ISSN 0350-5561
9 770350 556014
za konec tedna
Ohladilo se bo. Občasno bodo še manjše padavine, večinoma kot sneg.
N
00 «t
o
številka 51
četrtek, 23. decembra 2010
1,50 EVR
VELENJE
BOZIC -Božji da človeškemu
življenju
Obhajati rojstni dan, je več kot spominjati se dneva, ko je nekdo zagledal luč sveta. Ob praznovanju rojstnega dne se sprehodimo ob življenjski poti, ki jo je slavljenec prehodil. Gre za neke vrste paberkovanje.
V	tem oziru je božič, kije praznik Jezusovega rojstva, še posebej bogat. Saj se ob tem praznovanju ne sprehajamo samo od Betlehema do Kalvarije (od kraja Jezusovega rojstva do kraja Jezusove smrti), ampak tudi od Kalvarije do današnjega dne (skozi 2000 letno zgodovino Cerkve). Zato je božič veliko več kot zaziranje v jaslice in pomilovanje Marije in Jožefa, ki nista dobila prenočišča pri betlehemča-nih. Nagovarja nas, da se vprašamo, kaj nam sporoča učlo-večenje Božjega Sina v Jezusu Kristusu?
V	nekaterih poganskih mitologijah najdemo nek partnerski odnos med božanstvom in človekom, iz katerega se rodi
novo mitološko bitje. Božični dogodek je nekaj povsem drugega. Bog se učloveči v zvezi Marije in Jožefa. To je tisti veliki Božji da človekovemu življenju, ki ga lahko posreduje zveza moža in žene. Zato je v evangeliju posebej poudarjeno, kako je Bog nagovarjal tako Marijo kot Jožefa.
Posebno sporočilo ima tudi Jezusovo rojstvo v hlevu na pastirskih poljanah med najpreprostejšim slojem ljudi. S tem je dan drugi Božji da človekovemu življenju. Življenje vsakega človeka je sveto. Pa naj se rodi v hlevu ali kraljevi palači. To betlehemsko sporočilo seva iz vsega Jezusovega življenja na zemlji. Saj so ga njegovi sodobniki imenovali »prijatelj grešnikov in revežev«.
Tudi Cerkev, kljub vsej svoji grešnosti, daje skozi svojo zgodovino pečat božične skrivnosti, ko poudarja Božji da človekovemu življenju z besedo in dejanji.
V tem duhu želim bralkam in bralcem Našega časa blagoslovljene božične in novoletne praznike ter veselja nad življenjem skozi vse leto 2011.
Jože Pribožič
Veliko topline naj vam prinese božični dan.
Uredništvo
Radio Velenje, Naš čas in Mestna občina Velenje vabimo na
veliko silvestrovanje
* K.	JL	Ä	*
m m t/\li fVfl 18,00 v0 od dedka Mraza in zabava za otroke rIVlanco Dremel
11M ■ I Iv? ' ' -J 22.00	Začetek silvestrovanja z Vilijem Resnikom in njegovim bandom
23.40	Razglasitev Naj osebnosti leta 2010
23.55	Poslanica župana Bojana Kontiča '
24.00	Ognjemet in zabava z Vilijem Resnikom
Generalni tfokrovitelii: Mestna občina Velenje, Premoaovnik in Gorenie
9770350556014
wiH:as
Dan samostojnosti in enotnosti
21. novembra 1990 je slovenska skupščina sprejela zakon o plebiscitu, že dober mesec kasneje, 23. decembra 1990, pa je v Sloveniji potekal plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, za samostojno Slovenijo pa je glasovalo 88,2 % vseh volilcev (okoli 95 % volilcev). Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni na zasedanju slovenske skupščine 26. decembra 1990, po zakonu pa naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990, je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela osamosvojitvene dokumente, s katerimi je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Temeljni osamosvojitveni akt je bila Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Na dan torej, ko so bili v slovenski skupščini razglašeni rezultati plebiscita, v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.	■ DK
Na novinarski konferenci so pojasnili razloge za izgubo in
predstavili letošnje novosti.
lokalne novice
S3L
Pokritost od 45- do 85-odstotna
Šoštanj - V Šoštanju zaključujejo, glede na finančna sredstva, projekt brezžičnega dostopa do interneta, ki so ga začeli spomladi. Na podlagi trenutno zgrajene mreže oddajnih postaj je v Ravnah, Belih Vodah in mestu Šoštanj pokritost 85-odstotna, Lokovici 45-, območje Visočkega Vrha 60-, Loma, Topolšice in Gaberk pa 75--odstotna. V nadaljevanju projekta je predvidena postavitev oddajne repetitorske postaje na lokaciji objektov komunalne čistilne naprave v Šoštanju, s katero bi pokrili še osrednji del Metleč, vzhodnega dela Šoštanja, zaselek Pohrastnik in okolico. V parku, v mestu Šoštanj, pa bodo postavili samostoječe informacijsko konzolo (info iTEL za dostop do spletnega omržja).
■ mkp
Šoštanjski svetniki »do zadnjega«
Šoštanj - Šoštanjski svetniki bodo delali skoraj do zadnjega dne letošnjega leta. Župan je sejo sklical za 27. december, na njej pa je 12 točk. Med drugim se bodo svetniki in svetnice spoprijeli z obsežnim osnutkom proračuna za leto 2011, v katerega bodo stopili z začasnim financiranjem.
■ mkp
Almanah in bogata knjižna bera
Predstavili smo 18. almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in odprli razstavo ustvarjeno doma
Mira Zakošek
Blizu milijon evrov izgube
Celje, 20. decembra - »Leto 2010 je bilo za Splošno bolnišnico Celje turbolentno. Leto 2010 bomo - po prvih ocenah - končali z izgubo v višini slabega milijona evrov,« je med drugim na novinarski konferenci povedal direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. Pojasnil je, da je izguba posledica nedoseganja vseh programov dela ter zniževanja cen zdravstvenih programov v zadnjem dveletnem obdobju. Pogajanja z zdravstveno zavarovalnico v jesenskem času glede zmanjšanja finančnih sredstev so se končala z arbitražo, v kateri so s podporo ministrstva za zdravje dosegli, da morajo za isti denar narediti več programa magnetne resonance in CT preiskav.
Med dosežke leta 2010 na strokovnem področju je v. d. strokovne direktorice bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik uvrstila operacijske posege z robotom Da Vinci, oblikovanje Centra za bolezni ožilja, po skoraj 20-letnih prizadevanjih pa od sredine oktobra dalje izvajajo novo dejavnost - vstavljanje stalnih srčnih spodbujevalcev. Zanjo sicer niso pridobili dodatnega denarja. Po predvidevanjih bodo v prvih letih vstavili od 80 do 100 stalnih srčnih spodbujevalnikov na leto.
■ Tp
Velenje, 16. decembra - V prijetnem knjižnem večeru smo ustvarjalci in soustvarjalci Almanaha ter drugih knjig, ki so v tem letu ugledale luč sveta na območju treh občin Šaleške doline, v družbi številnih obiskovalcev praynovali res bogato knjižno bero. Ob tem smo še posebej nazdravili izidu že osemnajstega almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Direktor Našega časa ter glavni urednik Almanaha se je ob tej priložnosti zahvalil celotni ekipi našega kolektiva, ki je poskrbela za njegovo končno podobo in izid. Še posebej najbolj izpostavljenim urednikom Miri Zakošek, Barbari Pokor-ny, Petru Grozniku, Matjažu Šale-ju, Alešu Ojsteršku, oblikovalki Janji Košuta Špegel in lektorici Sonji Lubej. Prav tako pa se je zahvalil številnim drugim podpisanim in nepodpisanim soustvarjalcem, razumevajočim menedžeijem in podjetjem ter seveda vsem trem občinam, ki že leta podpirajo njegov izid.
V 18. Almanahu občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki smo na 320 straneh stkali vse, kar se je zanimivega zgodilo od decembra lani pa do konca letošnjega novembra. Publikacijo smo razdelili v dvanajst poglavij, med katerimi je najobsežnejša kronologija. Vanjo smo uvrstili najpomembnejše dogodke
v omenjenem obdobju. V ostalih poglavjih pa smo predstavili tako gospodarsko, politično, športno, društveno, družbeno kot kulturno dogajanje. Opise smo kot vedno
gačnih zgodbic. Upamo, da bo tudi osemnajsti Almanah bralcem zanimiva in koristna popotnica skozi leto 2011. Še posebej, ker ni, kot je poudaril Boris Zakošek »... le veren
darle iz leta v leto tako drugačen, kot je drugačen čas, v katerem smo.«
Drugi dogodek je bila otvoritev domoznanske razstave Ustvarjeno doma. To pa je knjižna bera, ki jo je naše območje uspelo ustvariti v preteklem letu, knjižnica Velenje pa se je potrudila, da jo je v primerni obliki postavila na ogled (še vedno si jo lahko ogledate). Zanimivo, ta bera kljub vsej razsežnosti gospodarske krize ni skromna. In to razveseljuje, saj pomeni, daje
slikovno obogatili. Posebno vrednost dajejo publikaciji razmišljanja različnih avtorjev. Kakovostno je urejeno tudi imensko kazalo, ki zgovorno pokaže, kako obsežno delo je bilo opravljeno, saj je v njem okoli 1600 imen, z njimi pa povezanih prav toliko takšnih in dru-
zapisovalec dogodkov minulega leta, je tudi kritičen in polemičen, saj s kopico avtorskih premišljanj tehta obdobje, ki je za nami, in napoveduje, kako bi bilo smotrno usmeriti korak. Veliko dela je vloženega vanj, in čeprav morda kdo premišlja, da se ponavlja, je ven-
zavedanje o pomenu kulturnega snovanja in o njegovi rabi v tem okolju še vedno razumevajoče.
Prijeten večer nam je s petjem in igranjem popestrila Sanja Mlinar.
Kot da že z domačimi ni dovolj težav
Bo prišel hladen tuš za TEŠ s severa - Vlada za protipoplavno ureditev Savinje -Pokrajin ni, z enakomernim razvojem pa se mudi - Kulturno središče "gre v vesolje"
Bodo tisti, ki zaradi okoljevarstvenih vzrokov nasprotujejo gradnji nadomestnega bloka 6, dobili potrditev za svoje trditve po zaslugi »bratskih« združenj kar iz sosednje Avstrije? Do konca leta naj bi od naše severne sosede dobili uradne pripombe o tej načrtovani energetski napravi oziroma o njenem morebitnem škodljivem vplivu čez državno mejo. O tem, da naj bi se v razpravo vključili tudi Avstrijci, je bilo dolgo tiho, kasneje so nekateri celo namigovali, da so nekatere tamkajšnje okoljevarstvene organizacije na to »spomnili« kar nekateri naši predstavniki. »Bolje poučeni« so za to »okrivili« kar stranko, ki pri nas zares najbolj nasprotuje temu projektu. Seveda pa je tudi res, da so naši severni sosedje zelo alergični na naše energetske objekte, zlasti tudi na našo nuklearko. O tem, kakšne pripombe so dali na javni razgrnitvi dokumentov, ki je bila do začetka tega meseca, ni znano. Je pa znano, da gradnji nasprotuje še ena naša mednarodna okoljevarstvena organizacija, Alpe Adria Green, ki ima sicer sedež na Jesenicah. Smo pa te dni dočakali odločitev, ki zadeva drug projekt na našem območju, ki bo tudi posegel v naravo. Vlada je namreč sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje. Med Ločico in Letušem naj bi jo uredili tako, da bi zagotovili poplavno varnost. Prostorske ureditve po tem odloku obsegajo sanacijo obstoječih in gradnjo novih nasipov, ureditev polzelskega in podvinskega jezu, tudi regulacijo Pake in izgradnjo objektov za energetsko rabo, obnovo drč ter še več drugih posegov. Vsi ti posegi naj bi po svoje tudi prispevali k hitrejšemu in »varnejšemu« razvoju tega območja. O razvoju naše deželice so govorili tudi na zasedanju državnega zbora, ko so razpravljali o novem predlogu zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. O tem, skladnejšem razvoju, sicer govorimo že veliko let, dolgo smo ga povezovali z ustanavljanjem pokrajin. A teh politiki nikakor ne uspejo »poviti«, zato moramo najti druge poti, da
se Slovenija ne bi še naprej razvijala (kolikor se sploh razvija) neenakomerno. Podatki namreč kažejo, da so se v tem času, ko govorimo o enakomernejšem razvoju, razlike med pokrajinami še povečale. Si lahko predstavljate, da je bruto družbeni prihodek v osrednji slovenski regiji kar 24 krat (!) višji kot v zasavski regiji! Novi zakon naj bi omogočil, da se stvar obrne - tako vsaj menijo predlagatelji. Kaj se bo res iz tega izcimilo, bomo šele videli. Mnogi pa bi to radi predvsem čim prej občutili.
Da se nekaj vendarle razvija, pa te dni že vidijo ljudje v Vitanju. Tu gradijo »vesoljski projekt« - kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Projekt, ki ga je naš predsednik Türk predstavil osebno celo ruskemu predsedniku Medvedjevu. Izročil mu je tudi memorandum o projektu in ga povabil k sodelovanju. Ta center je seveda povezan z »vesoljskim vizionarjem« Hermanom Potočnikom Noordungom, ki je nekaj otroških let preživel v Vitanju. Tu so pred leti uredili njegovo spominsko sobo, zdaj gradijo okoli dva milijona evrov vredno kulturno središče. 85 odstotkov denarja je evropskega. To naj bi bil res mednarodni center, saj naj bi v njem med drugim razstavljali predmete iz programov obeh najpomembnejših vesoljskih sil. Odprli naj bi ga prihodnjo jesen.
In ko eni gledajo visoko gor, naklonjenost naši vladi vse bolj drsi dol! A se s premierom na čelu ne da in načrtujejo nove in nove reforme. Ko pokojninska še ni zaživela, že obljubljajo zdravstveno. Opozicija pa še vedno pravi, da mlati prazno slamo. Ali še kaj hujšega. Ob takih razpravah in najrazličnejših očitkih, ki letijo na vse strani, tudi letošnji predpraznični čas ni tak, kot bi si ga želeli. Pa še zdaleč ne le zaradi božičnic, ki so za mnoge delavce tudi nekje neulovljivo visoko v vesolju.
■k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
SEJA
Podprli ograje med vrtički in razdelili denar
Na torkovi seji je velenjski mestni svet sprejel proračuna MO Velenje za naslednji dve leti in potrdil odlok o novi organiziranosti občinske uprave
Bojana Špegel
Velenje, 21. december - V torek dopoldne je velenjski mestni svet na rekordno hitro končani seji sprejel proračuna Mestne občine Velenje za leti 2011 in 2012. V obeh letih v občini računajo, da bodo v proračunu zbrali okoli 42 milijonov evrov in jih prav toliko porabili. Proračun je po besedah župana Bojana Kontiča naravnan varčevalno, vseeno pa bo v njem veliko sredstev namenjenih investicijam in razvoju. Proračuna je podrlo 22 od 31 prisotnih svetnikov in svetnic, nihče ni bil proti. Podprli ga niso opozicijski poslanci. Franc Sever je to utemeljil z besedami, da proračun ne zagotavlja enakomernega razvoja mesta in vasi, pri čemer je izpostavil Vinsko Goro, za katero po njegovem ni zagotovljenega dovolj denarja. Župan je dodal: »Znanstvena fantastika je, da bi pripravili proračun, s katerim bi bili vsi zadovoljni.« Zadovoljen pa je bil, da nihče ni nasprotoval proračunoma. »Storili bomo vse, kar je mogoče, da bomo sredstva, da se
izvedeta tako, kot sta načrtovana, tudi dejansko pridobijo. Poskrbeli bomo, da se bomo čim bolj uspešno prijavljali tudi na razpise Evropske unije in države.«
V proračunu za leto 2011 so zagotovljena sredstva za začetek gradnje objekta Gaudeamus med gimnazijo in rudarsko šolo Šolskega centra Velenje. »To bo objekt, ki
Evropska prestolnica kulture 2012. »Festival Pike Nogavičke, ki je zaščitna znamka in simbol Velenja, bo tako imel še boljše pogoje za izvedbo,« dodaja župan. Nadaljevali bodo izgradnjo neprofitnih stanovanj, tako na Selu kot na Gorici, nemalo denarja bo namenjenega obnovam in vzdrževanju cest.
