikanske razstave smemo pričakovati z nenavadnim interesom.
Poizkušen samoumor. Včeraj zjutraj okr<g poli 7 si je etlen onih vojakov, ki so na straži v mestni zastavljalnici pripadal je t grškemu polku p gnal iz svoje puške kr< gljo v pr*i. Poklicali so takoj zdravnika rešilnr postaje, ki je pod?I nesrečnež prvo pomrč. Potem so ga prepeljali v vojaško boln šnico. Vzroki, zakaj si je vojak hotel vzeti življenje, so neznani.
Nenadna smrt. Kamnosek Ludvik Tram-puš, star 52 let, stanujoč v ulici sv. Mihaela štev. 11, je včeraj dopoldne bil Še popolnoma zdrav. Kar naer krat pa ga je p i-j«rla slabost, grudil se je na tla in par minut pozneje je bil že mrtev. P klicani zdravnik reši ne postaje je m« gel konstatirati edinole, da ga je za Ida kap.
Ponesrečilo se jim je. Včeraj popoldne sta SKUš-jla d a zlikovca udreti v vratarjevo )po v veži hiše štev. 14 v ulici Torre bianca. Eden je stal na straži, drugi je pa ,delal-. Delo pa se j raa ni posrečilo, kajti Zu lotil ju je hišni 1 stn:k Kdtner. Možakarja sta pobegnila, toda tudi tu sta imela smolo, kajti Keitner je šel za njima in je videl, kako sta izginila v sosednji veži, kjer sta se zopet spravila na vratarjevo lopo. - eitner je tekel nato na policijo in policijskemu nad-z miku Primožiču se je nato posrečilo, da je prijel oba tička za \rat Bila sta t«» 21 letni Nikola Orlić, rodom iz Krka in 19 letni Rudolf Skerl iz Pule. Oba sta ie dobro znana tržaški policiji. Pri obema so našli razno vlomilno orodje.
Stepli so se. S-^oči so se v ulici Molin a vent ne aj sporekli 40 letni Ferdinand Mah< rčič, 35 letni Anton Ubn k in 33 leti.i Anton D dič. Beseda je da a besedo, in končno so se tudi spoprijeli, tako da so morali k nč».o vsi trije iskati pomoči na rešilni postaji Mahorčiča so celo peljali v bolnišnico, da so ga bolje obvezali toda v bolnišnici pa le ni hotel ostati. Zakaj so se pravzaprav stepli, pa niso hoteli povedati.
Borovi.
—	Za CM pr druži ico pri Sv. Jakobu je darovala g.ca Ana Škerl 1 K.
-	O priliki smrti viteza Cossovicha so podarili uradniki Jadranske banke K 33*— za mošco podružnico in 33 K za hrvatsko iolo v Trstu.
Društvene vesti.
Redni občni zbor „Delavskega podpornega društva-, se bo vršil v nedelj", dne 3. majnika t. L oo 10 predpoldne ▼ društvenih prostorih v ul. G. Galatti št. 20 s sltdečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsed ika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika in pregledovale«v ćunov, 4) Poročila o izpremembi pn.t S) Razni predlogi in nasveti, 6) Volitev ga odbora, namestnikov, pregledovalcev računov in dveh članov razsodišča. Ćlani se opozarjajo že sedaj, da se polnoštevilno udeleže občnega zbo. , ker je jako valaa točka na dnevnem redu: izprememba prati!. Pred'a ga lo se bo, da se ustanovita še dve višje kategorije glede vplač vanja in pod p« re.
V::':J iz Mllie.
Abbasso i a pol vere ! vzklika današnji „Eco", pr c s prahom da r.e bo Goric več „Stnubnest", kakor pravi dopisr.ik v omen:enem listu. V tem oziru ima Cisto p av, ali če vidi vzrok večnega prahu v Gorici, le v s'abem kramozu, ki se uporablja pri nasipavanju cest, potem pa seže premalo globoko. Mestna uprava je pač tako zanikrna, da se ne potrudi dovolj, da bi ome ila neznosni prah. Sedaj se bodo zopet začeli kregati, ko pa je bilo čas nastopiti proti sedanji upravi, jih pa ni bilo nikjer.
K roparskemu napada v Ajdovščini. Orožništvo naznanja, da ni bilo vzeto Po-Ijancu, kakor se je prvotno mislilo 2000 K, temveč le 970 K.
„Slovenec" in goriški deželni odbor. Ce st* na Kranjskem d voli poslance le zmerrK) kritiko delovanja deželnozborske večini, takoj je ogenj v strehi in ves kranjski deželni odbor je globok užaljen vsled kritike. In dolg odmev te užaijenos i prinese „Slovenec*. To je tedaj, ko so njegovi pristaši na krmilu. Čisto drugače pa je, če so obsojeni n;egovi somišljeniki da morajo gristi trdi kruh opozicije. Tedaj je pri večini vse napačno, vse narobe, go spodarstvo vedno slabše in le še manjš na more rešiti deželo pred gotovim poginom. Tako si misli tudi nekdo v petkovem »Slovenci* in prav neusmiljeno ueriha po deželnem odboru. Vse je narobe. Narodnostne razmere se vedno bolj slabšajo v našo škodo, dežel ih adbernikov ni mogoče d' -biti podpore, in nagrade se razdeljujejo krivično, nezadovoljnost s sedanjimi razmerami je splošna. Da ni „Slovenec" po svoji navadi čisto točen v svojih podatkih, je naravno. Zato tudi udarja včasih v zrak. „Slovenec" očita dr. Frankotu, da ne pride nikdar v deželni odbor. Ta je pa lepa. Dr. Franko je eden najmarljivejših odbornikov in oba slovenska odbornika opravljata svoj posel vestno in točno, da bi si jih lahko marsikdo vzel za zgled. Nekdo pa je, ki ne opravlja svojih poslov brezhibno, to je glavar sam. Na njegovi mizi leže kupi nerešenih aktov, tam naj podreza „Slovenec" in tudi mi mu zapojemo slavo. — Po deželi vre vsled zvišanja odstotkov pri deželni zavarovalnici, pravi naprej „Slovenec-. Tudi s to trditvijo nima „Slovenec" sreče. Po deželi prav nič ne vre radi zvišanja odstotkov, ker vsak trezen gospodar ve, da je bilo zviš nje potrebno. Cisto radi pa verujemo, da bi hoteli nekateri porabiti to zvišanje v svoje demagogične namene. Će pa bodo imeli u peh, je pa drugo vprašanje, ker na Goriškem je danes l;udstvo že prerazsodno, da bi ga mogla vsaka fraza zbegati.
KrllžEunost In umetnost
Koncert Costaperaria - Trost.