čala, da to pri tako veliki upravi ni dobro. Najpomembnejše je, da smo sedaj uzakonili projektno vodenje in skupine, ki bodo sestavljene iz različnih uradov, imenovali pa bodo tudi projektne svete. To bo zagotavljalo kvalitetno izvajanje projektov. »Lahko rečem, da smo podrli ograje okoli vrtičkov in ustvarili celovit obdelovalni pro-
Taborniki in skavti so v velenjsko sejno dvorano prinesli luč miru in z njo simbolno sporočilo. Ob predaji luči županu so se zahvalili občini, da med letom pomaga pri delovanju obeh med
mladimi zelo priljubljenih organizacij.
bo zagotavljal možnost toplega obroka za dijake, pomembno pa je tudi to, da bo v njem dekanat in nekaj predavalnic za potrebe visokega šolstva,« je dodal župan. Spomladi bodo začeli gradnjo ekološko in energetsko varčnega prizidka k vrtcu Vrtiljak. S tem bodo še naprej zagotavljali sprejem vseh vpisanih otrok v Vrtec Velenje. Ob velenjskem jezeru bodo zgradili prireditveni oder, ki naj bi bil končan še pred pričetkom projekta
Več projektnega dela
Svetniki so brez razprave sprejeli tudi nov odlok o organizaciji in delovnem področju velenjske občin ske uprave. Po novem bo v njej pet in ne več šest uradov. Kontič dodaja: »Občinsko upravo bomo spreminjali po korakih. To je prvi korak. Želel sem si enovito občinsko upravo, stroka pa me je prepri-
stor, ki bo služil občankam in občanom. Vodje uradov bo župan Bojan Kontič imenoval takoj, ko odlok stopi v veljavo in ko pripravijo sistemizacijo uprave, to pa naj bi se zgodilo že v novem letu.
Eni odhajajo, drugi prihajajo
Na seji so opravili niz kadrovskih vpra šanj; zara di novega zako na o korupciji je odstopno izjavo poda-
la članica komisije za pripravo statuta in poslovnika občine mag. Dragica Povh. Helena Imperl ne bo več članica sveta Centra za socialno delo Velenje, iz odbora za okolje in prostor pa je odstopila Marija Marjana Koren. Mestni svet je imenoval tudi nekaj novih čla nov; Petra Ramšak je nova članica občinskega odbora za negospodarske službe, komisijo za pritožbe in prošnje pa bodo dopolnili člani Andrej Vrbec, Ignac Novak in Rolando Kaligaro. Mag. Jurij Teri glav je bil imenovan za člana komisije za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in pravna vprašanja. V svet zavoda Zdravstveni dom Velenje pa so imenovali Bojana Škarjo in Andrejo Katič.
Simbolno sporočilo
Vrnimo se na začetek torkove seje sveta MO Velenje. Zadnja seja v letu 2010 se je pričela z lepim sporočilom. Velenjski taborniki in skavti so v dvorano prinesli luč miru iz Betlehema, z njo in pesmijo pa tudi sporočilo ljubezni in sočutja. Županu Bojanu Kontiču so se ob predaji simbolne luči zahvalili za vse, kar med letom občina naredi za delovanje obeh organizacij, zaželeli pa so si, da luč miru doseže čim več ljudi.
Na seji pa so svetniki postavili tudi vrsto vprašanj in nanizali kar nekaj pobud. Franc Sever (SDS) je dal pobudo, da pri MIC-u prej postavijo postajališče za avtobus, da dijaki ne bodo med čakanjem nanj odvis ni od vre me na. Potem je izrazil skrb, kaj bo z objektom Klasirnica, ki ga je premogovnik
brez pla čno pre ne sel v last MO Velenje. Prvotni načrti za prenovo so bili zelo pogumni, pa je prišla kriza in z njo se načrti spreminjajo. Sever je predlagal, naj poskušajo objekt porušiti, »dokler Premogovnik še vodi človek iz doline«. Župan Kontič mu je nato odgovoril, da ravno zaradi takih razprav menjujejo direktorje v Šaleški dolini, saj jim očitajo, da preveč sodelujejo z lokalno skupnostjo. Mišo Letonje (SNS) je med drugim predlagal, da občina ustanovi podjetje ali pa podeli koncesijo za urejanje parkiranja v mestu. Napovedal je, da bo pri tem po novem letu še več težav, kot jih je doslej, pri čemer je izpostavil uvedbo modre cone C na območju Kardeljevega trga, kjer se, kot smo že poročali, vsi stanovalci ne strinjajo z novo ureditvijo. Opozoril pa je tudi na dokaj slabo čiščenje snega v centru mesta - na območjih, kjer veljajo modre cone. Do njihove uvedbe so veliko snega očistili stanovalci blokov, sedaj naj bi to naredil koncesionar. A vsi niso zadovoljni s hitrostjo čiščenja. Svetnik Rolando Kaligaro (SDS) je vprašal, kdaj bodo končno odstranili ruševine nekdanjega lokala Saloon na Konovem. Željno čakamo odgovor, saj na to mestno sramoto opozarjamo že vrsto let.
Po v dobri uri končani seji so svetniki in svetnice odšli na ogled Vile Biance, kjer so nazdravili ne le obnovljenemu objektu, ampak tudi letu, ki prihaja.
Istočasno za krajše in daljše obdobje
NLB Depozitni par je ponudba kratkoročnega in dolgoročnega depozita v enem paketu. Istočasno sklenete kratkoročni depozit z ročnostjo 181 dni in dolgoročni depozit z ročnostjo 13 mesecev.
Oba depozita odlikuje enotna ugodna obrestna mera.
Več informacij vam je na voljo v NLB Poslovalnicah ali na spletni strani www.nlb.si/depozitni-par.
nlbO
j/***
www.nlb.si/depozitni-par
utihlas 23. decembra 2010
4 _aktualno_
Rebalans, oskrba z vodo, imenovanja...
Svetniki občine Šmartno ob Paki si bodo vzeli čas za razmislek o možnosti izgradnje socialnega podj etj a - O oskrbi z vodo in kanalizacij i na posebni seji sveta
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 15. decembra
- Svetniki občine Šmartno ob Paki običajno sestankujejo ob ponedeljkih. Tokrat pa so se na drugo sejo v novi sestavi sešli sredi tedna. Letošnjo zadnjo sejo si bodo zapomnili predvsem po obsežnem dnevnem redu. Med 12 točkami so bile nekatere vsebinsko zelo obsežne, kot je program oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode za leto 2011, rebalans letošnjega občinskega proračuna, obravnava stališč do pripomb iz javne razprave in obravnave glede sprememb in dopolnitev odloka v zvezi z obstoječim dolgoročnim občinskim ter družbenim prostorskim planom, projekt idejne zasnove za umestitev socialnega podjetja.
Veliko vprašanj v zvezi z oskrbo
Primož Rošer, vodja poslovne enote Vodovod, kanalizacija Komunal-
nega podjetja Velenje, je pri predstavitvi Programa oskrbe s pitno vodo ter Programa odvajanja in čiščenja odpadne ter padavinske vode za prihodnje leto svetnikom dejal, da si bodo kot upravljalci sis-
temov prizadevali za nemoteno in kakovostno oskrbo s komunalnimi dobrinami, a bodo zastavljene cilje kar težko dosegli. Za vlaganja v obnovo in naložbe bi namreč potrebovali veliko več denarja, kot ga dobijo s ceno in iz naslova amortizacije. Za nameček je v celoti izpadel program načrtovanih vlaganj v izgradnjo kanalizacijskih omrežij v lokalni skupnosti, za katerega so računali na pridobitev sredstev iz kohezijskih skladov. Zato sedaj skupaj z občino iščejo druge vire finan-
ciranja. Pripravljen program bo osnova za odločanje o vlaganjih v obnovo in novogradnje, izvajali pa ga bodo glede na razpoložljiva sredstva. Ker so imeli svetniki v zvezi z nemoteno in kakovostno oskrbo s
pitno vodo in glede izgradnje kanalizacijskega omrežja veliko vprašanj, je župan Alojz Podgoršek predlagal, da bi o tej temi razpravljali na eni od spomladanskih sej občinskega sveta kot edini točki dnevnega reda, s čimer so svetniki soglašali.
O socialnem podjetju širša razprava
Kar nekaj časa so svetniki namenili informaciji o možnosti izgrad-
nje socialnega podjetja v občini. Darja Lesnjak, direktorica regijskega Varstveno-delovnega centra Saša, je med 2 možnostma zanj izbrala prostor od Boleta do igrišča pri šmarški osnovni šoli. Seje
sveta pa se je udeležila, kot je pojasnila, da bi preverila pripravljenost lokalne skupnosti za to, ali bi sprejela medse odrasle osebe z motnjami v razvoju. Svetniki so načelno soglašali z idejo, v razpravi pa so izpostavili nekaj dvomov. Župan je menil, da slednje bolj kot umestitev socialnega podjetja moti lastništvo za zdaj predlaganega zemljišča za ta namen (podjetje Primata inženiring Novalija Muminoviča), na koncu pa so vsi soglašali z mnenjem svetnika in podžupana Janka
Kopušarja. Predlagal je, da si vzamejo čas za javno razpravo, pridobijo širše mnenje, na osnovi katerega bi potem svetniki lažje zavzeli stališča do pobude o izgradnji socialnega podjetja v občini.
*

__
V dvomesečni razpravi o spremembah in dopolnitvah obstoječega občinskega prostorskega načrta so občani podali blizu 90 predlogov za spremembo namembnosti svojih zemljišč. Predvsem kmetijskih v stavbna. Nekatere so načrtovalci sprememb načrta uvrstili
med predloge za spremembe, za približno tretjino pa so predlagateljem povedali, da bodo te morali dopolniti, da jih bodo lahko uvrstili v spremembe. Koliko od teh bo sprejetih in koliko ne, bodo odločila pristojna ministrstva. Svetniki so stališča, podana na javni razpravi in obravnavi potrdili.
Rebalans
občinskega
proračuna
V	obrazložitvi svetnikom, zakaj je potreben rebalans letošnjega občinskega proračuna, je župan Alojz Podgoršek poudaril, da je potrebna uskladitev proračunskih postavk predvsem pri cestnem programu. Nekatere so prekoračili, ker so naredili več, kot so načrtovali. Dela so financirali iz drugih sredstev, ki so bila lokalni skupnosti na voljo šele proti koncu leta. Svetnikom je zagotovil, da bosta proračuna za prihodnji dve leti bolj uravnotežena, kot je letošnji, kar pomeni, da bo potrebno zaradi krčenja proračunskih sredstev marsikateremu proračunskemu porabniku krepko omejiti porabo.
V	nadaljevanju seje sveta so v celoti potrdili tudi predloge za člane nadzornega odbora, odborov za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, komisije za izvedbo in nadzor premoženja, statutarno pravno komisijo, komisijo za odlikovanja, priznanja in nagra de.
Z letošnje zadnje seje
Spre mem be obstoje če ga pro stor ske ga načr ta
»Čeprav je pozno, nič ni prepozno«
Tako j e kratek čas do začetka proj ekta evropska prestolnica kulture 2012 opisal Mitj a Čander, programski direktor Zavoda EPK Maribor, ki j e skupaj s sodelavci v četrtek obiskal Velenje
Velenje, 16. decembra - V okviru obiskov partnerskih mest, ki sodelujejo pri projektu Evropska prestolnica kulture 2012, se je programski direktor javnega zavoda EPK Maribor 2012 Mitja Čander s sodelavci sestal z vodstvom Mestne občine Velenje (sprejela sta jih župan Bojan Kontič in podžupan Srečko Meh) ter nekaterimi nosilci kulturnih projektov. Po delovnem delu obiska so pripravili novinarsko konferenco, na kateri smo izvedeli, da so priprave na ta za vso Slovenijo, predvsem pa za vseh 6 mest, ki sodelujejo v projektu, zelo intenzivne. In da tečejo v pravo smer, ki bo predvsem povezovalna. Vsi se vse bolj zavedajo, da gradijo skupno blagovno znamko, v kateri ni časa in prostora za postavljanje mej okoli svojih »vrtičkov«.
Književnik Mitja Čander je funkcijo programskega direktorja javnega zavoda Maribor 2012 EPK sprejel 15. oktobra letos, kar je bil zanj svojstven izziv; ne le zato, ker je časa malo, ampak tudi zato, ker stvari niso bile najbolje urejene. A se urejujejo. Povedal nam je: »Vsi si želimo sodelovati v kreativnih zgodbah. EPK pa je nekaj unikat-
nega, tega v Sloveniji še nismo imeli, tudi na evropski ravni pa zanjo ni recepta. Zato pri celotni zgodbi pričakujem pozitivni adrenalin.« Poudaril je, daje potrebno urediti razmerja med partnerskimi mesti ter jih umestiti v celotno zgodbo: »Imamo šest mest, šest ključnih prizorišč, vozlišč. Ampak vsi oblikujemo eno blagovno znamko, zato smo enovita zgodba in moramo imeti prav takšno samozavest. Poskrbeti moramo, da bodo programi dobro produkcijsko in finančno pripravljeni, da se bodo povezovali v širše celote na ravni regije. Preprosto povedano, morali bomo sodelovati in prevzeti odgovornosti za izvedbo projekta!« Povedal je še, da želijo, da vsako od partnerskih mest v projektu uresniči tisto, kar čuti kot svoj kreativni potencial. Oblikovali so štiri sklope, v katerih bodo poskušali mrežiti ustvarjalce iz vseh sodelujočih mest; uvajajo veliko novosti, inovativnih pristopov, reanima-cije sodelujočih mest. »V Velenju sem dobil izjemno konstruktiven občutek. Vsi so zelo zagnani, vidi se, da so v celotno zgodbo vložili že veliko truda in dela. Izpostavili so zelo realne dileme, o katerih se
moramo do konca dogovoriti v naslednjih mesecih, saj želimo, da poleg mladinskih, otroških in sub-kulturnih programov, ki bodo za Velenje ključni, te nadgradimo tudi na drugih področjih,« je še dodal Čan der.
Tudi podžupan MO Velenje Srečko Meh je bil zadovoljen s skle pi sestanka: »Zdaj lahko začnemo intenzivneje delati program v Velenju, to delo pa je razpeto od letošnjega leta do leta 2014. Vsekakor bomo izkoristili vse svoje potenciale.«
Kot dobro je sodelovanje v projektu ocenil tudi Peter Groznik, vodja programa EPK 2012 v Velenju. »V zadnjem letu in pol smo v Velenju pripravili številne osnutke kulturnih programov in projektov, skupaj jih je kar 70. Eni so razde-lani bolj, drugim še malo manjka. Prepričan pa sem, da jih bomo lahko umestili v skupno zgodbo Evropske prestolnice kulture,« je poudaril. Zagotovo drži, da bosta Pikin festival in Festival mladih kultur Kunigunda v letu 2012 še bolj bogata kot doslej, k temu pa bodo dodali še nove zgodbe.
■ bš
Po delovnem dopoldnevu so priprave na projekt EPK 2012 predstavili še na novinarski
konferenci v velenjski mestni hiši.
DOGODKI
Modra cona C ni vprašljiva
Kljub temu da na Kardeljevi in Stantetovi ploščadi zbiraj o podpise proti uvedbi modre cone C, naj bi ta zaživela po novem letu - Lastnik večine parkirišč j e MO Velenje - V obnovo ploščadi in garaž že vložili skoraj 1 milij on evrov, 400 tisoč j ih bodo leta 2011
■ ■ V*	I • I w u
Večina parkirišč je v lasti občine
V MO Velenje je zelo malo parkirišč v lasti stanovalcev posameznih blokov, saj so na svetu MO Velenje sprejeli odlok, ki funkcionalna zemljišča okoli blokov poskuša opredeliti tako, da lahko občina ureja dodatna parkirišča. Če ni pro sto ra pri samem blo ku, jih urejajo j v bližini.
Bojana Špegel
Velenje, 17. december - Na MO
Velenje so veseli, da se je prva faza obnove Kardeljeve ploščadi in garaž pod njo uspešno končala. To sta nam potrdila tako župan Bojan Kontič kot podžupan Srečko Meh. Z novim letom bo ta del mesta doživel veliko spremembo v mirujočem prometu, torej parkiranju, saj bodo uvedli 24-urno Modro cono C, ki bo veljala vse dni v letu. Ker so hkrati napovedali možnost brezplačnega parkiranja v kletni etaži Mercatorjeve garažne hiše, ki še ni odkupljena, ter zaprtje začasnega parkirišča pri avtobusni postaji, nas je zanimalo tudi, ali lahko zaradi tega uvedbo Modre cone C prestavijo. Kratek odgovor je »ne«, več o obnovi Kardeljeve ploščadi in uvedbi modrih con kljub peticiji tam živečih proti uvedbi pa v nadaljevanju.
Končana ena največjih investicij
Obnovo Karde ljeve plo šča di in garaž pod njo so na MO Velenje načrtovali nekaj let, zato so bili v začetku decembra, ko so končali prvo fazo obnove, res zadovoljni. »Naj ponazorim velikost in pomembnost te investicije s številkami - zanjo smo letos namenili 950 milijonov evrov. To je zagotovo ena večjih investicij v zadnjem času. Dolga leta so nas tam živeči opozarjali na težave, s katerimi se srečujejo. Pa tudi pogled na Kardeljevo ploščad ni bil več prijazen, ploščad je zamakala ..., zato smo julija letos začeli temeljito sanaci-
jo. Izvajalec del je bilo ljubljansko podjetje Smelt. Obnovili smo garaže, na novo uredili poti, samo ploščad in zgradili nov most do Stan-tetove plo šča di,« nam je povedal župan Bojan Kontič. Še pred prvim snegom so uspeli postaviti tudi nekaj klopi in igral, čisto dokončno pa bodo ploščad uredili spo-mla di.
Občina je poskrbela, da so lahko tam živeči v času obnove parkirali v modrih conah A in B, saj je bilo v času obnove parkirišč na tem gosto naseljenem področju bistveno premalo. »Sanacija 139 parkirnih mest pod ploščadjo je stekla oktobra. Vgaraži je urejena nova razsvetljava, stene so oples-kane, nove so talne oznake in prometna signalizacija, prezračevanje ... V ponedeljek, 29. novembra, smo podzemne garaže ponovno odprli, manjkala pa so še vrata vanjo, ki se bodo poslej odpirala na daljinski ključ,« nam je še povedal Kontič. In dodal, da bodo modro cono zagotovo uvedli takoj po novem letu. Seznanjen je bil s peticijo stanovalcev proti uvedbi modrih con; na občini so jo prejeli novembra, a takrat ni bila podpisana. »Vedno, ko pride do sprememb parkirnega režima, so eni zato, drugi pa proti. Verjamem, da bi mnogi želeli, da tam parkiranje ostane brezplačno, vendar je naloga lokalne skupnosti, da naredi več reda na tem področju. Tega nismo delali na pamet, strokovna skupina je skrbno premislila režim, sodelovali pa so tudi predstavniki mestne četrti in blokov na Kardeljevi ploščadi. Zanimivo je, da so pod peticijo sedaj podpisani tudi tisti tam
živeči, ki so v tej strokovni komisiji celo sodelovali. Mislim, da je vzrok za to peticijo v tem, da bodo ljudje izgubili nekaj, kar so mislili, daje njihovo, in se s spoznanjem, da so parkirišča občinska lastnina, ne strinjajo. Če ljudem rečem, da
Obnova je končana, garažna
podpišejo peticijo, pa jim morda ne bo potrebno plačevati abonmajev za parkiranje, pač podpišejo. Meni pa zagotavljajo, daje večina občanov z načrtovano novo ureditvijo parkiranja zadovoljna,« je še dodal župan Bojan Kontič.
Želeli ustreči stanovalcem
K že povedanemu je podžupan Srečko Meh, ki je ves čas skrbno
spremljal dogajanje v tej mestni četrti, dodal: »Osnovni namen uvedbe modrih con na Kardeljevem trgu je ureditev parkiranja na zunanjih in notranjih pokritih garažah. Neurejene razmere v pokritih garažah so pomenile neupraviče-
no, pogosto tudi nenamensko rabo parkirnih mest, kar je pomenilo poleg drugih težav tudi povečan pritisk na zunanja parkirišča. Stanoval ci so bili ob pre za se de nos ti parkirnih mest, predvsem ob vikendih, najbolj nezadovoljni zaradi parkiranih službenih vozil. Nekateri so imeli parkiranih tudi po več teh vozil. To težavo so na sestankih z nami predstavniki MČ Levi breg vzhod izpostavljali, kadarkoli je tekla beseda o parkiranju. Zato se
je delovna skupina, prav tako v soglasju s predstavniki MČ, odločila, da modra cona C velja vse dni v letu. Edini namen takšne rešitve je bil maksimalno ustreči željam stanovalcev in zaščititi interes večine.« Dodal je še, da so se tudi zato odločili, da bodo na vsako gospodinjstvo omogočili nakup do dveh abonmajev za celoletno parkiranje; prvi bo stal 8, drugi pa 30 evrov za vse leto. »Verjamem, da je lahko za nekatere tudi 30 evrov problem, vendar bodo stanovalci v privilegiranem položaju glede na druge uporabnike, ki bomo morali za parkiranje plačati 0,40 evra na uro.«
Vsa parkirišča na območju Kardeljevega trga in Stantetove ceste, z izjemo parkirišča pri trgovini Hura, so v lasti MO Velenje. Vpisana so tudi v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da za spremembo režima parkiranja občina ne rabi od stanovalcev nobenega soglasja. »Vendar pa doslej občina sprememb nikoli ni uvajala s silo oziroma brez soglasja večine stanovalcev na določenem območju. »Enako velja tudi za območje Kardeljevega
Garaže pod Mercatorjem še popravljajo
Izvedeli smo, da gradbene pomanjkljivosti v kletni etaži garaž ne hiše pod Merca tor Centrom - nosilna plošča naj bi na nekaj mestih puščala - še niso odpravljene in da kvalitet ni prevzem še ni bil opravljen. Na občini so optimistični, da bodo to uredili še letos in da bodo lahko garažo odprli takoj po novem letu. O ceni za garažne bokse se še niso dogovorili - še vedno se gibljejo med 6 in 12 tisoč evri za boks. Pogajanja bodo nadaljevali še letos.
trga in Stantetove ceste, saj so v številnih sestankih z izvoljenimi predstavniki MČ vedno dobili podporo za predvidene spremembe. Bo pa zagotovo potreben še kakšen sestanek s stanovalci. Nenazadnje smo v obnovo garaž vložili sko raj milijon evrov. Če ne bi bile občinske, bi morali obnovo financirati tisti, ki so vsa leta v njej parkirali brezplačno. Meni doma nihče ne bo obnavljal garaže, čeprav bi mi bilo to všeč,« je še dodal župan.
mesta v pokritih garažah imajo najemnike. Sedaj je jasno, kdo sme in kdo ne parkirati v njih. Prej vsa leta ni bilo tako.
Vila Bianca spet sije
V torek zvečer so po mnogih zapletih med gradnjo uradno odprli obnovljeno Vilo Bianco - Velenje z njo dobiva reprezentančni objekt, v katerem bo več vsebin
Velenje, 21. decembra - Nova mestna lepotica, obnovljena Vila Bianca, je v torek zvečer uradno odprla vrata prvim obiskovalcem. Obnova vile na vstopu v Staro Velenje je res precej zamujala, a končni rezultat je reprezentančni objekt, na katerega smo v mestu lahko ponosni. Sploh,
ker stoji na samem vstopu v Velenje, pa tudi v staro mestno jedro in ne bo nikoli ostal neopažen. Ne pri obiskovalcih ne pri domačinih.
Obnovo vile, tako zunanjost kot notranjost, si je zamislil arhitekt Rok Poles, ki mu je uspelo združiti preteklost s sedanjost-
Zaradi številnih zapletov pri obnovi je vilo Bianco župan poimenoval kar »začarana vila«. Začara pa tudi z novo podobo; na večer otvoritve so jo osvetlili, lepa pa je tudi podnevi. Tako zunaj kot v notranjosti, ki še čaka
na nove vsebine.
Kvartet Quartisimo je s sopranistko Gordano Hleb polni koncertni dvorani pričaral vrhunske glasbene užitke. Vilo so namenu predali s simbolno predajo uporabnega dovoljenja, ki ga je županu Bojanu Kontiču
izročil vodja projekta obnove Maks Arlič.
jo. To se še posebej vidi v notranjosti vile, saj je lepo prepletel staro, prvotno gradnjo, z novimi gradbenimi posegi. Očara prostorno stopnišče, prireditvena dvorana, podstrešje. Pravzaprav je večina prvih gostov ugotavljala, da se je speča lepotica pod Velenjskim gradom vrnila v vsem svojem sijaju.
Niz zapletov, srečen razplet
Kot je znano, so na MO Velenje žele-i na dvorišču vile pripraviti že letošnjo občinsko proslavo, pa se ni izšlo, saj so dela iz več razlogov zamujala. Že avgusta je MO
Preoblačenje Vile Biance ni bil majhen zalogaj; kar 60 % sredstev za obnovo je MO Velenje uspešno pridobila na razpisih države in EU, 40 % bo dodal proračun. Skupna številka se giblje okoli 1 milijon 800 tisoč evrov.
Velenje enostransko prekinila pogodbo o obnovi z velenjskim podjetjem Vegrad, septembra pa so izbrali novega izvajalca del - CMC Celje, kije skupaj s podizvajalci hitel z izvedbo, saj so uradno odprtje napovedal 15. decembra. Teden dni kasneje pa seje zgodilo, kljub neugodnemu vremenu so uspeli urediti tudi okolico.
Maks Arlič, vodja Urada za stanovanjsko gospodarstvo na MO Velenje, nam je nekaj dni pred uradnim odprtjem vile, ki je v torek presenetila tudi z lepo notranjostjo, povedal: »To je bila zame ena najtežjih investicij, saj od samega začetka zadeve niso tekle tako, kot bi morale. Za izvajalca del smo imeli dva razpisa; prvi je padel,
na ponovnem je bil najugodnejši ponudnik na žalost Vegrad. Ko so se težave v podjetju kopičile, smo to opažali tudi na objektu; lahko rečem, da so delavci sicer v zadnjih tednih pred prekinitvijo pogodbe prihajali v službo, a delali niso prav veliko. Izvajali so beli štrajk. Zato je bila prekinitev pogodbe z Vegradom edina možnost, da vilo obnovimo še letos.« To, da jim je uspelo, je res razlog za veselje, je še dodal naš sogovornik. »Prepričan sem, da bo vila v ponos Velenju,« še doda Arlič.
Vsebine, ki so jih na MO Velenje začrtali že, ko so projekt prijavljali na razpis EU, so ostale skoraj nespremenjene. »V pritličju ima nove pro sto re TIC, doda na je lepa galerija. Zelo lepa je kavarna, ki jo je najemnik opremil z velikim občutkom. V prvem nadstropju je urejena večnamenska dvorana, kjer manjkajo še orgle. A tudi te bomo namestili vanjo. V vili so prostore dobili še Velenjska knjižna fundacija, projektna pisarna za Evropsko prestolnico kulture. Uredili so tudi reprezentančno sobo za sprejeme, prezentacije... Podstrešje je urejeno v zelo lepo, prostorno sobo za seminarje, delavnice, projekt Free. Urejena je tudi okolica, čisto pravo podobo pa bo dobila spomladi,« nam je povedal Maks Arlič.
■ Bojana Špegel
DOMA IN PO TUJEM
wiH:as
23. decembra 2010
Od srede do torka - svet i n domovina
a
a
Sreda,
15. decembra
V središču domačega dogajanja je bilo gradbeno podjetje SCT, za katerega smo izvedeli, da naj bi se znašlo v velikih finančnih težavah, zaradi česar se je že ugibalo o stečaju oziroma prisilni poravnavi.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v vložišče državnega zbora prinesel 22.176 podpisov, ki so jih zbrali v nekaj urah, in ob tem dejal: »Si predstavljate, koliko podpisov bi zbrali v 7 dneh?« Mediji so nas ob tem spomnili, da bi bila usoda pokojninske reforme ob morebitnem referendumu prepuščena ljudem, nekatere j avnomnenj-ske raziskave pa so pokazale, da bi izid novo pokojninsko reformo le pre ložil za eno leto.
ja kazenska prijava zoper nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja zaradi pranja denarja, je tožilstvo v Innsbrucku o primeru Sanader sprožilo preiskavo.
Dick Marty je odločno povedal, kdo je šef mafije.
veškimi organi na Kosovu, ki Has-hima Thacija označuje za vodjo mafijske združbe. Thaci je obtožbe zavrnil.
Petek,
17. decembra
Premier Pahor je spisal poslanico ob 20. obletnici plebiscita in v njej odločitev za samostojnost označil za najslavnejši del sloven-
Pa res: koliko podpisov bi zbrali v sedmih dneh?
Minister za pravosodje Aleš Zalar je na posvetu s predsedniki sodišč zavrnil očitke, da sta pravosodje in pravna država v Sloveniji klinično mrtva.
Po tem, ko je tožilstvo zavrglo vse obtožbe proti nekdanjemu kmetij skemu ministru Pogačniku in nekdanji sekretarki Bukovčevi, je SLS napovedal, da bo zaradi sodnega epiloga zahteval nujno sejo odbora za notranjo politiko.
Nemška vlada je potrdila predlog obramb ne ga minis tra Karla Theodorja Guttenberga, po katerem bo Nemčija 1. julija prihodnje leto ukinila vojaško obveznost.
Četrtek, 16. decembra
Odbor za zunanjo politiko je začasno zaprl 31. poglavje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in ob tem sporočil, da obsojajo nedavno objavo zemljevida s sredinsko črto v Piranskem zalivu.
Iz podjetja Rais so sporočili, da naj bi bil s sklenjeno pogodbo s podjetjem Ixtlan proračun v štiriletnem obdobju oškodovan za 400 tisoč evrov. A premier ni s prstom pokazal na ministra Križaniča, temveč je o izboru dražjega ponudnika za obračun plač dejal: »Če seje res zgodila napaka pri izboru, naj ministrstvo za finance naredi revizijo.«
Parlamentarci so po drugem branju sprejeli zakon o motornih vozilih ter zakona o železniškem prometu in družbi Slovenske železnice.
Tekla je razprava o patriah. Cveta Zalokar Oražem je dejala, da bi morala biti, ker so obtožni predlogi vloženi, pogodba s Patrio razveljavljena, Karl Erjavec je poudaril, da korupcija ni bila dokazana, premier pa je odločil, da bo imela zadnjo besedo ministrica Jelušičeva.
Višje sodišče v Londonu je potrdilo odločitev o izpustitvi Juliana Assangea iz zapora. Po plačilu varščine je Assange znova zadihal svež zrak.
Dick Marty je predstavil svoje poročilo o nezakoniti trgovini s člo-
ske zgodovine. Med drugim je zapisal: »Slavimo enotnost in samostojnost. Dokončno smo postali gospodar svoje usode. Zgodovinski lok odločitev, kije pripeljal do tega prelomnega trenutka, je bil impozant-no zaključen.« Istega dne so mediji še enkrat ugotavljali, daje Pahor-jevi vladi naklonjenih vse manj državljanov. Nova raziskava je tako pokazala, da vlade ne podpira 66 odstotkov vprašanih. A premier se ni dal prepričati. Ponosno je zatrdil, da žanje sprejeta pokojninska reforma dobre odzive tudi v EU. »Ker smo sprejeli večino zakonov izhodne strategije, je svoje zadovoljstvo izrazil tudi Barroso,« je dejal Pahor.
Sanader ostaja v priporu pri Avstrijcih.
Obilne snežne padavine so še naprej povzročale veliko težav predvsem v letalskem in cestnem prometu po Evropi. Letališča v Firencah in Podgorici so ostala zaprta, ker pa je v Frankfurtu obtičalo na tisoče potnikov, je nekaterim zavrela kri, zaradi česar so morali posredovati tudi policisti.
Predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbago je zahteval, da vsi tuji mirovniki zapustijo državo, in zaostril spor glede spornih predsedniških volitev.
Bolivija je sledila zgledu Brazilije, Argentine in Urugvaja ter priznala Palestino kot neodvisno državo.
Večina ameriških senatorjev je glasovala za ukinitev prepovedi odkritega služenja homoseksualcev v vojski. Ukrep mora podpisati še predsednik Barack Obama.
Nedelja, 19. decembra
Prebivalci Zadloga in Mrzlega Loga pri Idriji so imeli referendum, in sicer tistega, ki ga je vsa ostala Slovenija opravila že teden pred tem. Ker so bili pretekli teden zaradi poplav odrezani od sveta, so volili tokrat - večinoma proti.
Beloruski predsednik, znan kot »zadnji evropski diktator«, Alek-san der Luka šen ko je po izi dih vzporednih volitev z 79,1 odstotka glasov dobil četrti petletni mandat predsednika Belorusije. In medtem ko je slavil pričakovano zmago, je policija v Minsku že razgna-la shod poražene opozicije. Pri tem je bil pretepen tudi eden od pred-
Evropa se je odela v belino, ki je povzročala nemalo težav.
Po vsej Evropi je težave povzročal sneg, pa tudi mraz. Največ zapletov je bilo na cestah in letališčih. Samo na frankfurtskem letališču so odpovedali najmanj 160 letov.
Julian Assange je dan po izpustitvi iz zapora dejal, da je poskus njegove izročitve Švedski del »premišljene kampanje, da bi ga očrnili«.
Japonska je razkrila velike spremembe svoje obrambne politike in bo v odgovor na vojaški vzpon sosednje Kitajske okrepila svoje sile na jugu.
Sobota, 18. decembra
Dan po tem, ko je državno tožilstvo v Salzburgu objavilo, da obsta-
Ponedeljek, 20. decembra
Sestal se je častni odbor za praznovanje 20-letnice samostojnosti, a brez Baju ka, Jan še in Peterleta. Na to se je odzval predsednik države Danilo Türk, ki meni, da zavračanje članstva v častnem odboru še poglablja delitve, ki pri nas niso nove. Türk je še povedal, da bo odbor deloval leto dni, svoje delo pa začenja tik pred 20-letnico plebiscita in ga namerava skleniti z 20-letnico sprejetja slovenske ustave.
Na sestanku častnega odbora ni bilo Janše, Peterleta in Bajuka.