Lepo šievilo nas je bilo v soboto v Na-rodntm d mu, da počastimo dva, „naše gore !ista", umetnika: go. Miro Costaperario in g. Antona Trosta. Že njuni imeni sta vzbudil; v občinstvu zahteve po dovršeni umetnosti. In ni se vaialo občinstvo, saj to je > l umetniško idealen večer.
i\t ša toli priljubljena koncertna pevka ga. M. Costaperaria nas je po dolgem času zopet razveselila s svojim nastopom. Že neštetokrat nam je blagohotno nudila priliko, da smo občudovali umotvore svetovn h mojstrov v njeni umetniški izdaji. — Njeno jetje je res tako, kakor v Loewej ?VI RS adi >etje onega „DivaM, ki se v petju smeje in v petju tudi plaka, kateremu se drevesa C m ajo, ki ga celo slavec strme posiusa. N.cn gas je poosebljen vzdih, zmožen n ,-finejše m dulacie, silen v turobnem slogu, pa tudi prenesljiv in sposoben za naivni in razposajeni značaj. Gospa Costaperaria spada k oni mali peščici koncertnih pe»ctv, ki se smejo res „koncertnim" prištevati. Ni vs?k operni pevec tudi koncertni pevec, S:j poslednji nima opere nili v inscenaciji, niti v orkestru, niti v mimiki, niti v predbežnem dejanju. Njegova velika sila tiči edinole v be-edi, zvezani s tonom, ki nr<j po> ušaicu plastično predočuje in oživlja misli. In oživljala je res umetnica mrtve umotvore s pra o pomladansko silo, posebno Br. hmsovo „Brezuspešno podoknico". Laiovičevo „Pesem o Ualcu", Loevv jevo balado .,Div". Življenje, ki ga je vdihn ia v „Brezuspešno podoknico", je bilo »ako živo in resnično, da so gotovo vsi zastopniki moškega spola imeli sožalje z revežem, odgnanim od okna na tako rafini an način. Enako ži- ljensko moč je dala umetnica Lajovičevi , i vsmi o tkalcu". Nekalj^na poezija te skladbe s živo zraženim hrepenenjem in odločnostjo dekleta je dobua v nji vredno predstaviteljico. Ta pesem bi bila gotovo vredna, da bi s< jo uvr-tilo kot zadnjo v dotični točki pr -grama, ker po glasbeni vrednosti daleč nadkriljuje stali dve, Griegovo in W<|fovo. Umevno, da je občinstvo z veliko pozornostjo sledilo vsem točkam, da je umetnico neprenehoma slavilo in jo prisililo, da je • n-» pesem ponovila in dve dodala. Go. Costaperaiijo je na klavirju dovršeno sprem-lj | g. Trost.
Že tretjič smo imeli priliko s'išati v Trstu g. Trosta. Po bogastvu so nadkrilje-vali točke prvih dveh njegovih nastopov sobo ni njegov program, toda, kar se tiče umetniškega pro zvajanja, smo našli v g. Trostu zopet prejšnjega umetnika. Da ni napravil v prvi točki posebno globokega učinka na občinstvo, so temu krive skladbe same, v katerih zaman iščemo duhovitosti, kar velja v prvi vrsti za Cuijevo „Etudo". Etuda že sama kot taka forma, ne daje povoda, da bi se skladateljeva iznajdljivost globokeje razvijala, marveč se komponist pri tej formi večinoma ome uje, rekel bi le na suho Itmanje ionov. Nekaka redkost so w tem ozira Chopin© ve etude, kjer komponist mojstrsko združuje tehniko z razpoloženjem (Stimmung). tako da zveni iz njegovih etud sama poezija. Čudovit je bil efekt v Chopinovi „Polonezi" m v Sukovi
„Idili". Tu smo vzrli onega Trosta iz lanskega koncerta v čitalnici, kjer nam je poda! Smetano in Dvoraka. V Sukovi „Idili", skladbi polni romantike, prikrojene v moderni smeri, nam je dokaza Trost, kako mojstrsko ovlada nelahko Istran klavirske tehnike — raznobarvnost (nelahko instrumentacijo), kar je modernemu pianistu brezpogojno p trebno. In s kako bravuro je igral Chopinovo , Polonezo" op. 53. Tej sklad »i je dal impr^vizatori^en značaj s »tempo ru-bato«. katerega se je Chopin kot pianist tako rao posluževal. Gotovo ne zgrešimo, če prištevamo g. Trosta epikom. Bolj in bolj si podvrguje skladbo in vedno slavneje zmaguje nad njo. Vkljub njegovim ener gičnim in mogočnim poletom se pa nikakor ne izgubljajo najnežnejši in najfinejši odsevi.
Občinstvo se je resno potrudilo, da sledi proizvajanju željno prič-kovanega umetnika. Hvaležnim srcem mu je aplavdiralo tako dolgo, da je dodal še en komad ob koncu programa. Upamo, da po tem tretjem nastopu našega slovenskega virtuoza g. Trosta med n;imi tržaškimi Slovenci sledi v do-glednem času tudi četrti.	V. S.
Tm fažRočs m IMskem.
Hrvatska stoji zopet v znamenju bližajoče se krize. Razmer, med banom in saborsko večino postaja od dne do dne bolj neodkritosrčno in ni izključno, da pride končno do popolnega preloma. Vprašanje parlamentarizacije hrvatske vlade postane menda tisti kamen, na katerem naj se razbije dosedanje sporazumno delovanje bana in koalicije, da bodo potem oni, ki imajo interese na hrvatskih krizah, lahko lažje v kalnem ribarili. Srbsko-hrvatska koalicija, ki tvori vladno večino v saboru, stoji namreč na stališču, da je že skrajni čas, da se reši vprašanje parlamentarizacije vlade, ker je to potrebno tako s stališča politične oportunitete, kakor s princi-pijalnega stališča. S stališča politične o-portunitete radi tega, ker v sedanjo banovo vlado saborska večina nikakor ne more imeti zaupanja. Sedanji sekcijski šefi so namreč Še vsi iz prejšnjega neustavnega režima in zato ne morejo zahtevati onih važnih in potrebnih reform za narod, ki jih pripravlja koalicija. Na drugi strani pa je potrebna sprememba v vladi iz velikega načelnega razloga, ker Je glasom hrvatske ustave hrvatska vlada odgovorna saboru. To načelo odgovornosti vlade napram saboru, je sestavni del državnega prava kraljevine Hrvatske, ki se nikakor ne sme ignorirati ali kršiti. Zato zahteva koalicija, da se vzamejo sekcijski šefi iz vrst saborske večine, kajti le na ta način je možno uspešno delovanje v korist naroda.
Tako koalicija. Uradne »Narodne Novine« odgovarjajo na to, da v avtonomnem delokrogu kraljevine ♦Hrvatske in Slavonije o pravem pariainentaričiiem režimu sploh ne more biti govora, kar je v diametralnem nasprotju s stališčem koalicije. — Konflikt med banom in koalicijo se zdi torej neizogiben in že v kratkem se mora pokazati, s kako misijo je bil ban baron Skerlecz poslan na Hrvatsko. Vrh tega je prišlo sedaj še popolnoma notranje-politi-čno vprašanje: kandidatura Valerijana Pribičevica. proti kateri ban kar očitno nastopa, kliub temu, da prvotno ni imel ničesar proti njej. Situacija postna torej jako kritična in presenečenje ni izključeno. \ sekakor bo morala koalicija postopati jako oprezno, a obenem tudi energično, če sc ne izpolni njena zahteva, sicer lahko zaigra vse svoje simpatije med narodom.