Koalicijski poslanci so že na drugi seji iz komisije, ki preiskuje afero Patria, izločili predsednika Zvonka Černača in njegovega namestnika Roberta Hrovata, saj so ju uvrstili na seznam prič, ki bodo zaslišane pred komisijo.
Voditeljico ukrajinske opozicije Julijo Timošenko so obtožili zlorabe državnega denarja med letoma 2007 in 2010, ko je bila pre-mierka.
Tožilstvo v Innsbrucku je sprožilo uradno preiskavo o nekdanjem hrvaškem premierju Ivu Sanader-ju zaradi suma pranja denarja po ovadbi ene od tirolskih bank.
Britanska policija je v obsežni protiteroristični akciji v Veliki Britaniji priprla 12 ljudi, osumljenih terorističnega dejanja.
Juž na Koreja je, kot je napovedovala, izvedla vojaške vaje v bližini otoka Jeonpjeong, a brez posledic. Severna Koreja je namreč svet presenetila z odločitvijo, da na izzivanje ne bo odgovorila.
Torek,
21. decembra
Odstopil je minister Gjerkeš, ki so ga ob štirih zjutraj policisti ustavili v službenem avtomobilu pod vplivom alkohola. »Novoletna zabava s sodelavci je bila prijetna. Po celem dnevu brez hrane in nekaj kozarcih je bilo alkohola očitno preveč. Dogodek obžalujem,« je dejal, ko je premier njegov odstop tudi sprejel.
Zadnji evropski diktator
sedniških kandidatov.
Avstrijska policija je izvedla kar 107 hišnih preiskav in zadala hud udarec otroški pornografiji, v katero je bilo vpletenih več kot sto moških, med njimi tudi štirje učitelji in vzgojitelj v vrtcu.
V siloviti eksploziji na naftovodu v kraju San Martin Texmelucan v osrednji Mehiki je umrlo 23 ljudi.
Gjerkeš je vozil pijan.
Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o pokojninski reformi. Podprlo ga jeo 22, proti je bilo 12 državnih svetnikov.
Komisija, ki preiskuje brezplač-nike, je pridobila novo, domnevno obremenilno dokumentacijo Pošte. Izdajatelja brezplačnikov Teršek in Lasbaher sta bila zaradi suma krive izpovedbe kazensko ovadena.
Potem ko je bil vložen predlog za začetek stečaja SCT Obrati, smo izvedeli, da naj bi enaka usoda doletela še SCT Gem in krovno družbo SCT.
Črnogorski premier Milo Djuka-novič je odstopil z mesta predsednika vlade, a bo ostal vodja njegove vladajoče Demokratske stranke socialistov.
žabjcr
perspektiva
Vračanje v
preteklost
Tjaša Zajc
Sedim v sobi. Otroški sobi v Velenju, ki je bila več kot 15 let del mojega vsakdanjika. Povsem drugačna je, kot je bila včasih. Pograd je zamenjal kavč, namesto dveh pisalnih miz je v sobi le še ena. Razmišljam, da bi s sten umaknila vso navlako, ki se je nabrala skozi moje in sestrino odraščanje. Soba bi lahko bila malo bolj urejena in k temu bo nedvomno pripomogla drugačna, bolj sčiščena podoba sten. A vendar. Ker je večer, sedim in gledam. Gledam vse razglednice, velik zemljevid sveta in fotografije, ki so nametane sem in tja. Razmišljam o njihovi zgovornosti. Vsak dan, ne vem koliko let, sem videvala ta zemljevid sveta z državami, pa vendar jih danes ne bi znala vrisati na prazen zemljevid. Gledam Tamarino ime v tajvančini, kiji ga je na poletni jezikovni šoli napisala cimra v Angliji. Razmišljam, da je bila sestra prva, kije šla daleč v tujino. Ker je stanovala pri družini, je morala do oddaljene šole sama z avtobusom, za kar jo pri njeni takratni starosti še vedno občudujem. Ko sem šla v Anglija jaz, nisem stanovala pri družini, temveč v kampusu. Tam se praktično ni bilo treba znajti. Gledam naprej. Okvirjeni vstopnici za koncert Rogerja Watersa mi v misli prikličeta občutke nejevolje iz časa pred tem koncertom, ko je Tamara ogromno poslušala Pink Floyde. V osnovni šoli mi pač niso bili zanimivi, a sobo sva si delili, in kar je poslušala ona, sem morala poslušati jaz. Mogoče od tod moja prilagodljivost za glasbo - skoraj nikoli nimam težav s prilagajanjem na glasbeni izbor drugih, medtem ko je moj drugim navadno manj všeč, ker zna biti tudi bolj komercialen ... Gledam naprej. Vidim Tamarino sliko s kolegico Katjo, ko sta v srednji šoli skupaj praznovali rojstni dan, in razmišljam, kako vesela sem bila, da sem bila lahko del tega dneva. Biti s starejšimi, pa čeprav le z dve leti starejšimi mladostniki, je bilo pač„kul".
Opazujem naprej in pridem na „mojo stran stene". Krasijo jo fotografije iz moje poletne šole v Angliji. Slike prijateljic z Japonske, s katerimi smo izgubile stike. Zraven je prava črno-bela fotografija s tabora za Zoisove štipendiste, na katerem sem se, po večletnem iskanju tečaja, le srečala z delom v temnici. Razmišljam, da sem tistega poletja na Pohorju, pred šestimi leti, spoznala eno svojih najboljših kolegic iz Ljubljane in je ena redkih oseb, na katero se res lahko obrneš v vsakem trenutku. Tudi če se ne slišiva več mesecev, to odnosa niti malo ne spremeni. Na steni visi tudi velika, lepo okvirjena črno-bela fotografija, ki sem jo od prijatelja dobila za svoj 18. rojstni dan. Kako preprost in obenem lep je bil ta rojstni dan. Marsikomu bi se zdel nezanimiv, ker ga pač nismo „zalili." Bilo je namreč tako: z dvema prijateljema smo se odpravili na grad, kjer je nastopa la Tin ka ra Kovač. Med kon certom je rekla, da „tega navadno ne počnem, ampak danes ima nekdo rojstni dan." Ker ji je moja mama pisala s prošnjo za pesem za rojstni dan, so mi vsi obiskovalci skupaj s Tinkaro zapeli. Takšno darilo mi je pomenilo bistveno več kot katerakoli materialna stvar. Še nekaj stvari je na steni. Bela majica, podpisana z imeni in posvetili kolegov s cele Evrope, ki sem jih spoznala na mednarodnem tabo ru v Alten mark tu, kamor sem odšla za prvo nagra do na natečaju Evropa v šoli, na katerem je zmagala ena mojih črno-belih fotografij. Na majici je med drugim podpisana kolegica iz Cipra, ki sva jo čez eno leto s sestro obiskali za en teden. Ta majica je obešena na sliki ježa. Povečavo živali sva s kolegico Mirjam dobili v osnovni šoli od učiteljice Anite Malovšek, kije bila najina mentorica pri raziskovalni nalogi o smrtnosti belopr-sega ježa na cestah v okolici. Pod vsem tem še vedno visi urnik tretjega letnika gimnazije.
Ko sem tega večera, ko tako sedim pred spanjem, rekla očetu, da bi stene izpraznila, je vprašal zakaj. Nisem odgovorila niti ni ničesar rekel on. Ce malo opazujem, mi je jasno, zakaj tega ne bom storila. Na steni visi še ena kartica. Povsem preprosta je - bela s črnimi črkami, ki nosijo kitico pesmi Janeza Menarta: In sreča je, da je pred mano pot, in to, da vem, da slast je v tem, da grem. Midve sva že lep čas nazaj odšli iz te sobe. Vsaka na svojo pot. A stene tu so tiste, ki še vedno nosijo dušo, nosijo vse trenutke, ki so se nabirali skozi najina skupna leta, in nosijo zgodbo o naju, ki se ne bo nikoli več zgodila. In škoda bi bilo to zavreči. Bolj urejene stene bi morda delovale lepše. A dragocenosti, ki jo imajo z zdajšnjo ureditvijo, ne bi mogle nikakor pridobiti.
23 decembra 2010	gospodarstvo
Za Gorenje letos uspešno leto, rast napovedujejo tudi v naslednjem
Gorenju j e uspelo letos preseči vse načrtovane cilje - Prihodnje leto naj bi rasli kar za 14 odstotkov - Divizij i notranje opreme napoveduj ej o prestrukturiranje - Članici uprave Mirj ani Perc Dimko sporazumno prenehanje funkcij e - V Gorenju ostaj a kot svetovalka predsednika
Mira Zakošek
Velenje, 20. decembra - Delavci Gorenja so opravili zadnji delovni dan v tem letu že v petek, 17. decembra, v ponedeljek pa se je sestal tudi nadzorni svet in ocenil letošnje poslovne rezultate. Ti so boljši, kot so načrtovali. Dosegli so milijardo 358 milijonov evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot lani. Lani so ustvarili za dobrih 12 milijonov evrov izgube, letos pa kar za 19,3 milijona čistega dobička. Presegli so prav vse kazalce uspešnosti.
Prihodki višji od lanskih za 15 odstotkov
Dobiček na ravni najboljših let
Še bolj optimistično vidita uprava Gorenja in njen nadzorni svet prihodnje leto, ko naj bi ustvarili skoraj 22 milijonov dobička, kar je primerljivo z njihovimi najboljšimi leti. Po besedah predsednika uprave Franja Bobinca se bodo osredotočili v nadaljnje povečanje dobičkonosnosti in doseganje pozitivnega denarnega toka. Do konca januarja bo uprava za nadzorni svet pripravila tudi podroben
načrt dezinvestiranja, obvladovanja obratnega kapitala ter način prestrukturiranja divizije notranje opre me.
Celotna skupina naj bi v
prihodnjem letu ustvarila za 1,5 milijarde prihodkov
Skupina Gorenje v naslednjem letu načrtuje 1,5 milijarde evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 14 odstotkov več od ocenjenih prihodkov v letošnjem letu. Brez upoštevanja učinkov letos prevzete švedske družbe Asko bodo prihodki Skupine zrasli za skoraj 6 odstotkov.
Med Gorenjevimi divizijami bo najvišjo, 17,4-odstotno rast prihodkov, dosegla osrednja divizija aparatov za dom. Prodaja tako na območju Evropske unije kot na trgih Vzhodne in Jugovzhodne Evrope bo rasla uravnoteženo. Vrednostno se bo najbolj okrepila v Nemčiji, Italiji, Srbiji, Rusiji, Ukrajini in na Danskem, pomembno pa bo zrasla tudi v ZDA. Aktivnosti za povečanje prodaje vključujejo razširitev distribucijske mreže, zlasti z vstopom v kuhinjske stu die, raz voj novih izdel kov ter nadaljnjo krepitev lastnih blagovnih znamk. 90 odstotkov celotne
prodaje bodo predstavljali izdelki za dom lastnih blagovnih znamk, ki bodo v povprečju cenovno pozi-cionirani za 4 odstotke višje.
Raste tudi divizija ekologije, energije in sto ri tev
Tudi v diviziji ekologije, energetike in storitev načrtujejo 5,5-odstot-no rast prihodkov, prihodki divizije notranje opreme pa bodo v pri-meijavi z letošnjo oceno višji za 3 odstotke, pri čemer načrtovani prihodki ne vključujejo učinkov prestrukturiranja prodaje, ki so jo v diviziji notranje opreme začeli v tem mesecu, potem ko so v zadnjih dveh letih izdatno optimizirali predvsem proizvodne procese ter prenovili produktno ponudbo.
90 odstotkov izdelkov prodajo pod lastno blagovno znamko
Načrtovan poslovni izid iz poslovanja (EBIT) bo znašal 54,6 milijona evrov, kar je 23,4 odstotka več od letošnje ocene, marža na ravni EBIT pa se bo v primerjavi z oceno iz letošnjega leta izboljšala za 0,6-odstotne točke na 3,8 odstotka. Tako naj bi jim uspelo ustvariti za 29,1 milijona evrov pozitivne-
ga denarnega toka, temu ustrezno pa bodo znižali dolg Gorenja.
Za 40 milijonov evrov naložb
V času krize so v Gorenju upočasnili naložbene aktivnosti, zdaj pa znova napovedujejo njihov razcvet. Za osnovna sredstva bodo namreč prihodnje leto namenili 40,4 milijona evrov. Večino tega denarja bodo porabili za tehnološki razvoj proizvodnje ter razvoj novih inovativnih, oblikovalsko dovršenih in energetsko učinkovitih izdelkov, ki prinašajo višjo dodano vrednost in s katerimi Gorenje krepi položaj lastnih blagovnih znamk na 70 različnih trgih. Paleti znamk dodajajo znamko Gore-nje+ v višjem cenovnem razredu, ki bo po premierni predstavitvi na januarskem mednarodnem sejmu IMM v Kölnu postopoma uvedena na izbrane trge.
Inovativnost in oblikovna podoba glavna aduta
Predsednik uprave Franjo Bobi-nac je z letošnjimi rezultati zadovoljen in realno, pa vendar optimistično zre v prihodnost: "Glede na še vedno visoko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanje kakovostnih finančnih virov lahko pričakujemo skromno rast prodajnih trgov tudi
v letu 2011. Povpraševanje po trajnih dobrinah, med katere sodijo izdelki za dom, bo odvisno tudi od odločitev potrošnikov, da zamenjajo obstoječe gospodinjske aparate z novimi, saj je raven opremljenosti gospodinjstev z izdelki za dom že izredno visoka. Kot ključen izziv v naslednjem letu vidimo nevtrali-ziranje rasti cen surovin in materialov, ki se je začela že septembra letos. S poslovnim načrtom, ki temelji na dobrih poslovnih rezultatih, doseže nih v letoš njem letu, tlakujemo pot do ciljev, ki smo si jih zadali v strategiji za obdobje 2010-2013. Ključni elementi za uspešno poslovanje ostajajo obvladovanje stroškov na vseh ravneh, predvsem pa širitev poslov in prodor na nove trge preko novih izdelkov in storitev. Inovativnost in podoba bosta glavna vzvoda za nadaljevanje Gorenjeve poti med najuglednejšimi proizvajalci gospodinjskih aparatov v svetu."
Mirjana Dimc Perko ni več članica uprave
Nadzorni svet je sprejel sporazumno prenehanje mandata članici uprave za ekonomiko in finance Mirjani Dimc Perko od prvega januarja prihodnje leto. O tem se je že nekaj časa govorilo, saj naj bi prihajalo do nesoglasij v načinu vodenja Gorenja. Vseeno so ob
sprejemu tega sklepa ocenili, da je Dimi čeva pomemb no pri speva la k nadaljnjemu strokovnemu razvoju funkcij ekonomike in informacijskih tehnologij ter uspešno vodila in zaključila tudi večje število prevzemnih aktivnosti, kot so prevzem skupine Atag v letu 2008 ter prevzem večinskega deleža v družbi Surovina in nekaterih drugih manjših družbah.
V letu 2010 je z vodenjem pro-
Nemčija ostaja najpomembnejši trg
jekta dokapitalizacije in prestrukturiranja dolga s korporacijo IFC in sindikatom bank prispevala k bistveno boljši finančni stabilnosti Skupine Gorenje, uspešno pa je vodila in izpeljala tudi prevzem švedske skupine Asko, ki je bil po mnenju nekaterih mednarodno priznanih revij izbran tudi kot posel leta na področju združitev in prevzemov. V Skupini Gorenje ostaja kot svetovalka predsednika, njene obveznosti pa si bo uprava začasno razdelila in torej ne bo imenovala novega člana uprave.
AKTUALNO
wlHlAS 23. decembra 2010
odarite svojemu času neskončno doživetje. V prihodnosti so številne možnosti,
• •I	. V	••	V.l.
njihovo uresničenje je vaša izbira.
Skupina Premogovnik Velenje vam želi prijazno, * * ^ zdravo in uspešno leto 2011!
PRETEKLOST NAS ZDRUZUJE, SKUPAJ PA USTVARJAMO PRIHODNOST!

zdravstvo
Učinkovito in uspešno
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje načrtuj ej o srečanje s civilno iniciativo - Cepljenje pomaga pri ustavljanju nalezljivih bolezni -Zdravj e v celjski regij i ne odstopa bistveno od povprečj a
Tatjana Podgoršek
Celje, 15. decembra - »Leto 2010 je bilo za Zavod za zdravstveno varstvo Celje učinkovito in uspešno,« je na novinarski konferenci poudarila direktorica zavoda Alenka Štorman, dr. med., specialistka mikrobiologije. Med letošnjimi odmevnimi projekti pri promociji zdravja in socialne medicine je izpostavila psihološko svetovalnico Tu smo zate - obliko pomoči, namenjeno odraslim v duševni stiski. Svetovalnica je pilotni projekt, ki je naletel na izjemno dober obisk. Pokazalo se je, da ljudje to pomoč zelo potrebujejo. Radi bi jo obdržali tudi prihodnje leto, vendar je njena prihodnost zaradi pomanjkanja denarja negotova. V zdravstveni ekologiji je Štormano-va omenila koordinacijo nacionalnega programa Varno s soncem. Ponosni so na to, da je zavod med najbolje ocenjenimi pooblaščenimi izvajalci monitoringa komunalnih in industrijskih čistilnih naprav.
Delež cepljenih omogoča solidno varnost pred nalezljivimi boleznimi
Osrednja pozornost je na novinarski konferenci veljala vprašanju
Zakaj cepljenje otrok proti boleznim, ki jih pri nas ni več. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na zavodu, je ob tem poudarila: "Dolgotrajna odsotnost nekaterih nalezljivih bolezni, kar smo dosegli prav po zaslugi učinkov cepljenja, ne pomeni, da povzročiteljev ni več v našem okolju - le možnosti nimajo, da bi se razširili. Za zdaj delež cepljenih omogoča solidno varnost pred nalezljivimi boleznimi." Ob padcu preceplje-nosti bi se - po besedah Tropove -pojavilo tveganje za pojavljanje in širjenje nalezljivih bolezni. Nenazadnje pa ni zanemarljiva migracija, ki predstavlja največjo nevarnost za prenašanje okužb preko meja. Ob tem je spomnila na epidemijo ošpic pred leti v Italiji, letos pa se je v Ukrajini pojavila otroška paraliza. »Dol-
goletne izkušnje potrjujejo, daje cepljenje varen in učinkovit način varovanja pred mnogimi nalezljivimi boleznimi. Kljub temu ga nekateri zavračajo, ker dvomijo v njegovo koristnost, neodvisnost zdravnikov in motive delovanja farmacevtskih družb. Takšni dvomi so neargumen-tirani, če je javnost dovolj seznanjena s strogimi pogoji proizvodne prakse in dolgotrajnimi postopki registracije cepiv. Tudi trditve nekaterih, da cepiva povzročajo vrsto hudih bolezni, dosedanji rezultati obsežnih znanstvenih raziskav niso potrdili.« Tropova seje dotaknila še cepljenja proti humanimi papiloma virusi, ki povzročajo rak materničnega vratu. Kljub brezplačnemu cepljenju za šestošolke je bil odziv prve generacije deklet komaj 52-odsto-ten. Po drugi strani pa nekatere lokal-
ne skupnosti, tudi na pobudo šol, zbirajo denar za cepljenje starejših deklet.
Zdravje ne odstopa od povprečja
Na vprašanje, ali drži, da je zdravje v regiji slabše kot zdravje ostalih Slovencev, je predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja Nuša Konec Juričič odgovorila, da ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja. Tudi na Celjskem opažajo manj bolezni srca in ožilja. Bolj kot drugod narašča rak materničnega vratu. Večja je tudi smrtnost zaradi poškodb in samomorov, čeprav število teh zadnja leta upada. Res pa je na tem območju več ljudi s povečano telesno težo in tudi debelih. Po drugi strani je na Celjskem manj rednih kadilcev.
Ali onesnaženost okolja vpliva na zdravje ljudi? Po besedah Konec Juričičeve okolje gotovo vpliva na zdravje ljudi, vendar na bolezen vplivajo še mnogi drugi dejavniki ob tem, da se tudi vsak posameznik različno odziva na dejavnike v okolju. Skratka, nedvoumnih raziskav o tem ni mogoče narediti.
V letu 2011 bodo na zavodu
posebno pozornost namenili večji prepoznavnosti v regiji, želijo si večje povezave z vsemi občinami na tem območju, da bi skupaj načrtovali projekte, ki so zanimivi in pomembni za celotno območje. Zaradi dvomov civilne iniciative o rezultatih meritev, kijih opravljajo v lokalnem okolju, pripravljajo tudi srečanje z njo. "Imamo dobre podatke. Ne držij o očitki, da niso veroi
dostojni. Vsako leto nas obiščejo zunanji presojevalci, ki te podatke pregledajo," je še povedala Alenka Štorman in dodala, da na srečanju s civilno iniciativo in drugimi nevladnimi organizacijami želi razčistiti odprta vprašanja in dvome, najti skupen jezik za enotno delovanje v okoljevarstvu, kajti le skupaj bodo lahko tudi učinkoviti.
Preventivni pristopi soustvarjajo javno zdravje, so poudarili na novinarski konferenci.
Naj žarijo lučke, naj ne ugasne njih sij.
Naj v njih sta nebo in sanje ter sreča za vse ljudi.
Termoelektrarna Šoštanj

9 *
nasi kraji in ljudje
»»Has
23. decembra 2010
Za razvoj se je potrebno tudi zadolžiti
V Občini Rečica ob Savinji gradij o dopolnilno kanalizacijsko omrežj e, Trnavčki most so prestavili na naslednje leto -Prostorski načrt pripravljen za javno razgrnitev
Tatjana Podgoršek
V Občini Rečica ob Savinji so se lani lotili izgradnje primarnega voda kanalizacijskega omrežja, ki ga na območju naselij Varpolje, Nizka, Spodnja Rečica sedaj dopolnjujejo še s sekundarnim vodom. Oktobra letos je namreč lokalna skupnost prejela sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko o odobritvi sofinanciranja dopolnilnega kanalizacijskega omrežja Varpolje-Spod-nja Rečica. Vrednost pogodbe z izvajalcem, izbranim na razpisu, je več kot 1,2 milijona evrov. Od tega bosta država in Evropski sklad za regionalni razvoj prispevala dobrih 308 tisoč evrov, ostalo bo zagotovila lokalna skupnost. »Izgradnja omrežja je pomembna za urejanje oziroma razvoj okolja. Ker je za takšen zalogaj občinski proračun pre skromen, ni pa to edi ni
občin ski projekt, smo za ta namen najeli 330 tisoč evrov posojila pod ugodnimi pogoji pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu. Izgradnjo moramo v celoti končati do sredine leta 2012, vendar bomo poskušali projekt končati prej. Občani na levem bregu reke Savinje se bodo lahko ponašali z urejenim okoljem, predvsem pa kakovostnejšim življenjem,« je povedal rečiški župan Vinko Jeraj.
Poleg omenjenega je eden večjih projektov izgradnja Trnovčkega mostu. Začetek so načrtovali prav tako letos, a so ga zaradi velikih težav pri pridobivanju potrebnih
soglasij prestavili v leto 2011. Vrednost izgradnje 45 metrov dolgega ter 5,5 metrov širokega mostu s pločnikom ocenjujejo na blizu 800 tisoč evrov. Poleg mostu predvidevajo še izgradnjo navezovalnih cest. »Težko bo, a verjamem, da bomo zalogaj zmogli in končno priključili občane na desnem bregu Savinje na občinsko središče.«
Na manjše težave, ki pa so večje, kot so jih pričakovali, so naleteli pri pripravi prostorskega načrta. V tem trenutku je ta - po zagotovilih Jeraja -pripravljen za javno razgrnitev. Izvedli naj bi jo januarja prihodnje leto. Glede na opravljene
Vinko Jeraj
aktivnosti upajo, da bo ta »pod streho« v spomladanskim mesecih 2011. Poleg želja občanov po pridobitvi parcel za individualno stanovanjsko gradnjo so vanj vgradili še razvojno vizijo - ureditev manjših obratovalnih za malo mirno obrt ter zemljišče za možno gradnjo doma za starejše. Na razmišljanja nekaterih občanov, da bodo pozidali najboljša zemljišča, seje Jeraj odzval: »Kamorkoli se hočemo širiti, povsod naletimo na velike ovire. Na severnem delu je poplavno območje, na zahodu nas omejuje arheologija, na vzhodu plazovit teren, tako ostaja samo že južni del Rečice, na katerem obstaja - tudi po mnenju pristojnih ministrstev in načrtovalcev - možnost širitve. Na občinski upravi smo se zaveda-
li bremena, zato se sedaj poskušamo z lastniki kmetijskih zemljišč dogovoriti za odkup po realnih cenah ali o zamenjavi. Občina ima nekaj zemljišč za to zamenjavo.«
Glede na omenjene projekte bo leto 2010, ocenjuje Vinko Jeraj, kar pestro. Trnavčki most, izgradnja sekundarnega voda kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica, kjer bodo hkrati zamenjali tudi vodovodne cevi, uredili novo dovozno cesto, jo razširili in v naselju Varpolje do kampa Menina zgradili še pločnik, bo potrebno pridobiti dokumentacijo za obnovo Tavčarjeva dvora in za ureditev trškega jedra. »'V ognju' imamo še nekaj manjših, a zato nič manj pomembnih projektov. Poleg denarja bo potrebno veliko dobre volje, da bomo to, kar smo si zamislili, spravili v življenje,« je še dejal Vinko Jeraj.
kiper prevozi - gradbena mehanizacija - nizke gradnje -rušenje objektov - gradnja cest - možnost najema kompresorjev in manjše gradbene - mehanizacije (nabijači (žabe), vibraplošče, vodne črpalke)...
Prijetne praznike in srečno 20111
Tel./fax: 03 588 26 07, mobitel: 041 650 830
Svetniška skupina LDS in Mestni odbor LDS Velenje
www.velenje.lds.si;lds.velenje@siol.net
NASI KRAJI IN LJUDJE
Zbrali dobrih 19 ton
Zaključena akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme
Saleška dolina - Od 15. novembra do 15. decembra je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v organizaciji ZEOS potekala akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. V akcijo sta bili s svojima zbirnima centroma vključeni podjetji PUP-
-Saubermacher in Karbon.
V	akciji so zbrali 19,08 ton odpadne električne in elektronske opreme, od tega 3,9 tone velikih gospodinjskih aparatov, 5,4 tone hladilnikov, 5,6 tone televizorjev in monitorjev in 4,16 tone malih gospodinjskih aparatov. Tri četrtine vse zbrane opreme je bilo oddanih v zbirnih centrih, v dveh sobotnih akcijah pa preostalih 25 odstotkov.
V	sklopu akcije je potekala nagradna igra. Nagradno žrebanje je hladilnik Gorenje namenilo Valentinu Kugoniču iz Topolšice.
Mladi za večjo
energetsko
učinkovitost
Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra v Velenju je minuli petek potekala prva delavnica v okviru projekta U4ener-gy. Udeležilo se je je 25 učiteljev mentorjev iz slovenskih šol ter nekateri drugi, ki sodelujejo v tem projektu. Mednarodni projekt U4energy se je začel sredi letošnjega septembra, v njem sodelujejo učenci osnovnih šol in srednješolci iz 27 držav Evropske unij e, razširjen pa je še na štiri države, ki niso članice EU. Pravzaprav gre za vseevropsko tekmovanje mladih pri racionalizaciji porabe energije oziroma, kot pravijo organizatorji, pri mladih naj bi vzbudilo občutek in odgovornost za varčno rabo energije. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah do
S prve delavnice vseevropskega projekta za večjo energetsko učinkovitost
maja prihodnje leto. Po mnenju organizatorjev predstavlja natečaj U4energy za učitelje in učence priložnost in izziv, da prispevajo k trajnost-ni vzgoji, z varčevanjem z energijo pa tudi k zmanjšanju izpustov CO2 in seveda zmanjša-
nju računov za energijo. Projekt v Sloveniji podirata Služba vlade RS za podnebne spremembe in Ministrstvo za šolstvo in šport.
■ Tp
Predali že 60 računalnikov
V petek so v prostorih
Posredovalnice
rabljene
informacijsko-komuni kacijske opreme (PIKO) predali 30 rabljenih računalnikov
Velenje, 17. decembra - V prostorih Posredovalnice rabljene infor-macijsko-komunikacijske opreme (PIKO) na Koroški cesti 37 a so v petek dopoldne javno predali infor-macijsko-komunikacijsko opremo, ki jo zbirajo od konca novembra.
Takoj ko jo usposobijo, jo predajo prosilcem, teh pa je iz tedna v teden več. Konec minulega tedna so imeli na spisku tistih, ki si želijo dobiti računalniško opremo ali TV sprejemnik, že 187 delavcev Vegrada in 17 drugih socialno ogroženih občanov. Dobra novica je, da je tudi interes za oddajo rabljene opreme velik, klici prihajajo iz vse Slovenije. Zato računajo, da bodo do konca letošnjega leta lahko predali vsaj še 20
računalnikov. V petek je računalnike, na katere so »naložili« tudi osnovno programsko opremo, prejelo 26 nekdanjih delavcev Vegrada in štirje drugi socialno ogroženi občani in občanke. Zbrane je ob tem za njih zelo pomembnem dogodku nagovoril župan MO Bojan Kontič. Doslej so v PIKO predali že 60 računalnikov s pripadajočo opremo. Če imate tudi vi doma rabljeno, a še delujočo infor-
macij sko-komunikacijsko opremo, ki je ne potrebujete več, vas še enkrat vabimo, da jo oddate v prostorih PIKO (ob upravni zgradbi Komunalnega podjetja Velenje), in sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Če nimate prevoza, pa pridejo ponjo tudi na dom.
■ bš
Devetošolci na obisku na Premogovniku
Velenje, 16. decembra - V sredo so Premogovnik Velenje že tradicionalno obiskali učenci devetih razredov osnovnih šol Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Seznanili so jih s poklici v rudarstvu,
kadrovsko in štipendijsko politiko podjetja. Učenci so si ogledali Var-nostno-tehnološki informacijski sistem, jašek NOP, elektro- in strojno delavnico ter svetilkarno.
V Premogovniku se zavedajo, da
so kadri - kot poudarjajo - najpomembnejši kapital podjetja, zato veliko vlagajo v izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih. Da je izobraževanje pomemben segment delovanja, se odraža na več
področjih, med njimi tudi v štipendiranju. V šolskem letu 2010/2011 so podelili 38 štipendij ter 3 posebne štipendije Energija znanju - znanje energiji, trenutno imajo v Skupini 135 štipendistov. Obvezno prakso opravlja 152 dijakov in 33 študentov ob delu (rudarske, elek-tro in strojne smeri) ter 64 dijakov in študentov drugih smeri.
V petek, 17. decembra, pa so v prostorih upravne zgradbe Premogovnika predstavili raziskovalne naloge preteklih prejemnikov štipendij. Nanašale so se na razvoj turistične dejavnosti na območju Turistično-rekreacijskega centra Jezero ter družbene odgovornosti Premogovnika. Obenem so podpisali tudi nove pogodbe o štipendijah »Energija znanju - znanje energiji«.
Seznanili so se s poklici v rudarstvu.
MESTNA OBČINA
VELENJE
OBVESTILO MESTNE OBČINE VELENJE
LETNE PARKIRNE KARTE IN ABONMAJI
Obveščamo vas, da lahko od ponedeljka, 20. decembra 2010, dalje v pisarni modrih con (kletni prostori Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje) kupite letne karte za parkiranje na javnih parkiriščih v mestu za leto 2011. Letna karta bo poleg con A in B, kjer je veljala doslej, veljala tudi za cono C, ki bo začela obratovati 3. januarja 2011.
Cena letne parkirne karte je 250 evrov.
Prav tako so že v prodaji abonmaji za parkiranje v coni C. Te lahko upravičenci prevzamejo od 20. do 23. decembra na sedežu Mestne četrti Levi breg (Kardeljev trg 7, Velenje) med 16. in 18. uro. Tisti, ki v navedenem času abonmajev ne bodo prevzeli, bodo to lahko storili v pisarni modrih con (kletni prostori Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje) kasneje, v rednem delovnem času občinske uprave.
Od 3. do 7. januarja 2011 lahko v avli Mestne občine Velenje zamenjate abonmaje za coni A in B. Za prevzem abonmaja sta potrebna osebni dokument in prometno dovoljenje.
Cena prvega abonmaja znaša 8 evrov, cena drugega abonmaja pa znaša 30 evrov.
<4>
MESTNA OBČINA
VELENJE
OBVESTILO MESTNE OBČINE VELENJE
NAJEMNE POGODBE ZA GARAŽE
Obveščamo vas, da bo podpisovanje najemnih pogodb za pokrite garaže Kardeljev trg 1, 2, 3 potekalo po naslednjem razporedu:
•	od 22. do 24. decembra v avli Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje);
•	od 27. do 31. decembra v III. nadstropju Mestne občine Velenje, Urad za stanovanjsko gospodarstvo, soba št. 3 (Titov trg 1, Velenje).
OBISKALI SMO
23. decembra 2010
Pomaga Mali princ
Nekdanji Vegradov delavec si pred prazniki najbolj želi, da bi bili ljudj e srečni, kuharj a v javni kuhinji, da bi bilo ljudi, ki j o potrebuj ej o, čim manj - Humanitarno društvo v javni kuhinji pripravi 160 obrokov dnevno
Milena Krstič - Planine_
Kako je že zapisal Antoine de Saint-Exuperey v Malem princu? »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«
Zato smo šli. Do Vegradovega samskega doma, da pogledamo s srcem.