Nihče ne more zaenkrat še prorokovati, kako se razvije, oziroma reši očitni spor med banom in koalicijo. Zdi pa se, da je popolnoma opravičena slutnja onih, ki stoje na stalksču, da se bližajo Hrvatski zoper kritični časi in da so imeli prav oni. ki so že takoj pri nastopu vlade bana Skerlecza nasvetovali koaliciji previdnost, češ da ho če Tisza ustvariti samo navidezno mir m? Hrvatskem in da tudi ban Sheriecz ni ničesar drugega, nego čisto navaden eksponent madjarske vlade na Hrvatskem, ka-<or so biii vsi njegovi predhodniki. A eno je gotovo, pa naj se razvijejo stvari kakor že hočejo: srbsko-hrvatska koalicija se je lojalno držala pogodbe z grofom Tiszo in je izpolnila vse, kar so zahtevali Madjari kot nekak predpogoj za vzpostavitev ustavnih razmer na Hrvatskem. Podaljšala je finančno nagodbo z Ogrsko, rešila v par dneh proračun in sprejela tudi razlastitveni zakon. Šla je v svoji lojalnosti celo tako daleč, da je postavila v nevarnost celo svoje simpatije v narodu. Ce kljub vsemu temu izbruhne nova kriza na Hrvatskem, potem bodo morali uvideti tudi nasprotniki Hrvatske, da nerednim razmeram v Hrvatski ni kriv nihče drugi, nego edino Madjari — ne pa Hrvati sami.
(Manje trsoušblh Sol
m pouziiižs trgovine.
i.
V »Edinosti* se posebno v poslednjem času opetovano čuje klic po ustanovitvi slovenskih trgovskih šol in poziv na narod slovenski, naj izobrazi svoje sinove predvsem v trgovski vedi, t. j. naj jih pošilja v prvi vrsti v trgovske šole. Na dlani leži, da narod slovenski potrebuje slovenskih trgovskih šol primerno svojemu številu; dejstvo je pa tudi, da v razmerju s številom našega naroda in posebno v primeri s številom trgovskih naobražencev drugih narodov mi daleč zaostajamo s trgovskim naob raženstvom. PovdarjajoC to oboje in obžalujoč, da nam slovenskih trgovskih šol nedostaje prav tako, kakor obiskovalcev trgovskih šol, pa smatram potrebnim, da se poglobim nekoliko v vzroke teh žalostnih dejstev fat da opecorim na pot, ki bi
morda vedla do zboljšanja omenjenih ka-lamitet.
Slovenskih trgovskih šol nam nedostaje! — Ker Slovencem, pri znani njihovi jezikovni nadarjenosti, pomanjkanje katerihkoli šol ni bila ovira, da bi si zaželjene naobrazbe »e prisvojili tudi na tujeje-zičnem zavodu, se njihove zahteve po domačih zavodih iz srede naroda tudi niso nikdar povdarjale z onim akcentom, ki bi naši toli sovražni nam dunajski politiki dali absolutno prepričanje, da je ustanovitev slovenskih trgovskih šol nujna potreba. — Zato si je dunajska politika poleg neštevila druzih zahtev ki nam gredo že pa sami ustavi, pridržala tudi te šole, ki raj bodo posamezno služile kot kompenzacija našim parlamentarcem za usluge, ki jih bo zahtevala od njih vladna politika Da bo pa pri podelitvh teh kompenzacij manj šuma v germanskih gozdovih, se bodo najprej polagoma podržavljale obstoječe privatne trgovske šole. Tako bodo padale drobtinice druga za drugo na prazno slovensko rnizo in, kakor prva, dospe vsaka naslednja z velikansko zamudo za kulturne, že sedaj obstoječe nujne potrebe naše domovine.
Naobražencev trgovske vede naj bi bilo vedno več! Slovenci naj bi v naraščajočem številu posečali trgovske šole! Predaleč bi vedlo, če bi se hotel spuščati v podrobnosti o vzpodbudi k temu in o obstoječih ovirah. Zato se hočem omejiti le na par važnejših momentov.
Vsa slovenska trgovina obstoji pravzaprav v mali trgovini, v drobni razprodaji. Začetniki teh trgovin so se in se še rekru-tirajo iz priprostega neizobraženega naroda, iz ljudi, ki imajo le nekoliko podjetnosti in pri tem namen, zaslužiti si vsakdanji kruh — ali daleč od namena, da bi si osnovali kedaj na široki podlagi zasnovano, trgovsko podjetje, raztezajoče se preko mej svojega domicila, svoje province, ali celo svoje domovine, da ne rečem, preko mej države. Ti mali podjetniki so po največ gospodarji, uslužbenci in hlapci obenem, boreči se v potu svojega obraza za vsakdanji košček kruha. Da so se v tem ekzistenčnem boju osiveli trgovci odločili dati svojim otrokom lažjega kruha, jim niti ni zamere, predvsem še, ako niso imeli kake posebne sreče, pridobiti si kapitelij, ki bi jih izročili trgovsko izobraženemu sinu v svrho, da na podlagi pridobljenih trgovskih znanosti razširi obstoječo trgovino. Zategadelj opažamo, dan za dnem, da sinovi naših trgovcev postajajo vse drugo, nego trogvci, hčere pa se poročajo z uradniki, k čemur jih vsposoblja nekoliko nad vsakdanjostjo nahajajoča se njihova izobrazba ter po možnosti primerna dota, pa če le-ta obstoja vsaj v mesečnih podporah. Namen je dosežen, ako nimajo njegovi moški in ženski potomci s trgovino nikacega stika več. Apel na te trgovce ostane zategadelj bržčas še dolgo vrsto let brezuspešen.
Ako vzamemo nekoliko boljše situirane trgovce slovenske narodnosti, so pa to največ ljudje, ki si predstavljajo trgovino kot sredstvo, da dosežejo za starost nekak kapital, ki bi jim garantiral brezskrbno življenje, iz otrok pa da napravijo te ali one vrste uradnike, češ: ker je trgovski stan tako nekaj malenkostnega, naj bodo vsaj otroci nekaj uglednejšega v socijalnem življenju! — In res opažamo, kako se pehajo njih otroci za vsakojakimi doktorati in kako prihajajo nekoliko večje dote njih hčera v mrtvo roko za narodno gospodarstvo.
No, o slovenskih trgovcih-bogataših govoriti bi bilo tisto, kakor da bi govorili o slovenskih kraljih — in, ako pa jih je kaj, gravitirajo vse njih misli glede potomcev v okolice višje politike, pa če ima pri tem tudi narod slovenski zaznamovati naraščaj narodnih odpadnikov.
Iz navedenega prihajamo do žalostnega zaključka, da ravno slovenska trgovina iz teh in podobnih vzrokov ne daje naravnega kontingenta za izobražene slovenske trgovce; pravim naravnega, ker če kdo, bi mogel in moral imeti trgovčev sin največ smisla za trgovino, kakor ga ima od-
vetnikov za pravo in zdravnikov za medicino.