Ko je Vegrad skupaj s svojim invalidskim podjetjem doživel žalosten konec, je na pogorišču pustil (tudi) objekt, v katerem je delovala javna kuhinja in samski dom ob njem. V obeh so delavci, ki so to potrebovali, imeli zatočišče, streho nad glavo in topel obrok. Ponj so prihajali tudi drugi, pomoči potrebni prebivalci, ali pa ga použili v javni kuhinji. Topel obrok jim je kar nekaj časa zagotavljala (in bo menda do konca leta še zagotovo) Mestna občina. Ko so tudi Vegradovi kuharji dobili delovne knjižice, je kuhinjo prevzelo humanitarno druš tvo Mali princ.
V njem deluje nekaj deset prostovoljcev, ki ne samo da gledajo, tudi delajo s srcem. Kakšnih šestdeset jih je. Čeprav na vodstvo humanitranega društva, kije prevzelo tudi samski dom, v zadnjem času letijo očitki, češ kaj se le gredo, da bivanje v samskem domu »zaračunavajo«, da hočejo »služiti« na račun tistih, ki jim pomaga-
jo ... Mogoče je napaka, pravi predsednica društva Klavdija Uršej, da so samski dom »prevzeli«. A če ga ne bi, javne kuhinje ne bi mogli »rešiti,« jo obdržati. »Brez tega javne kuhinje ne bi bilo. Vedeti pa morate, da v njej ne kuhamo samo za ljudi iz Šaleške doline, ampak tudi za nekdanje Vegradove delavce v Ljubljani, kamor jim obroke dnevno dostavljamo.« Društvo Mali princ pa ne pomaga samo nekdanjim Vegradovim delavcem, ampak priskoči na pomoč in oporo tudi drugim pomoči potrebnim po vsej Sloveniji.
Potrebne bodo zaposlitve. Kuharja so že zaposlili, potrebovali bodo, pravi Uršejeva, še čistil-ke, receptorje ... Potem bodo že nekakšno podjetje v malem. »To je zdaj potegnilo za sabo.«
Jože Romih je eden tistih, ki bivajo v samskem domu. Bivši Vegradov delavec. Za dva meseca naprej je plačal najemnino, stroške - 115 evrov za mesec. »Meni se ne zdi veliko, za druge pa ne vem. Tudi krivica se je zgodila vsem, ne samo meni,« pravi. O prihodnosti ne razmišlja. »Kot bo, pa bo. Sprejeti moraš, kot je. Enkrat se bodo stvari že popravile. Kaj pravite?« Pa prazniki, ki so pred vrati? »Zanje mi je malo mar ... Tako, kot je bilo nekoč, ni več. Vse nekam hiti.«
Esad Porčic je tudi nekdanji Vegradov delavec. Prišel je iz Bosne in Hercegovine. Zdaj mu pomaga humanitarno društvo Mali princ. Neizmerno hvaležen je za to. »Hud je občutek, da ti mora nekdo poma-
Klavdija Uršej:»Vegradovim delavcem še vedno vozimo obroke v Ljubljano.«
Esad Porčic si želi, da bi bili ljudje srečni.
Matie Bobek in Selmir Poljak poskrbita za 160 obrokov
dnevno.
gati, ko bi si lahko s svojimi rokami, z delom, to priskrbel sam. Sreča, da v nesreči nisem sam, da tudi drugi potrebujejo pomoč, da jo tudi dobijo. Upanje, da bo bolje, pa imamo.« Njegove želje? »Da bi bili ljudje srečni, veseli ...« To si je zaželel. Da bi bili ljudje srečni. »Ni hudo samo meni, ie tudi drugim.«
Kladija Ušej se trudi s humanitarnim društvom pomagati. To je v njej. Še ko je bila komaj polnoletna, je vzela v rejo otroka. Ljudje, ki jo poznajo, vedo, da če je treba, jo lahko pokličejo opolnoči in bo pomagala. Že od nekdaj je taka. Stiske ljudi jo vedno prizadenejo, ni ravnodušna in nikoli ne bo.
Zoran Praprotnik pravi, da je hrana odlična.
»Napravi, kar lahko, je moj moto,« pravi.
V javni kuhinji dnevno skuhajo približno 160 obrokov. Sredstva dobivajo iz donacij, od dobrih ljudi, podjetij... Pomagajo prostovoljci, pridni, delavni, krasni ljudje. Zoran Praprotnik, ki je prišel po kosila za več ljudi, je rekel, da je
Jože Romih je z namestitvijo zadovoljen.
hrana odlična. »Zadovoljni smo. Danes bodo špageti z mletim mesom, juha, solata.« Je eden tistih, ki je bil zaposlen, ki je imel delo, pa je prišlo do stečaja, zalomilo seje. »Saj veste, kako to gre. Težko 'pade'. Dobivamo podporo. Za preživeti.« Kaj si želi? »Marsikaj. Najbolj zdravja.«
Matic Bobek je dobil v javni kuhinji zaposlitev. Zadovoljen je. Pomagajo mu prostovoljci. Eden od njih je Selmir Poljak. Mlad fant, ki je prišel vprašat, če potrebujejo pomoč. Na delo v javno kuhinjo pride vsak drugi dan, ko ga potrebujejo, za pet, šest ur. Deli hrano, pomiva posodo, trebi solato ... Po poklicu je kuhar-natakar. Išče redno zaposlitev, vmes pa pomaga drugim. »Nikoli se ne ve ..., mogoče bom pa sam nekoč potreben pomoči.« Za praznike bodo poskrbeli za kak priboljšek. Kaj si želita? »Vsega, največ denarja ...,« sta se najprej pošalila, potem pa nadaljevala: »Da bi bilo ljudi, ki potrebujejo javno kuhinjo, čim mani.«
23. decembra 2010	kultura
Ni težko prihajati na vaje, težje je uglasiti 24 pevcev
Jubilanti. V zboru prepevajo trije že vseh 35 let.
Moški pevski zbor Ravne praznoval 35-letnico delovanja -
v
Se naprej skrb za ohranjanj e predvsem narodnih in partizanskih pesmi
Tatjana Podgoršek
Dvorana v novem večnamenskem objektu v Ravnah pri Šoštanju j e bila pred nedavnim polna. Toliko je bilo namreč tistih, ki so se odzvali povabilu moškega pevskega zbora Ravne na koncert ob praznovanju njegove 35-letnice delovanja.
Ivan Toplišek, predsednik zbora, je povedal, da so na jubilej zelo ponosni. »Če samo pomislimo, koliko prostih ur smo pevci namenili za vaje in nastope v teh letih, koliko pesmi je bilo zapetih na različnih nastopih. Predvsem narodnih in partizanskih, ki tvorijo naš
železni program. Večer za večerom prihajamo na vaje, se med seboj
družimo kot pevski tovariši in prijatelji. Za nas kilometri niso ovira,
saj člani prihajajo tudi iz Velenja in Šmartnega ob Paki. Ni težko pri-
Ivan Toplišek: "Skrbimo za podmladek in tudi za kakovost."
hajati na vaje, težje je uglasiti 24 pevcev, kolikor jih danes prepeva v zboru (od tega so trije v njem že od vsega začetka - trije Jožeti: Goršek, Medved in Praprotnik). Vsak ima kdaj pa kdaj tudi svoje osebne težave in skrbi.« Na srečo so imeli vedno razumevajoče zborovodje, ki so jih učili in usmerjali, kot to zadnja
leta počne zborovodkinja Blanka Rotovnik.
Njihovemu ubranemu petju so lahko prisluhnili ljubitelji zborovskega petja na vseh večjih proslavah in prireditvah v domačem kraju, brez njih ni proslave ob dnevu borcev in planincev na Graški gori, spominske slovesnosti ob podpisu nemške kapitulacije v Topolšici. Slišali so jih še na prireditvi Pozdrav pomladi in še kje drugje v Šaleški dolini. Radi in iz srca zapo-jo na rojstnodnevnih zabavah.
Želja po druženju in prepevanju kljub letom ostaja močnejša od vseh drugih težav. Močnejša je tudi zaradi podmladka. Zbor se je namreč v zadnjih 1 etih precej pomladil. Pridružilo se jim je sedem mladih, ki so v zboru posi tali polnoletni. »Naši cilji delovanja v prihodnje ostajajo podobni dosedanjim. Skrb za ohranjanje narodnih in partizanskih pesmi, nastopi na večjih prireditvah v domačem kraku in njegovi širši okolici ter skrb za nadaljnje pomlajevanje zbora,« je še dejal Ivan Toplišek.
Šoštanj, 19. december - Polnoš-tevilnost orkestra in dvorane sta zaznamovala nedeljsko popoldne v Šoštanju. Tradicionalni Božično-novoletni koncert Pihalnega orke-
stra Zarja z gosti je v tri ure trajajočem nastopu pričaral vzdušje za vse okuse. V klasičnem deluje poleg ostalih zazvenel poslušalcem dobro znani Šuman, v prostem pro-
gramu pa so vsi prepoznali melodijo Jamesa Bonda. Vmes pa... Ja, orkester je spet prekosil samga sebe in potrdil zmagovito letošnje leto. Dve zlati in eno bronasto so doda-
li že bogati zbirki uspehov. Posei bej velja omeniti goste, ki so jih povabili, to so bili Vlado Kreslin in narodnozabavni ansambel Slovenski zvoki ter godba iz Strassa z diri-
gentom Wernerjem Seucherjem. Vlado Kreslin je prav za to priložnost izvedel dve svoji uspešnici skupaj z orkestrom. V orkestru seveda velja omeniti
umetniškega vodja Mirana Šumeč-nika, ki ga je videti povsod, ne samo za taktirko, predsednikuje mu Srečko Potočnik, za uspešno izvedbo, nagrade in 85-letno tradicijo pa je gotovo zaslužnih vseh 86 članov. Najmlajši član orkestra šteje 10 let, najstarejši Karel Pungart-nik pa je tako ali tako legenda.
Med prireditvijo so pripravili še več presenečenj in solo izvedb, ki so dodatno obogatile že tako praznično poln program, svojo pripadnost kraju pa so izrazili z medodi-jo Tam, kjer sem doma, v kateri se j e vokalno dokazal Miran Šumečnik.
■ Milojka B. Komprej, foto: Dejan Tonkli
generalna popravila avtomobilskih motoijev servis vseh vrst vozil vzdrževanje vseh vrst vozil montaža in centriranje pnevmatik
Vabljeni v bistro »TAJ«!
Podgorje 5 A, 3320 Velenje, tel.: 03/ 891 92 00, Fax: 03/ 891 92 Ol, GSM: 041 720 989
Želimo vam prijetne božično-novoletne praznike in srečno vožnjo v letu 2011!
Vodovnik Rajmund s.p.
ASC 2000, d o o
TRGOVINA-VODOVOD-O0REVANJE
rt r- 1 f I rt K M rt K I "T"
Koroška cesta 40 A, 3320 Velenje, www.pup.si, info@pup.si tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60
»-'Has
Vrhunska Božična pravljica
Prvi skupni kulturni projekt naveze Triangel je več kot uspel - Pričaral je moderno, energično, drugačno glasbeno popotovanje v predbožični čas
Velenje, 20. decembra - S predprazničnimi koncerti v Velenju, Celju in Žalcu - zvrstili so se od ponedeljka do včeraj zvečer - j e regionalna naveza Triangel uresničila svoj prvi kopro-dukcijski projekt, kije z nazivom Božična pravljica povezal več kot 100 umetnikov vseh generacij iz Savinjsko-šaleške regije. Uvodni koncert je v ponedeljek zvečer dodobra napolnil dvorano velenjskega doma kulture, obiskovalcem pa je ponudil veliko glasbenih užitkov.
Čeprav so dogodek napovedovali kot nekakšen glasbeni sprehod po najlepših božičnih
melodijah sveta, je bil veliko več. Mnogim so tradicionalni božični napevi všeč, vsem pa ne. A to, kar so v Božični pravljici pričarali glasbeniki in pevci, je bilo veliko več kot sklop božičnih napevov. V prvem delu koncerta so se orkestru Hiše mladih in pevcem Zbora Antona Schwa-ba kar iz dvorane, med petjem, pridružili pevci Otroškega pevskega zbora glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, kije eden najboljših tovrstnih vokalnih sestavov v Sloveniji in Evropi. Pod vodstvom zborovodkinje Manje Gošnik Vovk so ob spremljavi orkestra zveneli
popolno. V nadaljevanju pa nas je na glasbeno popotovanje skupaj z zborom, orkestrom in jazz zasedbo Tuned Fish popeljala energična zborovodkinja Alenka Goršič Ernst. Dvorano je napolnila energija, kije ne čutiš zelo pogosto. Glasba je spet dokazala, da lahko ne le očara, ampak tudi začara. Krstna izvedba Božične kantate, ki jo jeprav za to priložnost ustvaril Matevž Goršič, pa je bila sploh vrhunska. Takšna, ki odzvanja še dolgo po tem, ko izzveni zadnji takt.
■ bš
Premiera Božične pravljice je v velenjskem domu kulture navdušila in verjetno presegla pričakovanja nad prvim skupnim
projektom kulturne naveze Triangel.
Spored slovenskih umetnih in ljudskih pesmi ter tujih zborov
Druga cedejka Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje z dirigentko Danico Pirečnik
Dr. Franc Križnar
Potem, ko je Šaleški akademski pevski zbor Velenje s svojo dirigentko in ustanoviteljico Danico Pirečnik v svojih dvanajstih letih delovanja l. 2008 izdal svojo prvo cedejko (2008: Gloria s Poulenco-vo istoimensko glasbo in drugimi liturgičnimi zbori), je tokrat pred nami nov diskografskji dosežek tega ansambla.
Tokrat nam vokalni ansambel (večinoma a cappella, brez spremljave) postreže na več kot eno uro trajajoči plošči (71.28 min.) s posnetki 24 zborov. Razdeljeni so dokaj smiselno, programsko enovito in raznoliko: prvih sedem pesmi izpod peres J. Pavči-ča, A. Lajovica, P. Mer-kuja. J. Šaleja, A. Čopija in T. Vulc prinaša izvirno slovensko zborovsko pesem od roman ti ke pa vse do dandanašnjega dneva, saj sta npr. kar dva zbora Jožeta Šaleja (Bajka in Sen na besedili Matjaža Šaleja) posnetka njunih krstnih izvedb (2004) in delo Tadeje Vulc (Epilog na bese di lo Anto na Funtka) spet kot prva izvedba v Velenju (2010). Potem je na vrsti večina slovenske ljudske pesmi v izvirni in prirejeni obliki, ki so jo
O o
prispevali M. Rožanc, H. Lavren-čič, K. Pustinek, M. Prus, S. Šuklar, S. Vremšak, L. Lebič in V. Mirk. Med njimi j e tudi izvirna ljudska iz Rezije (Ta rozjanska citira), ki jo zbor izvede s spremljavo citire (Andreja Mohorič) in bunkule (Jerica Žgeč). Nasploh v tem delu prednjačijo zbori, ki so ožje ali širše povezani s Koroško: tostran in onstran državne meje; kar 4 pesmi so s tega geografskega prostora. V zadnjem delu pa je v vrsti še šest tujih zborov, ki so jih podpisali G. Gabrielli, L. Maren-zio, T. Morley, K. Stefanov, A. Grau in B. Corona. Med pevskim ansamblom zaslišimo tudi nekatere zborovske solistke in soliste, kot so npr. sopranistki Sanja Jazbinšek in Andreja Ostruh, altistka Klavdija Žerdoner, tenorista Domen Bastič, Jaka Zapušek idr. Posnetki za omenjeno ploščo so nastajali postopoma, četudi so zagotovo rezultat zborovih največjih uspehov v letih 2009 in 2010: tri nagrade na 31. mednarodnem zborovskem tekmovanju prof. Georgi-ja Dimitrova v bolgarski Varni in njihov »come back« na isto glasbeno sceno, kjer so bili prav letos (2010) finalisti velike nagrade Evropa 2010. S tem pa seveda naših in tujih, mednarodnih uspehov ŠAPZ Velenje z dirigentko D. Pirečnik še zdaleč ni konec. Saj trajajo njihovi tovrstni odmevi vse od l. 2002. Tako lahko slišimo omenjeni zborov cvetober na posnetkih, ki so nastali na Naši pesmi (Maribor, 2003, 2007) in v Velenju (Glasbena šola »Frana Koruna Koželjskega«: 2002, 2004, 2005, 2009, 2010). Ne gre brez ocene tega najnovejšega diskografskega izdelka ŠAPZ Velenje z Danico Pirečnik,
saj je tudi ta le odraz ansamblove siceršnje pevske kvalitete doma in na tujem. Gre za poln zborovski zvok okoli 40-članskega mešanega pevskega sestava in v katerem skoraj ni čutiti bistvenih (pevskih in zvočnih) razlik, ne glede na to, da
so nastali posnetki na različnih prosto rih in v raz lič nih časov nih obdobjih.
Omenjeno ploščo so poleg že navedenih glavnih protagonistov, podpisali še producenta Danica
Pirečnik in Matjaž Šalej, urednik M. Šalej, tonski mojstri: Beno Supo-vec, Mitj a Krže, Branko Škrajnar in Boštjan Podlesnik; za posnetke z Naše pesmi (Maribor) pa še Slavko Hohnjec in Davorin Zemljič (glasbeni producent Smiljan Greif); slednji je izdelal tudi mastering za omenjeno ploščo. Kljub temu da je plošča neke vrste kompilaci-ja različnih posnetkov (tudi life), se to v njeni celotni podobi skoraj ne zazna! Lično in moderno grafično oblikovanje celotnega projekta je prispevala Opa: Celica (Bojan Pavšek), fotografije so v avtorstvu Ksenije Mikor, jezikovni pregled objavljenih besedil pa Sanje Jazbinšek. Ploščo je izdal in promoviral na svojem zadnjem (2.) velenjskem koncertu v okviru 2. koncerta glasbene KLASIKE Festivala Velenje v GŠ »F. Koruna Koželjskega« 14. dec. (2010) zbor sam: Šaleški akademski pevski zbor Velenje (zanj Boris Bubik). Tiskovne in avdio storitve je opravila založba Racman (avdio in video studio v Ljubljani), plošča pa je izšla z oznako ŠAPZ CD 002, Velenje, 2010.
JM
wwwJBkarna-v ijBJti • iirfb@li rna-volonji
•	LEKARNA CENTER VELENJE
•	LEKARNA KERSNIKOVA VELfN JE
•	LEKARNA CANKARJEVA VELENJE
•	LEKARNA ŠOŠTANJ
•	LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI
•	LEKARNA TREROŠA VELENJE
Naše življenje je stkano iz mnogih drobnih, w v mozaik sestavljenih stvari1 ki dajejo bivanju svoj car... Želimo, da v ta mozaik dodamo nekaj tudi mi... SREČNO 2011!
LEKARNA VELENJE
KOLONA
Zakaj so vsi pevski zbori na tekmovanjih zlati?
Matjaž Salej
Saj v resnici niso. Se pa vsak pevski zbor, ki na katerem od tekmovanj prejme zlato priznanje, rad s tem pohvali. Med laiki in površnimi spremljevalci resnično velja mnenje, da kaj se pa za vraga dogaja z zborovskimi tekmovanji, saj se vsi zbori skoraj z vsakega vrnejo z zlatimi priznanjem. In zakaj sploh te vrstice? Velikokrat me kakšen znanec, ki ni toliko vpet v takšno glasbo, povpraša: Kdo je res dober in kdo boljši? Pri zborih je tako kot pri vsej drugi glasbi, popularnost in prepoznavnost ni vedno merilo kvalitete. Potem je tu še glasbeni okus. Ampak zbore hvala bogu ocenjujejo profesionalni glasbeniki, profesorji, svetovni dirigenti ... In če se vrnem h glasbi, tako čisto splošno. Je Helena Blagne boljša od Marjane Lipovšek, je legendarni klarinetist Avsenikov Albin Rudan boljši odMateta Bekavca? Je zmagovalec tekmovanja pevskih zborov v nedeljo zvečer pri Mariu boljši od prejemnika prestižne zborovske velike nagrade Evrope? Populizem je eno, kvaliteta drugo. In ker nas z vseh medijev oblegajo s popularnimi glasbenimi vsebinami, se zadnja leta obračam h kvaliteti. Tudi v službi sem takšni, da med tehtanjem vedno prevesim mnenje k umetniškemu presežku, saj je dobre kulture vedno premalo. Po krajšem premisleku se mi zdita v zvezi s tem vprašanjem in miselnostjo večine, vsaj med zbori, najmanj dve pomembni dejstvi, ki zavajajo ljudi, ki bolj površno spremljajo kulturne, tovrstne in drugačne dosežke.
Pomembno dejstvo je, da zborovodje, tisti ki imajo že nekaj izkušenj, poznajo svoje zmožnosti ustvarjanja z zborom in tudi zmožnosti svojih pevcev. Ker poznajo stroko, si po navadi tudi izberejo tekmovanje po kvaliteti in tradiciji, ki jim ustreza in na katerem bodo lahko dosegli uspeh. V vsaki večji evropski državi je kar nekaj takšnih tekmovanj. Po navadi se moraš na takšne in podobne dogodke prijaviti vsaj pol leta prej, na nekatera celo leto, temu primerno se lahko dobro pripraviš. Na najzahtevnejših, močnih tekmovanjih prireditelji zahtevajo dobre reference, ki obsegajo posnetke, ki niso stari več kot leto ali dve, curicculum zbora in dirigenta, ki je priča o kontinuiteti dela in kvalitete, in še kaj. In ker smo Slovenci ne samo pregovorno dobri pevci, pa še zagnani delavci, tudi v glasbi, uspe kakšnemu mlademu debitantskemu zboru že na svojem prvem tekmovanju osvojiti zlato medaljo.
Drugo pomembno dejstvo je, da prireditelji kriterije pripravijo tako, da je med poznavalci pomembneje, kdo je zmagovalec kategorije in ne kdo je dobil zlato priznanje. Kriterije ocenjevalne komisije postavijo tako, da res tudi slabši zbori dosežejo vsaj bronasto priznanje. Mnogo več velja zmagovalec kategorije, to pa postane tisti, ki mu žirija z oceno ali brez dodeli lavreat najboljšega. Nekateri prireditelji sploh ne podeljujejo žlahtnih priznaj, ampak le prvo, drugo in tretje mesto. Nekatera tekmovanja so tudi takšna, na katerih sodelujejo vsi - otroški, moški, ženski, mešani, komorni zbori... Tekmovanja nimajo enotnih pravilnikov ocenjevanj, zato je težko primerjati odličen otroški ali komorni zbor in mu podeliti, kot je navada za sklepne dele tekmovanj, lavreat najboljšega med najboljšimi, veliko nagrado... Med tekmovanji obstajajo razlike, ki jih izkušeni dirigenti in poznavalci prepoznavajo. Nekatera tekmovanja imajo večji ugled, zahtevnost, tradicijo, pomembna je tudi razvitost pevske in glasbene kulture v državi, kjer se odvija tekmovanje. Če recimo primerjam to čisto izven konteksta s športom, morda z atletiko, mnogo več velja nagrada v kategoriji 100 metrov na diamantni ligi kot na mednarodnem atletskem tekmovanju v domačem mestu.
No najpomembnejše dejstvo pa je kvaliteta, ki se kaže v izboru programa, tehtnosti programa, poznavanju in dobro odpetih skladbah različnih zgodovinskih slogov, izenačenosti in tehnični postavljenosti zbora ter seveda interpretaciji in muzikalnosti, kar naj bi krasilo najboljše. Vse to in še kaj tehničnega (za kar nisem pristojen) ocenjuje strokovna žirija, ponekod tudi do 10-članska.
Pa da malo izplavamo iz a-capela glasbenih voda v zabavne vode, ki so bližje večini smrtnikom. Ko že tako pogrešamo zlate pevske čase Slovenske popevke in Eurovizije. Nekoč, ko so najboljše popevke izbirali strokovnjaki, je bila kvaliteta in izbor boljši, kot to opravlja tele-voting. Se vam ne zdi? In ko smo nekoč recimo imeli samo en festival narodnozabavne glasbe na Ptuju, je tudi tam uspeh nekaj pomenil. Danes pa glasovalni stroj popularne glasbe rokuje z mobiteli, s pomočjo katerih zmaguje bolj medijska prezenca kot kvaliteta.
107,8 MHz
\/&DUMSKU I DO i£\s@pnsDüi M@ZÄlOZ
Na obisku pri zamejskih Slovencih
Glasbene novičke
Predpraznični čas smo v uredništvu Našega časa in Radia Velenje skupaj z zunanjimi sodelavci izkoristili za skok k našim severnim sosedom. Pogledali smo, kako preživljajo praznične dni v Beljaku in Celovcu. Presenetila nas je njihova neposrednost in pripravljenost za druženje in veselje. Svoja trga napolnijo s prijaznimi gostilnicami in stojnicami, kijih seveda tudi pridno obiskujejo, saj iz gostilnic prijetno diši, po čem le, kot po kuhanem vinu, grogu in seveda cimetu.
Ogledali smo si tudi Granatium, podzemni muzej poldragih kamnov, povsem na novo lepo urejen, obiskovalcem pa dovolijo tudi, da si lahko sami izklešejo kamen. Seveda ga lahko tudi odnesejo s seboj. Prav tako navdušeni smo bili nad obiskom v prijazni slovenski vasici v Rožu ob Vrbskem jezeru - Bilčovs, kjer smo v znani gostilni Miklavž pokramljali s člani trdne slovenske rodbine Ogris.
... na kratko...
NOVOLETNI ZUR V RDEČI DVORANI
V	soboto, 25. decembra, bo v velenjski Rdeči dvorani tradicionalni rock koncertob koncu leta, na katerem bodo poleg skupine Šank Rock letos nastopili še Mi2, Pero Lovšin in sku pi na XXX.
MIRAN RUDAN & COLO NI A
Popu larna hrvaš ka sku pi na Colo -nia je prvič v 15-letni karieri posnela duet s kakšnim slovenskim izva jal cem. Za to potezo so se odločili ob priredbi pesmi Kad se sretnu prijatelji. Pesem v priredbi nosi naslov Stara prijatelja, za sode lo va nje pa so izbra li Mira na Ruda na.
MILAN KAMNIK
Koroški kantavtor je po štirih letih izdal svoj šesti album, ki nosi naslov Za mušter. Na njem je deset skladb, ki jih je glasbenik, ki sicer ustvarja že 35 let, posnel v meki ameriškega countryja Nas-hvil le u. Naslov prve ga sin gla z albu ma je Fran čka.
SANDRA AUER
25-letna študentka in pevka želi unovčiti zanimanje zanjo po sodelovanju v Big Brotherju slavnih. Posnela je priredbo slovenske zimzelene uspešnice Poletna noč Moj-mirja Sepeta in Elze Budau. Skladba je v San dri ni izved bi dobi la neko li ko hit rej še rit me.
NIKI
V	poplavi božično-novoletnih skladbic ob koncu leta prihaja še ena. Skladbo Dedek Mraz prihaja med nas, ki jo je nekoč že pre pe va la tudi Saša Lendero, je tokrat zapela pev ka Niki. Sicer gre za pri red -bo znane skladbe Santa Claus Is Coming To Town.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ROK KOSMAČ - Ljubi me
2.	SAMUEL LUCAS - Ona nije više
3.	DANIEL RAMPRE & LUCIENNE LONČINA - Adelina
Rok Kosmač v teh prazničnih dneh predstavlja novo skladbo Ljubi me. Pesem napoveduje nov, njegov že tretji studijski album z naslovom Prepusti se. Album je Rok s preverjeno ekipo, aranžerjem Alešem Zibelnikom in producentom Frenkom Novo, ustvarjal vse od poletja pa do mrzlih zimskih dni. Kot pravi sam, so skladbe na novem albumu bolj zrele, prvi single, pesem Ljubi me, pa je ponovno ljubezensko obarvana, kljub temu da ni klasična balada.
LESTVICA DOMAČE (
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Toplar - Bela snežinka
2.	Veseli Svatje - Polnoč zvoni
3.	Modrijani - Novo leto bo prišlo
4.	Rosa - Lani za božič
5.	Igor in Zlati zvoki - Ko bo božič spet
6.	Golte - Prihajamo za praznike
7.	Tone Rus - Božični večer
8.	Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj
9.	Zreška pomlad - Za božič
10.	Zupan - Po praznikih diši
... več na: www.radiovelenje.com
Elton John prihaja v Izolo
Legendarni britanski pop zvezdnik Elton John bo 2. julija prihodnje leto nastopil na mestnem stadionu v Izoli. Glasbenik, ki se je na svetovni glasbeni sceni pojavil leta 1967, je v več kot štiri desetletja trajajoči karieri izdal več kot 30 albumov, ki jih je ustvaril skupaj z avtorjem Berniem Taupinom. V svoji karieri je Elton prodal več kot 250 milijonov izvodov svojih albumov, za svoje delo pa je prejel šest grammyjev, oskaija, nagrado Golden Globe Award in nagrado tony. Leta 2004 ga je glasbena revija Rolling Stone uvrstila na 49. mesto največjih glasbenikov vseh časov. Leta 1994 so ga sprejeli v Rock'n'Roll dvorano slavnih. Pred dvema letoma pa ga je Billboard razglasil za najuspešnejšega samostojnega glasbenega izvajalca vseh
V boj za oskarja 41 skladb
Na širšem seznamu skladb, ki se bodo potegovale za oskarja za najboljšo pesem, se je uvrstilo 41 skladb. Kar tri od njih so nastale za film Burlesque, v katerem sta zaigrali Cher in Christina Aguilera, na seznamu pa so tudi skladbe v izvedbi Gwyneth Paltrow, Janet
I
i
Jackson in Alanis Moris-sette. Seznam se bo sicer skrčil na največ pet pesmi, ki se bodo potegovale za oskarja. Njihovi naslovi bodo znani 25. januarja 2011, ko bodo znane tudi ostale nominacije. Oskarje bodo podelili 27. februarja v dvorani Kodak v Los Angelesu. Po pravilih akademije, ki podeljuje nagrade, sta iz enega filma lahko nominirani največ dve pesmi. Na zadnji podelitvi je oskarja za najboljšo pesem dobila skladba The Weary Kind iz glasbene drame Noro srce z Jeffom Bridgesom v glavni vlogi.
Božični večer skupine Tangels
Skupina Tangels na radijske postaje pošilja posebno skladbo, kije namenjena božičnemu času. Gre
za skladbo Božični večer, sicer predelano tradicionalno skladbo What Child Is This. Sicer je skupina v mesecu decembru izdala ploščo Vprašaj nocoj srce, ki je izšla v sodelovanju z društvom za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč. Ploščo, ki je hkrati tudi prvenec skupine, bo društvo Beli obroč kot darilo poslalo v vsa slovenska gospodinjstva. Minuli torek je skupina predstavila izid plošče in začetek dobrodelnega projekta Odprta srca tudi s samostojnim koncertom pred polno Festivalno Dvorano Ljubljana.
YMCA je GMTS
Zasedba all4play se po izidu albuma Nevarna igra in aktualnem singlu Skupaj v decembru mudi predvsem na koncertnih odrih. Ze nekaj časa jih na pomembnejših nastopih spremlja pianist, štirje vokali pa v živo pričarajo zvočno sliko, ki so si jo
vedno želeli. Single Skupaj, ki spremlja izid albuma Nevarna igra, so radijske postaje lepo sprejele. Za predbožični čas pa vsem poklanjajo skladbo GMTS. Gre za predelavo legendarne skladbe YMCA, pri snemanju katere so se zelo zabavali. YMCA so tako prepesnili v GMTS, ki označuje začetnice njihovih imen. V studiu so jo posneli z ben dom v živo, pri pro dukciji pa je poleg Igorja Potočnika sodeloval tudi Simon Šurev, ki ga pozna mo še iz uspeš nih časov zasedbe Sound Attack. Tako kot ostale pesmi je tudi GMTS posneta v treh jezikih, poleg slovenskega še v angleškem in hrvaškem.
Tanja Ribič z božič no sklad bo
Tudi Tanja Ribič se v tem božičnem času ni mogla upreti skušnjavi, da ne bi posnela času primerne skladbe. Na radijskih postajah po Sloveniji se tako že nekaj časa vrti njena nova, tematsko obarvana skladba s prazničnim naslovom Na božični večer. Skladbo sta napi-
sala Gregor Stermecki (glasba) ter Rok Vilčnik (besedilo), za aranžma pa je poskrbel tudi Iztok Turk. Božična balada je Tanji, ki se je že večkrat dokazala kot odlična pevka, pisana na kožo. Je nežna in zasanjana, skratka prav taka, kot Tanji in njenemu vokalu najbolj ustreza. Skladba Na božični večer hkrati napoveduje tudi novi album Tanje Ribič, a o tem več kdaj drugič.
Zelimo vam veliko energije za drobne pozornosti. Decembra in v letu 20111 Ustvarimo čudovito leto skupaj.
16
Na fotografiji je boljši del Rakunove kmetije iz Rečice ob Paki (od desne proti levi): gospodinja in gospodarica Martina, njena hči Mateja in bodoča snaha. Pravijo, da imajo Laketovi (Rakunovi po domače) moški srečo z ženskami. V precejšnji meri to tudi drži, saj od prve do zadnje podpirajo tri vogale pri hiši ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih.
Aca Poles tudi v pokoju ne počiva. Še vedno se rada odzove vabilom Muzeja Velenje, kjer je kot kustosinja pustila svoj pečat, in vodi kakšno prireditev. Ob velikih jaslih v atriju gradu, ki so na ogled v teh prazničnih dneh, se je raznežila. Seveda, saj so vnuki sedaj njeno največje veselje.
Zdenko Gorišek, ravnatelj osnovne šole Antona Aškerca in predsednik Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, je vesel, kadar lahko v roke prime tako velik ček. Tako dobesedno kot po znesku, zapisanem na njem. »Otrokom bomo lahko polepšali te praznične dni, njihove oči in iskrice v njih pa so vedno najlepše darilo,« je povedal ob prevzemu čeka, ki ga je otrokom namenil župan Bojan Kontič. Iz svojega žepa. Odrekel se je namreč nagradi, ki bi jo letos dobil za delo župana.