Ker manjka naraven pritok v trgovske šole, naraven še posebno zato. ker bi ti absolventje ne imeli skrbi, iskati si kruha drugod, ampak bi kar stopili ob stran svojega očeta-trgovca ter bi rnu s pridobljeno izobrazbo in pridnim vztrajnim delom dvigali že obstoječe podjetje — vrši se vpisovanje v trgovske šole s strani učencev, ki pri vsfopu nimajo'nobenega pojma o trgovini, ali so ponesrečili v kaki drugi šoli, ali- pa so morali nadaljevanje teli drugih šol prekiniti vsled pomanjkanja sredstev — učenci, ki tudi po dovršeni trgovski Šoli še vedno nimajo pravega smisla za trgovino, da jim je ta pogosto tudi nekaj apatičnega in jo smatrajo le kot najzadnji kruh. Predvsem se trudijo, da bi prišli v banke, češ, tam sem »uradnik« — pri trgovini sem samo knjigovodja, korespon-dent itd. Ker torej že po naravi nimajo smisla za trgovino kot tako, se tudi ne trudijo, da bi aktivno posezali v trgovstvo, marveč ostajajo do smrti knjigovodje, do-čim se nekega lepega dne gospodarjev trgovski uslužbenec etablira.
Kaj je naravna posledica tega? Ta, da imamo že danes število trgovskih absolventov, ki so kot knjigovodje in korespon-denti mesece in mesece brez službe, kajti na novo ustanavljajoče se trgovine so zopet le nekake braniarije, ki enostavno ne rabijo trgovskih izobražencev; obstoječe trgovine starejših trgovcev pa se ne razširjajo in torej tudi ne morejo porabiti vsega, leto za letom naraščajočega trgovskega izobraženstva. Če pri tem še uva-žujemo, da nejugoslovanske trgovine, posebno v današnjih časih, niti ne sprejemajo Slovenca v službo, in pa dejstvo, da posebno v Trstu odjemljejo kruh trgovskim izobražencem najrazličnejši številni državni in drugi uradniki z nekolikournim cenim dnevnim delom — potem je umevno, da naval na trgovske šole ne more biti prevelik in bo obisk trgovskih šol, ako ne pridejo sinovi trgovcev, ki bi po dovršenih šolali delali doma, kmalu prevelik. Kajti samo takozvanih trgovskih uradnikov je morda že danes preveč in se je bati, da bomo kmalu govorili o knjigovodskem — proletarijatu!
II.
In vendar je narod brez lastne trgovine narod brez obstanka!
Ce kmet na ravnini ne bo obdeloval zemlje, propade, če narod ob morju ne bo trgoval, tudi propade. Slovencem, ki smo tudi narod ob morju, je trgovina in nje razvoj življenskega pomena. Ali naj vedno množimo z ročnim svojim delom kapital tujemu trgovcu? Ali ne mislimo vzeti v lastne roke tega velikega vira našega narodno gospodarskega blagostanja ? AJi bomo še vedno z mrkim očesom gledali naseljevanje tujega trgovca v naših krajih, izsesavajočega iz nas mozeg in denar?!
Taka vprašanja in vzklike iz strahu pred bodočnostjo smo navajeni poslušati in čitati vsak dan, toda, preko tega prehajamo vedno na dnevni red brez poizkusa, da bi oživeli v narodu smisel za trgovino. Zdi se nam, kakor da so taki pozivi dnevna potreba zato, da se jih čita — in sicer samo čita. No, sem pa tje čujemo tudi kak »Svoji k svojim«, kakor da je s tistim hipom naša trgovina rešena, potem pa je zopet vse tiho, naša trgovina pa gre po starem kolovozu dalje.
Poglavitna krivda, naš naglavni greh v trgovini je nepojmovanje narodnega gospodarstva — strup pa vedno ponavljanje slovenskih trgovcev, da je trgovina mednarodna.
Ako si hočemo napraviti sliko o jakosti kakega naroda, informiramo se o njegovem narodnem gospodarstvu, to je o njega kmetijstvu, industriji in trgovini. Ako je trgovina važen činitelj narodnega gospodarstva vsakega naroda, kako more vendar biti trgovina mednarodna?! Trgovina je važen del narodnega gospodarstva in ni pri nobenem narodu mednarodna — le pri nas Slovencih naj bi bila?! Od kod neki ta strupeni pojem, ki ovira povzdigo naše trgovine? Ni treba dolgo premišljevati.
Vt
a
"ITI 1 NOVI ISSSBSHSSa
smotrna isrrftb* JBERSON".
se izdi»ltijp iz ptsebne ne&an:c* P. ra-gnmi po-tou moder ih pripomočkov izdelovalne tehnike in so vsled te. a d > azaoe nj gove prednosti i. sicer isredna trp* žnos*. iz** ras prožnost ter nata*£oa in i nakupu pasi te na znamko Tovarne Bera«, Dunaj 111, L
V Trs4i* ĆVO 23. apiTa 1914.
•tDFNOST« Sfer. 77.
Stran III.
rc u-1 i	n!ec je in osta ne
n:.c. ti. /a . edaj k se totalnosti in p. ner rsoi o-ti naših trgovcev. je razume; vcepiti ra im liitOt-n — me (•a rodnost tr govi^e za. \ n tem inl.2 na naš ra<Lun jaC* rarodno gospodarstvo svoje««* naroda. In sedaj, ko je to dosege i, tudi prihaja prvi poliutni Nemec v naše kraje, otvarja trgovino in s parolo: trgovina je mednarodna, dosega najboljše uspehe, imajoč. pole* drugega, že pripravljen teren v odjemalcih — Slovencih. In vendar je trgovina narod-ra! Trgovina je in mora biti narodna vse do tam. do koder seza zadnji član našega naroda, pa ' ' Hlo to tudi preko narodnih me?! Pofci	Nemca! Jeli on v Trstu
ali na slov t	ozemlju domačin —
ne! No, pa Ker je tu: ali je njegovo premo ^tnje del nagega narodnega premoženja J Kaj še — del nem^ke^a narodnega premo ženja. Znajoči to. aii bomo še vedno naivno trdili, da ie trgovina mednarodna?! --Mednarodno je hlago. v kolikor ga je treba importi rat i. ali v kolikor se more eksportima: faktorji pa. ki povzročajo in po-FPiMjjejo gibanje blaga, so člani tega ali rnt^a naroda, in korist, ki se steka iz tega prmeta. postaja prirastek narodnega premoženja tistega naroda, čegar član si je to korist prislužil. Sleherni narod — izvzemši nas — stremi za tem. ca prihaja potorn svojih članov kolikor možno najbližje viru importnega blaga in kolikor možno k izlivu eksportnega domaČega blaga — to pa zato. da se izogiblje toliko in toliko tujena-rodnih prekupcev. od katerih slehernen'u hi odpadel gotov % zaslužka, in za toliko bi odpadel gotov dobitek zaslužka, in za bi se znižalo premoženje njegovega naroda. Če ie torej vsakemu otroku lahko jasno, da trgovina ni mednarodna, pač pa e-minentno narodna, bi človek mislil, da je to jasno tudi slovenskemu trgovcu. No, pa slovenski trgovec nima časa in volje, da bi ra7misljeva! o narodnogospodarskem prob1 " Zadovoljuje se, če ve po Nemcu mu	eno visoko učenost — trgovina je mt ~odna! Kdo se bo potem še ukvarjal s premišljevanjem, če in koliko je pa to tudi res?
Tudi Nemci so naleteli na svoje trgovce take vrste, ki se niso zanimali za nemško narodno gospodarstvo! Toda, kre jih niso mogli pridobiti s predavanji o narodnem gospodarstvu, posegli so po drugem sredstvu: vcepili so jim sovraštvo do drugih narodov! Sovražiti je prijetno, cilj je dosežen! Kdor ni —»mil principa narodnega gospodarstva, ta mu je enako dobro služil s sovraštvom dc tujega naroda
Ko sem se tako dotaknil ene najvarnejših ovir v razvoju slovenske trgovine, potrdi menda marsikdo, ki oozna našega trgovca, z menoj vred. da je umevno, zakaj si slovenski podjetni in naobraženi mladenič stokrat premisli, predno se spušča v trgovsko podjetje. Ve namreč, da tuji narodi razumevajo narodno gospodarstvo in kupujejo le od članov svoi^ga naroda; njegov naravni kontingent, slovenska zemlja. pa vihti zastavo mednarodnosti na tr-gc vs!v'. m polju. Na koga naj torej računi r! K »»zdravljenju naše trgovine je torej potrebna operacija, ki izrc/e 'Z naših trgovcev — - mednarodnost trgovine.
Važne za našo trgovino so nadalje tudi naše denarne in kreditne stvari.
Posamezniki pri nas skoraj i.ikdar ne razpolagajo s kapitali jami, ki bi zadostovale za gladko poslovanje tudi le manjšega obrata. Prav v kratkem se vedno po-javlja potreba po kreditu. Ta kredit pa — bog se ga usmili! Ce je premajhen, je bolje, da ga ni. ker premajhna sredstva več škodujejo, nego basnijo. Ce je primeroma zadosten, požirajo obresti vso hasen in profit napornega dela uživajo banke, in — ker je slovenskih bark le malo — odhaja naše narodno premoženje tudi še v obliki obresti in provizij v tuje roke. Potem pa je kredit Slovencem tudi tako ustvarjen, da ga omaiuje že vsaka najrahleja sapica na političnem horizontu in neredko se dogaja, da hipna odpoved upropašča tudi naj-cvetočejše podjetje. Da-li ne tiči za temi manipulacijami tudi kak poseben namer:? Ce se ozremo po slovenskih tieh, opažamo od tedai. ko so pričele rasti razne banke iz tal, kakor gobe po dežju, kako slovenske stavbe, ki se jih je smatralo za neraz-rušljive, padajo druga za drugo — in kdo bo nekoč dominiral v njih?!
Ker mora podjetni, naobraženi mladenič računati tudi s tem faktorjem, sem prepričan, da ga kreditne razmere pri nas ne izpodbijajo k podjetnosti.
Prav malo poguma dajejo v poslednjem času tudi naravnost drakonske obsodbe v slučaju konkurzov — posebno v centrumu Slovenije. Nehote se človeku vriva sicer, mislim, neosnovana misel, kakor da se hoče po nekem ukazu tudi še na ta način plašiti trgovske podjetnike. Znano je, da je v Slovencih gotovo najnižji odstotek konkurzov, pri katerih bi se mogla resnično podtikati zlobnost — pač pa so večinoma posledica slabega denarnega trga, trgovske krize — to dvoje pa je zopet posledica naše izborne vnanje politike. Ker je ta iz-podnesla trgovcu tla, zato naj se trgovca uniči materijelno in moralno?!
Kako še-le pa naj vplivajo za lase privlečeni konkurzi, ki jih tudi ni malo (Agro-Merkur v Ljubljani, pri katerem, raznn obsojencev, nihče ne trpi vinarja — Glavna posojilnica istotam, pri kateri bi spričo neomejenega jamstva članov ne moglo m ne smelo biti govora o konkurzu — po normalnem človeškem razumu vsaj)?! Videti je, kakor da se hoče dati Sloven^..n klasične izglede, kaj iih čaka, ako se bodo lotevali trgovr e. za katere je dovolj tujcev, ki imajo ob času km državnega narodnega gospodarstva zaslombo drugod, dočim smo Slovenci v takih časih kaplje na veji, ki jo vsak vetrič stresa na tla!!
Ako nam je torej do ustanovitev trgov-
ci i in 'o roseta Slovencev po trgov-i't šolah. eba nam je v prvo odstraniti poglavitne ovire, vzbuditi v narodu ljubezen do trgo\ skega stanu, ugonobiti suženjsko narav Slovencev sploh, užgati v posamezniku samozavest, ponos in ljubezen do slovenske domovine. — Kako se pa •iaj to zgodi, nam pripoveduje — Volks-rat!
Kužne vesti
Poštena delitev. Slabo oblečen postopač je v lesovju nagovoril potujočega trgovca: »•Dragi gospod! Samo mal dar!« — Sedaj
sredi noči, ljubi moj, na tem zloglasnem kraju? — »Malo besed! Jaz hočem dar!« — A tako, cenjeni prijatelj, ti hočeš imeti, kar imam pri sebi? Nu, dobro, hočeva pošteno deliti. Tukaj je revolver s šestimi kroglami Tri dam tebi. Vendar ostale tri hočem radi nevarnosti obdržati še v cevi. Je-li tako prav?« — Vam želim lahko noč. Z Bogom!
Ljubavna drama. V petek bi se bila morala pred zagrebškim sodiščem razprava proti nekemu Franu Varoviču zaradi hudodelstva poizkušenega umora, razprava se pa ni vršila, ker se glavna priča ni mogla udeležiti razprave. Stvar pa je bila taka: Fran Varovič, pekarski pomočnik, rodom iz Križevca. star šele 21 let, je prišel preteklo leto v Karlovac, kjer je bil v Do-bovcu kot pomočnik sprejet pri peku Ivanu Rataju. Varovič je stanoval v sosedstvu neke Marije Kovačičeve, s katero je, dasi-ravno je bila omožena, začel občevati, iz-prva sicer samo kot znanec, pozneje pa se je razvilo iz tega poznanstva pravo ljubavno razmerje. Varovič je prigovarjal Kovačičevi naj pobegne ž njim, kar pa ženska le ni hotela. To je tako razjezilo Varoviča, da je zagrozil svoji ljubici, da najprej ustreli njo, potem pa še sam sebe. Ker pa tudi ta grožnja ni izdala nič, je Varovič odpotoval 1. februvarja t. L v Kri-ževec, odkoder je pisal Kovačičevi več ljubavnih pisem. Kovačičeva mu je odgovarjala in ga vabila, naj se vrne v Karovec, kar ie Varovič tudi storil. Vrnil se je v Kariovec 21. februvarja in se nastanil v neki gostilni. Kovačičeva pa je toliko časa nagovarjala svojega moža, naj dovoli, da pride Varovič k njim stanovat, ko se itak v treh dneh vrne v Križevec. Mož, ki je pač moral biti precej slep, je dovolil, in Varovič se je 23. februarja preselil k Ko-vačičevim. Dne 25. februarja pa sta se Varovič in Kovačičeva precej hudo sprla, ker je Varovič našel pri njej več ljubavnih pisem drugih moških. Končno — bilo je popoldne — je Varovič odšel iz hiše in je kupil revolver in patrone. Ko je odšel od Kovačičeve, jej je povedaL, da gre kupovat revolver, in da se potem ustreli. Ko zasliši strel naj pride k cerkvi pri Starem gradu, da jej še pove nekaj, potem pa da se ustreli. Kovačičeva je povedala to svojemu možo, ta pa jo je zaklenil v stanovanje. Vasovič pa ni šeJ. ko je kupil revolver, tja. kakor je rekel, temveč se je vrnil pred hišo. kjer je stanovala Kovačičeva, in jo poklical. Prišla je k oknu. kjer sta se pogovarjala nekaj časa in je Varovič ceo začel jokati. Končno jo je poljubil, potem pa potegnil iz žepa revolver in ustrelil v razdalji kakih treh korakov na Kovačićo-vo in jo zadel tako, da jej je kroglja ranila pljuča. Nato je ustrelil še trikrat proti sebi. a se ni ranil smrtno. Varovič je že toliko okreval, da so ga mogli pripeljati k razpravi Kovačičeva pa je še v postelji, ker je bila rana smrtno nevarna.
Amerikanska dobrodelnost John D, Ro-ckefeller, je pred nekaterimi dnevi, kakor smo že poročali nakratko, je zavodu za medecinsko raziskavanje podaril iznova milijon dolarjev (okrog 5 milijonov kron), ko je istemu zavodu pred par leti poklonil knežji dar 9 milijonov dolarjev (45 milijonov kron). S tem darom je Rockefeller izdal vsega skupaj za znanstvo, umetnost, javno vzgojo in druge javne dobrodelne naprave ogromno svoto 180,692.000 dolarjev, torej skoraj eno milijardo kron. — Glavni del te svote, namreč znesek 100 milijonov dolarjev je namenil v vgojne svrlie. Leta 1913. je izdal 4 milijone dolarjev za razne dobrodelne in kulturne namene, leta 1912. pa nekaj nad dva milijona. Najnovejši dar enega milijona dolarjev zavodu za medicinska raziskovanja živinske kuge, ki je v zadnjih letih napravila silno škodo v Ameriki. Delovanje avstrijskega orožništva v letu 1913. Ministrstvo za deželno brambo je priobčilo nastopne podatke o delovanju o-rožništva v minolem letu: V letu 1913 je orožništvo iz lastnega nagiba izvršilo 110.557 aretacij in je sodnijam ter političnim oblastnijam podalo 513.651 ovadeb. Primerjaje te številke z lanskimi, se je število aretacij pomnožilo za 8479, ovadeb pa za 24.954. Poleg tega prihajajo še razna opravila na poziv različnih oblastnij in sicer 2871 aretacij. 2284 hišnih preiskav: 58.251 oseb so orožniki šiloma privedli pred razne oblastnije; v 20.000 slučajih so sodelovali, 24313 slučajih so spremili are-stante in 1548 pa jzgnance, kar znaša skupno 109.758 takih opravil (nasproti 105.530 v minolem letu). Človekoljubno delovanje orožnikov izhaja iz sledečih podatkov: bilo je 6207 patrulj, odposlanih povodom elementarnih dogodkov, našli so 1320 mrli-čev in 129 bolnih oziroma ramenih oseb. Lansko leto je bilo odlikovanih od cesarja 17 orožnikov, ki so z lastno življensko nevarnostjo rešili več ljudi in 20 orožnikov je od ministrstva za deželno brambo bilo pohvaljeno in obdarjeno. Iz teh podatkov je zanimivo, da je orožništvo leta 1913 a-retiralo radi vohunstva 109 oseb In radi
nedovoljenega poslovanja za izseljevanje 186 oseb; v prvem slučaju je bilo podanih 14, v drugem pa 1178 ovadeb. Grozne podatke daje pijančevanje v Galiciji in Bukovini, v preprečenje pijančevanja je bilo aretiranih 224 oseb, ovadenih pa 19.126. Ti podatki ministrstva pa ne vsebujejo številnih informacij, ki jih je moralo orožništvo opraviti za različne oblastnije. ^ Naročene lavine. V okolici Berna v Švici bodo šle te dni velikanske lavine v dolino. To je gotovo prvikrat, da se zamore lavine prorokovati. Neka velika kinematografska tvrdka v Pariza je namreč naročila par Iavin, da napravi filme, ki bodo kazali v kinematografih naravni posnetek teh velikanskih naravnih dogodkov. V Engelbergu so podložili električne mine, ki naj spravijo velikanske snežene mase z mesta. Kinematografska tvdka se je zavezala, da plača vso eventuelno škodo, ki jo bodo povzročale lavine. Ona si pač lahko privošči kaj takega, kajti filmi bodo šli potem po vsem svetu in ji prinesli masten dobiček.
Kaj je Angleška. Neki ameriški list je priobčil te dni opis Anglije in njenih prebivalcev in sicer na humorističen način. Opis pravi: Angleška je otok, ki izgleda kakor roj bučelj in se nahaja med zlatim tokom in vežbališčem nemškega brodovja. Na severu meji dežela na škotski dijalekt, na jugu na gospo Pankhurstovo, na vzhodu na nemške dnevnike, na zapadu pa na Edvarda Carsona. Podnebje: noči kratke in meglene, dnevi dolgi in polni nemirov. Narod zasleduje dogodke z velikim vznemirjenjem in prodaja orožje Ulstru. Eksport: Angleška pošilja vsako leto na tisoče ton od Conan DoyIa in Oppenheina popisanega papirja.
Vzrok smrti. Angleški humorist Joe Covne pripoveduje v nekem londonskem tedniku, da je srečal nekega dne na električni cestni železnici človeka, ki je bil precej zanemarjen in obupen. »Oh, gospod,« je rekel neznanec, ko se je pričel razgovarjati ž njim, »tudi jaz sem živel svojčas lepše dni. Bil sem zdravnik in imel veliko prakso; toda nekega dne se mi je pripetila mala nezgoda, vsled katere sem takoj zgubil vse svoje pacijente in postal siromak.« — »In kaka je bila ta nezgoda!« je vprašal Covne. — »Napravil sem mrtvaški izvid za nekega človeka, ki je ravno umrl in v raztresenosti zapisal pod rubriko »Vzrok smrti« — svoje ime«.
Knežja usoda. V belgijskem mestu Mon-su je umrl pred kratkim v zaduhli, siromašni sobici, brez imena, brez slave, brez spomina in brez sijaja, Celestin Medici, siromašen kramar, eden zadnjih potomcev slavne hiše Medici, rodbine zgodovinske sUAre, rodbine kraljev in knezov. V pozabljeni, popolnoma zanemarjeni ulici nekega predmestja je živel potomec te savne rodbine, ne da bi se kdo zmeni i zanj. Umrl je kot enostaven, pošten delavec in marljiv član človeške družbe.
Ukradeni francoski čevlji. V nekem berlinskem hotelu se je zgodila te dni komična tatinska afera. Ponoči je bilo namreč ukradenih 40 parov čevljev, last neke francoske družbe, ki je dospela iz Pariza. Gostje so hoteli napraviti izlet v Potsdam, a so se vsed nenavadnega dogodka precej zakasnili. Ko so se namreč francoski gostje hoteli obleči, so zapazili, da o čevljih, ki so jih položili, predno so šli spat, pred svoja vrata, ni ne duha ne sluha. Poklicali so takoj hišne sluge, ki so vse preiskali. Hočeš nočeš so morali gostje konečno v samih nogavicah na hotelsko dvorišče, odkoder jih je hotelski avtomobil odpeljal v neko trgovino, da si kupijo nove čevlje na račun hotela. Pomerjanje je trajalo silno dolgo, tako, da je moral parnik čakati celi dve uri. Ko so na novo obuti gostje končno vendarle prišli, so jih njih tovariši sprejeli med splošnim smehom z robci in šaljivimi medklici. V hotel pa je med tem že došla policija, ki je konstatirala, da je u-drl ponoči v hotel neki zlikovec, ki je ne-opažen odnesel vse čevlje hotelskih gostov s seboj.
Vojaški izgredi v Lienzu. V Liencu na Tirolskem je prišlo v petek v neki tamošnji gostilni na plesni zabavi med topni-čarji in civilisti do hudega pretepa, tekom katerega je topničar Julij Hort nevarno ranil z bajonetom železniškega uslužbenca Dolaha in ključavničarja Klenka. Klenka so odpeljali v bolnišnico v nezavestnem stanju. Ima predrta prsa in ranjene tudi možgane in bo zelo težko okreval. Par dni poprej je prišlo do prepira tudi med top-ničarji in italijanskimi delavci, ki so iih vojaki na begu zasledovali z golimi sabljami. Ko je prišla žandarmerija, so vojaki pobegnili. Odrejena je stroga preiskava.
Vihar uničil mesto. V mestu Porto Ame-lio v portugalski Afriki je razsajal te dni strašen vihar, ki je do malega uničil vse mesto. Skoda je ogromna. Na stotine ljudi :e zgubilo svoje življenje. Podrobnosti o nesreči še manjkajo.
Bol proti alkoholu v RusijL Iz Petrogra-da se poroča: Carjev boj proti alkoholu v Rusiji, ki ga energično podpira tudi duma, je lastnike žganjarn, ki so večjidel obenem tudi veleposestniki, silno razkačiL Odposlali so v finančno ministrstvo posebno deputacijo, ki je opoprjala ministre na nevarne posledice, ki jih povzroči lahko o-mejevanje prodaje alkohola v poljedelstvu.
Zdravstvena stanje raskeca carjeviča.
»Daily Mail« poroča iz Odese, da so ruski mornariški oficirji v Sebastopoiu, ki so imeli pred par dni priliko videti vuskega prestolonaslednika, izjavili, da je carjevič zopet popolnoma zdrav in da so izginili na njem vsi znaki dolgotrajne bolezni
ivan de Loreiuo - Anion Ferfila
ZALOGA GLINASTIH PEČI
IN ŠTEDILNKOV Trat« ulloa 8an Maulzlo 9.
Velika izfeera gl nastih peči
v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov. — Isbera
flofič za stene a. pr. kuhime, opelji itd. Izvršuje m popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvršbe jo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo
L/l FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION"
(filiialka Baoke Odiod) v Trsta
Charaiu* ln rtitrrai ultdi K 880 380 OOO.
M bavl z vsemi bančnimi in manllčnlml operacijami.
Teko&J računi In radunl bančni žiro
Uložno knjiži«*
pa Jako igMhdal pagap pa <tfmw.
U	Kopo - preiaja
Iadaja Imltlt
ter
kaftlftca
3 \\
Daje predujme
In karate fanitor 114
Izdaja in kupuje po
Jo hrami depeaite
Prejema — t« j*
dnevnem nr«a«f)
neapeljske banka (Baaca di Napeli), italijanske banka fltaBa) in steOjanske tenke (Bance di SlcOla).
Odpira kredite V aozemitvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma
ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme	jj Odpira earineke kredite.
ODDELEK ZA SLADKOR.

TOVARNA
R00LEH0X'
Ins. LDDOVIK FIJCHEi
Ulica Moreri Ti TRST-HOJA*
- TELEFON 29-14	=
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
Im t s&iogt ne potrebščine
** Iez"e ROULE*UX.
lesen« in že« Belo soildso.
lievo pogrebno podjetje, Trst
(Toarai Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prireja po^ebe najrazličnejših razrado t, od najenostavnejših z enim ko jem do nujlaksartjoznejSih ln pompoznih s Šestero koajl.
Najnovejša in moderna pogrebna opriva. Predaja n-j *zliin-Jših mrtvaških oredmetor. Telita zaloga voščenih
sveč lastnega Izdelka. Nnjseliduejšs ln točaa postrežba. Nočna naročile se sprejemajo v lastnih prostorih zaloga podjetja nI. Teaa 64. 31- tel. 1402.
CENE ZMEKNE	__GENE ZMEBNE.
Zastopstvu prodajo pogrebnih prodmetov 1 J. HRZEK, Općine it. I70| T. VITJSZ v Maarnzmi ( teg pri oerkri); A. JAMSEK, pri Orehu (aoonorn).
RESTAVRACIJA „COLOMBO"
TRS t ulica Campaidle stev. 13 (Vogal Trsa Ponterosso).
Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi hmia. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz na]bolj-ših furfciskTh kleti. KraškiJterar^ ' O poli o in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Ed.no shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EDO&RDO C0L01MB0f lastnik.

VelUtanska zilcsn poMitua In tapecarll
Paolo <*a*twii*ih. Trst
Bika Mod it 6 biia (M Frake). HM usoden vir za doku o anle Ml Slede cen <|
kakor tudi kckcvostL Kolosalni M*. -Telef. 22 85
i® i
TRGOVCI! PEKI!
ftiii (M Iz iUm domske trte im dni, so dosegle dosedal vsepovsod najboljši sloves. Narodnjak naneaHe Pil drama MM, H Vn postref * ro konkarerenU cenak- J. J. SOBAH, Trst.
Strm VL
»EDINOST« Itev. 77.
V Trstu, dne 20. aprila 1914.
Odtiojanje m prihajanje vlakov
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Plazza delte Stnzioae)
5.40 B preko Cervinjansa v Benetke, v Rim. Milan. Videm. Pontebo. Čedad in B do Kormi-na (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Oorice preko Nabrežine. 7.50 E v Kormin. Videm, Benetke, Milan. Pariz, London.
8.10 B v Ljubljano, Dunaj. Reko Zagreb, Budimpešto.
8.32 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan
Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano, Dunaj. Zagreb, Budimpešto, 12.40 O v Kormin in Videm. 1.10 O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 1.50 O v Ljubljano. Celje, (Zagreb). i.00 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
/Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. 8.10 B v Kormin in Italijo. &.45 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9 40 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2.45 O v Gorico. 3.55 O do Nabrežine.
Prihod ▼ Trst. 6.10 O z Dunaja, Budimpešte. 6.25 z Dunaja. Ljubljane. Ostendo in Londona. 7.40 O iz Kormina in Cervinjana preko Bivia. 8.45 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja. Ljubljane. Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.30 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Cervinjana. 11.48 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.10 O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.42 O iz Italije preko Cervinjana. 4.15 O iz Vidma, Budimpešte, Reke. Zagreba. 6-55 O iz 1'alije preko Cervinjana in Nabrežine. 7.45 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 8.42 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetek Vidma in Kormina. 9.10 B z Dunaja in Budimpešte. 1127 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 7.30 O iz Nabrežine. 7.45 O iz Nabrežine. 11.14 O iz Oorice.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne. O = osebni vlak, B = brzovklak. M = mešanec.
Kupujte Kollnsko cikorijo!
002X30000000003(3©
Dnevnik „Edinost" o Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBRE-DNEiM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH*. (Malo odgovora na škola Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
SLA VIJ A
najemo immataa laiki v Prav
Rezervni fondi K 03.432.10192 Izplačan« odftkodnlne in fcapltalij« Kron
129 969 304-38, Dividend se jo doslej lipi. 2.899 795*29.
Po velikosti draga vzajemna z&varnv. naJe
države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manj saj očimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižiib cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneie. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu.
Do v olju e iz č>stega dobička iz-datnr podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
9. CEcm unca tama 12,
TELEFON It 2 47.
KLAVIRJI
Bosendorfer, Gebr&der Stingl, Koeh & Korselt, Wirht itd. se prodajajo in dajejo t najem po smernih cenah proti gotovini kakor tadi ns obroke.
uglaSanje in poprave. Zavod Klavirji Zannoni
Piaua
S. Glaeomo 2, IL, Cono
TELEFON 2-57.
aiTAnflcti Pompe!
OoMoni in m istem trga ss nit^ijili
" UFFE mm
in oWta-Stm s» obk) obilic,
Prm m M
SVINEC
iz druge roke kupuje tiskarna »Edinost«.
Oglasiti se je (z vzorci) pri nadzorstvu Trst, ulica sv. Frančiška št. 20.
Prvovrstna tevs'BS z električnim tbrat ai
testeni ne
iz pristnih jajc
G. R0STIR0LLA ulica G. Ga« n« it 4
Dnevno izdelovanje testenin iz samih jaje. — Rezanci, obročki, makeroni itd.
- Specijaliteta: hlebčki. -
P. n. občinstvo je pri izdelovanjn lahko navzoče da se prepriča o snagi.
Zaloga za in inozem. vin špirita likerjev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delte Acque it. 6
(Nasproti Caffe Centrale)
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert nih italijanskih in avstro-ogrskih vin Bordeaux Bur^under, re"skih vin, Mesella in Chianti Rum konjak, razna igfa- ja ter posebni pris-ni tropinov c slivovec in brinjevec. Izdelki I. vr-te, do^li iz do tičnih krajev. \ s*ka naročba se ta oj izvrši. Raz po šiljn se po povzetju. Ceniki na zahtevo » r "»nlci
Razprodala od pol litra
KLI Š £ J | i Gostilna ,pri Deteljic
Čevlji brez Šivanja in žcbljev
Izvršuje edino le
Franjo Cink v Trstu
ulica Cedlia Rittmeyer štev. 12
Izvršuje tudi vsako drugo naročilo toč-in ceno, — Na zahtevo pride tudi po na ročila izven mesta.
▼ Trstu, ulica Belvedere 7.
Priznano nolbolKo In oalcen^a kuhinju. Pristno domala In tolo «Mo.
i
utw amaDutin MI
taM jrtlilifc 1» JEHEHIOft OmHU
Filip Ivaniševič, Trst
krtu VaMtrlvs 17. TUeta 14 85. - FrnSaja m *«N» Is as
OOSTOJTE: ^AU* AM>", m»m>*wm Hmr. IS te gm«Una.Bafte% Oinaepplna »Ur. 7, ▼ katerih to*
svoja vina prvo vrsto
|| s Dobroznana mirodilnlca :: ||
9 Ivan Camauli g
SS Sv. Ivan - Trs! - blizu Mar. doma SI || Velik izbor, barv, II M pavlak itd. ®
Bi Zaloga za Trst in okolico redilnega Is
U te in* odraste jSLADIfr* (I gg ter fosfomega apna ia letnega praška za ii?ali. - Telefon BI pj
IIICLVEIIA
Velika zaloga gramofonov Trat, — ulica Baniera ▼ecchia 19
Vedno v zalogi velika izber slovenskih in hrvatskih oloič d kron 2 50 nsore|. Vedno nove plošče na boljie vrste.
Oramof ni ca obroke.
Zdravlfsnjs krvi 1
(Vi „HmM e»et- (MlileSert)
I trn trn livn * IiIiki,
BOGOMIL PIM0
VHicmzo BeWfy flt IS
g. jate« nma
Bo^at tebor v, variile, emtalll ferille, aluusev, ^

S^ecljelna prodajalna rcHouic
W. Neumann
Trst, Corso šteu 13, Trst
priporoča
za pomladansko sezono
švedske usnjate rokavice kakor tudi fine rokavice iz imitiranega usnja za gospode in dame.
PLOMBS8HNJE" ZOB®V.
ZOBOZDRAVNIK
ZOBMI TEHNIK
UUCfl CftSe&MA, 13 H. nad.
t kven^i! :: Slov^ n i
Priporoča 86 Vam ulov< nski krojač BSI	B ?
Fran

a
Trst, ulica Ge pa 10 t. nadstopp
kateri izdeluio obU k • iz fine$8 in n v^dneg i sukna po zme nih cenah. Uzorci na r^zpo lago. Izdelane obleke na ogied. Sol dno o n
:: Izdelale unifo mi vseh ml :
Pripnr'ič sp vlsv, (>bčinst^u < bilen " k

Saloga iz


Ca Mb * lilim, kata pnO aUkMM ^tkMl|n|a *• II—mila - Jaeaa otaoi m s4ra«l|M|a mam I V tav aa 4aMva v odtftaraal lata al
PRAXMARCR - 0UE MQHlu
Tral (*wtu blial — Telet. S77. »a«—i prnmmrn m imk^B Utaf ia tatt da aa eo^eOtcknMi l ia
Velika izbera oblek za gosponn is de<&«, sukenj, površnikov vseh kskovosi
S ecijalheta ▼ vetoii.	l^Mra volnsaega bliu?^ :—1
N& OBEOEE ^ tudi proti Sakojštijesm p a-
rr Ai)oi.» KOK i o t; i*
i I TtoT, ULICA SAN GIOVAIOI l6f L NADSTROPJE
^^ j inve« „Buffeta Automatloe". Tet 251, R. IL — POZOR I Skladišče se n»h»Ja v I. o. |
Tiskana Edi
Tiskarska dela
v najmodernejšem slogu bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku po zmernih cenah. — Vizitnice, vabila.
♦eeeeeee
»eeeeee

Trgovske
tiskovine: Računi v vseh oblikah, zavitki, pismeni papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, ceniki itd. itd.
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni .Edinost", v .Slovanski knjigarni' Jos. Gorenjca v Trstu in v
vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vin.
1. VOHUN. Spisal L F. Cooper. Cena K 1«. — 2. TRI POVESTI grofa Leva Tolstega. Cena 80 vin. — 3. KAZAKI Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil fos. Knaflič. Cena K 1'60l — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena I K, — 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtia. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA 0 slovanskem obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. — 7. IGRALEC. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]. Poslovenil R K. Cena K 1*60. — 8. JURKICA AGIĆEVA. Spisal Ks. Šandor- Gjataki. Prevel Fr. Orel Cena K 2*—. - 9. UDOVICA. Povest iz 18. stoidja. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. Cena 1 60. — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3*—. — 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Chevalier de Maison rouge). Roman iz časov francoske fevotucgfc Spisal Aleksander Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 250.

s
>] •] ^ *J •) $ d *J ^ d •) •J *J *J *J *J i M -j •}	-i •)	*J d *J ^ ^^ ^J ^ ^ d d d ^