IMŠŠAS 23. decembra 2010
Vonj po praznikih Ohlajen park
V času pred prazniki mnogim prav zadiši priti domov. Ta vonj se zazna zelo daleč in ima zelo privlačno moč.
Ekipno delo
Ne le v športu, tudi v velenjski občinski upravi naj bi bilo več ekipnega dela. To pa naj bi se poznalo »v mreži« občanov.
Nevarnost tudi na črno
Pri delu na zaposlene še vedno preti veliko nevarnosti - smo zadnje dni slišali tudi na srečanju v Velenju. Vendar tudi tisti, ki nimajo službe, niso nič kaj bolj varni. Še posebej, če delajo na črno.
Naših 20 let
Tudi ob letošnjem praznovanju obletnice samostojnosti nekateri ponavljajo vprašanje: smo se zato borili. Pogosto taki, ki se sploh niso.
Velenjski Sončni park bodo ogradili. Potem bo menda manj vroč. V vseh pogledih.
Vroča mrzlica
Kljub krizi je mnoge že močno zajela praznična nakupovalna mrzlica. Zaradi nje je mnogim kupcem zelo vroče.
Tudi za odrasle
Če bi tudi za odrasle veljalo, da le pridni dobijo darila, trije dobri možje v tem času ne bi imeli tako veliko dela.
Vse bolj po tuje
Pri nas je postalo že kar moderno - ne le zaradi potreb, da se ljudje učijo tuje jezike. Čeprav mnogi še prav po slovensko ne znajo govoriti.
Prešibki državljani
Vlada ima vse nižjo podporo. Mnogi državljani nimajo več moči, da bi jo podpirali.
K/S/H/
i
Srečno 2011
Poslovanje z vizijo, z okoljem v mislih, s človekom v središču.
Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele praznike in srečno novo leto 2011.
Letos bomo namesto nakupa poslovnih daril sredstva namenili v dobrodelne namene in 40 otrokom omogočili petdnevne zimske počitnice.
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP

POGOVOR, OBJAVE
Šolnik z dušo in telesom
Mag. Milan Meža pravi, da je čas za to, da prisluhne samemu sebi
Tatjana Podgoršek
Mag. Milan Meža je eden redkih, ki ga s pohvalo za opravljeno delo spraviš prej v zadrego kot kaj drugega. Rdečice na obrazu, men-canja z rokami, besed, ki kar nočejo iz ust, človek ne more spregledati. Ravnatelj (prvi) Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje nikoli ni silil v ospredje, čeprav bi lahko stal velikokrat prvi v prvi vrsti. Če se je to zgodilo, se je zaradi tega, ker mu je to pripadalo po dolžnosti, največkrat pa so ga tja potisnili drugi, ki so se nanj vedno lahko zanesli, saj je naloženo nalogo opravil vestno, strokovno ..., kar med drugim dokazujejo tudi državna priznanja s področja šolstva, županovo priznanje, predvsem pa študenti, ki jim je predaval ali jim še predava. Ti trdijo, da je šolnik z dušo in telesom, da je dober predavatelj. Marsikoga je presenetil z novico o upokojitvi.
»Čas je, da po 36 letih dela v šolstvu prisluhnem tudi samemu sebi. Pogoje za upokojitev izpolnjujem, imam dobrega naslednika Srečka Zormana ... Me ob tem sicer stiska pri srcu, tako da nisem ravnodušen, a ... Svoje obveznosti za to študijsko leto bom že opravil, le ravnatelj ne bom več. Če bodo potrebe na šoli kasneje takšne, da bi lahko pomagal, se bom rade volje vključil,« je dejal in ob tem pohvalil svoje sodelavce, med katerimi se je vedno dobro počutil. Odločitev o upokojitvi s prvim januarjem prihodnje leto je sprejel v zelo kratkem času. Razprave o pokojninski reformi so mu »dale misliti«, še bolj kot to, pa so na odločitev vplivale razmere v višjem šolstvu. Moti ga, ker so stvari precej nedorečene in zaradi tega ne more imeti zadev urejenih, kot bi si želel. Vse preveč je pretiranih zasebnih pogledov na višje stro-
kovno izobraževanje, vse bolj vodeni povezovanje med gospodarstvom in šolo, kar je bil eden od temeljnih ciljev, ki so si jih zadali ob ustanovitvi višje šole pred 14 leti. Ministrstvo je spustilo iz rok mreženje višjih šol in zaradi tega so postale stvari neobvladljive.
Grenak priokus je kar takoj »poplaknil« z obujanjem spominov na začetke, predvsem pa na dosežke višje strokovne šole. Ponosen je, da je v Velenju odprla vrata prva taka šola, katere program so zasnovali strokovnjaki iz gospodarstva, svetovalci iz tujine in predstavniki šole. Daje šola rasla, razvijala izobraževalne programe, po katerih so se zgledovali drugi. Njeni diplomanti so bili iskani na trgu,
ker so bili zaposljivi, ker so bili »pisani na kožo« potrebam gospodarstva. Kolikšen je imel delež pri tem Milan Meža, vedo najbolje tisti, ki so z njim soustvarjali.
Fant z Repnikove kmetije v Podkraju takrat, ko se je odločil za študij elektrotehnike in ga leta 1974 končal, ni razmišljal, da bo kdaj predavatelj. Tako je nanesel splet okoliščin. Zaposlil se je na velenjskem premogovniku, kije bil ustanovitelj Rudarskega šolskega centra. Ker je tu primanjkovalo kadrov, je šel na center. Sem tudi zato, ker so mu omogočili vpis na podiplomski študij. Nikoli ni obžaloval odločitve o učiteljskem poklicu. Koliko mu je ta »prišel prav« pri njegovih dveh sinovih? Dejstvo je, da sta se oba odločila za tehniko, nato za pedagoške vode. Oba sta namreč predavatelja na višji strokovni šoli, ob tem pa še uspešna podjetnika. Milan upa, da bo lahko kot upokojenec življenjske izkušnje uspešno prenašal na vnuke - dva vnuka in tri vnukinje. Da bo lahko dopolnjeval znanje o nano tehnologiji, raziskavah na področju fizikalnih delcev, kar ga zelo zanima, prebral kakšno knjigo več. Njegovo veselje sta hiša in vrt. Tudi kuha rad. Potovanja? »Žena Erna je navdušena nad njimi, jaz precej manj. Treba je sprejemati kompromise, ki so običajno taki, da greva pogosto kam,« je še dejal Milan Meža.	■
Mag. Milanu Meži se je za njegov prispevek v izobraževanju velenjski župan Bojan Kontič zahvali s Pobiralko zvezd -protokolarnim darilom Mestne občine Velenje.
Psiholog odgovarja (33)
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje, ali na e-mail naslov: petra.tekavec@deseosvetovanje.com
Spoštovani,
Imam grozen strah pred letenjem in bi se ga rada znebila. V mladosti teh težav nisem imela, pojavile so se pred 10 leti. Sedaj imam 45 let in z možem si zelo želiva potovati. Izbirava destinacije v Evropi, kamor se lahko odpraviva z avtom. Seveda bi si želela potovati dlje, a mi ta strah to preprečuje. Postaja res moteče in ne vem, ali naj stopim do psihiatra, da mi predpiše tablete, če bi seveda sploh pomagalo. Ali obstaja drugačen način, da premagam to grozo pred letenjem? Vnaprej hva-
la za pomoč.
Strah pred letenjem
Spoštovani!
Strahovi nas omejujejo v življenju, saj moramo najti način, da jih zaobidemo, in smo zato lahko prikrajšani na marsikaterem področju našega življenja. Razumem vašo težavo in željo, da premagate ta strah, da boste lahko normalno potovali. Zdravila vam bodo pomagala zmanjšati anksioznost, vendar nisem prepričana, da bi strah popolnoma izginil. Pri vas gre za obliko fobije, ta pa se najučinkoviteje zdravi z vedenjsko-kognitivno psihoterapijo. Seveda si lahko za začetek pomagate tudi sami, morate pa biti disciplinirani in redni pri izvajanju. Pri fobijah se uporablja več tehnik, skupno vsem je postopno izpostavljanje stresni situaciji, da se doseže desenzitizacija oz. vedno manjša anskioznost in strah. Tehnika sproščanja je eden od načinov. Namen je, da sprostite mišice z globokim dihanjem, ob tem ko si predstavljate svojo težavo. Pričnete z vidikom, kije za vas manj grozljiv in postopno vse do situacije, katere se najbolj bojite. S tem se boste naučili pomiriti in znižati nivo anskioznosti, dokler vam misli in predstave o letenju ne bodo več tako zastrašujoče. Ko boste težavo obvladali mentalno, lahko poskusite s postopnim izpostavljanjem realni sitauciji. Tudi tuje pomembno uravnavanje in zmanjševanje anskioznosti s sproščanjem, saj ta vzdržuje fobijo in vam preprečuje letenje.
Veliko sreče in vztrajnosti vam želim. Če boste pa čutili, da si sami ne morete dovolj učinovito pomagati, lahko obiščite kratkotrajno psihoterapijo, pri kateri boste dobili natančne napotke in usmeriani a.
DARILO DEDKA MRAZA:	I
do 30.12.2010 20% popust za kosila s kopanjem in 3- urna kopanja v hotelu Vesna

Izberite nekoliko drugačne praznične radosti!
(§ferme topolšica
Silvestrska večeria v restavraciji Wellness centra Zala
31.12.2010 ob 19.00 uri zgodnja svečana silvestrska večerja cena 20 EUR
rezervacije in informacije: 03 89 63 170
31.12.2010 od 20.00 do 01.00 ure zjutraj šampanjec in drobno pecivo v počivališču cena 25 EUR
rezervacije in informacije: 03 89 63 170
Silvestrsko ko na nip v hotelskih bazenih
31.12.2010 od 20.00 do 01.00 ure zjutraj šampanjec in drobno pecivo v kavarni hotela Vesna
rpna camn 11 FIJR
informacije: 03 89 63 461
Novoletni ples v restavraciji hotela Vesna
01.01.2011 ob 19.30 uri igra ansambel Slovenski Express svečana novoletna večerja cena samo 30 EUR
rezervacije in informacije: 03 89 63 100
Izberite svoj način za slavje in se nam pridružite v tem prazničnem času, da bo skok v novo leto prijaznejši in lepši
SREČNO 2011!
JJerme
\V i11 I 1111 ^ < Lpnlitr /;i m
SPLOŠNO STEKLARSTVO FRANC MAJORANC, s.p.
I V '
I I I .
Bjijyj


Uf
www.majoranc.si
Želimo vam vesele božične praznike in nešteto poti v srca ljudi tudi v letu 2011.
ALU STAVBNO POHIŠTVO • PVC STAVBNO POHIŠTVO • STEKLA (LASTNA PROIZVODNJA) • ALU-LES STAVBNO POHIŠTVO • OKENSKE POLICE • ROLETE, ŽALUZIJE IN KOMARNIKI • ZIMSKI VRTOVI • GARAŽNA VRATA
FRANC MAJORANC, s.p. • Cesta Leona Dobrotinška 21 • 3230 Šentjur E: franc.maioranc@siol.net • T: 03 746 12 90 • F: 03 746 1 2 95 • M: 041 629 572

Čarobnost pričaral še sneg
Na čarobnem odru so se dva dni vrstili glasbeni in plesni nastopi, ki so greli srca in duše obiskovalcev Prazničnega sejma.
Velenje, 17. in 18. decembra -
Konec minulega tedna ni bil le izjemno hladen, bil je tudi pravljično in čarobno obarvan. K temu so poleg vremena pripomogli vsi, ki so se v petek in soboto zvrstili na Čarobnem odru in s svojimi glasbenimi in plesnimi točkami pomagali pričarati predpraznično vzdušje.
V petek je namreč Festival Velenje v središču mesta, na Cankarjevi ulici, postavil praznični sejem, nastopi na čarobnem odru pa so še popestrili dogajanje na njem. Kljub strupenemu mrazu so pod odrom nastopajoče spodbujali tudi
obiskovalci sejma in svojci nastopajočih. Med tistimi, ki so čarobnost pri ča ra li v petek, je bilo namreč zelo veliko osnovnošolskih in vrt-čevskih skupin. V noči na soboto je dolino pobelil nov sneg in sobotno dogajanje v središču mesta je bilo zato še bolj pravljič no. Skupaj se je v dveh dneh na Čarobnem odru zvrstilo kar 26 nastopov različnih skupin in posameznikov, prav vsi pa so z njimi pričarali pred-praznični čas pričakovanja. Za obdarovanje pa smo lahko z nakupom drobnih darilc poskrbeli tudi na stojnicah.
■ bš, foto: vos
0
a
g
s
u


t vonja

s
c
Slovenije
a
135 let že kopljemo premog, ki dajeelektrično energijo za celo Slovenijo.
Tudi v prihajajočih praznikih bo energija iz premoga razsvetljevala okrašene smreke in grela družinska gnezda.
Rudarji vam želimo veliko zdravja, sreče in
s
0
a
razumevanja z vsemi bližnjimi.
g .
Naj bo naša skupna prihodnost
še naprej svetla in topla. Prijetno praznovanje in srečno 2011!
u
s
Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije
KARBON d.o.o
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 129, Fax: 03 8996 412 E-pošta: info@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
Zbiranje, sortiranje in kompaktiranje nekomunalnih odpadkov
Predelava izrabljenih motornih vozil Predelava odpadne električne in elektronske opreme Začasno skladiščenje in posredovanje v prometu z nevarnimi odpadki
Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki Izdelava tehnične dokumentacije
A
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Končnoletni teden v emce
placu
V	iztekajočih se dnevih letošnjega leta smo Šaleški študentski klub in Mladinski center^ Velenje za vse ŠŠK--jevke in ŠŠK-jevce pripravili teden poln aktivnosti in pestrega programa.
Začenjamo danes, 23. decembra 2010. Če vas zanima, kako izgleda novi x-box in bi se tudi sami radi preizkusili v kakšni igri, potem nas obiščite od 16 h dalje v eMCe placu. Kinect podpira prostoročno igranje z zaznavanjem senzorja, v nekaterih primerih omo go ča tudi pre po zna va nje obra za in glasu. Pri vseh igrah igralec z gibanjem telesa nadzoruje dogajanje na monitorju.
Dresscode party se bo odvijal jutri, 24. decembra, ob 21.00 v eMCe placu. Pričakujemo vas v kravatah, metuljčkih in mini krilcih. Za vse, ki ne boste upoštevali skrivne kode za zabavo bo vstopnina 1 evro, zato le prebrskajte omaro, poiščite kravate ali oblekice ter skupaj preživimo praznični večer.
Na dan božiča bomo zažurali na vsakoletnem »vsesplošnem velenjskem zaključku« v eMCe placu v antikapita-lističnem duhu. Za glasbo v klubu bo skrbel evropsko znani De Viant DJ pa tudi šank bo opravil svojo nalogo. Vstopnine ni!
V	nedeljo, 26. 12., bomo poskrbeli za jazz ambient ter vse, kar sodi zraven. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji jazz glasbe in tudi ostali, ki si želite nedeljski
večer preživeti v eMCe placu. Jazz-ovanje začenjamo ob 18. uri. Brez skrbi, nismo pozabili na enega največjih žurov, ki ga organiziramo vsako leto konec decembra. Tudi letos se bomo poslovili od iztekajočega se leta in nazdravili s penino novemu, ki prihaja. Tradicionalni ŠŠK Pej'n žur bo v torek, 28. 12., letos prvič v prosto rih eMCe pla ca. Vabljeni v sredo, 29. 12., od 21. ure dalje v eMCe plac na najboljšo »mus-ko« v mestu na večer OH TA ŠESTDESETA, OH TA SEDEMDESETA z našim DJ Vasjem.
Ob kon cu mrz lih decem brskih dni bomo v eMCe placu poskrbeli za sonček, poletje in morje ob prijetnih ritmih reggae glasbe bomo zaplesali in obudili poletje. Za glasbo bosta poskrbela dva stara mačka reggae scene -to sta Dj MitJah in Dj Sewah, vstopni na za «vozov ni co do Jamaj ke« pa bo 1 evro. Vabljeni v četrtek, 30. 12., od 21. ure dalje v eMCe plac. Obiščite našo kavarno, kjer nismo poza bi li na mrz le dni, zato smo za vse naše člane pripravili posebno ponudbo vročih napitkov. Lahko se boste pogreli ob zakuhančku, vroči čokoladi, pove ča li pa smo tudi ponu dbo navad nih, zele nih in črnih čajev. Vse napitke pa lahko dobite tudi v XL sko-de li cah.
Člane obveščamo, das mo ŠŠK in javni zavod Mladinski center Velenje objavila razpis za uporabo prostorov eMCe plac v letu 2011 od ponedeljka do srede med 14. in 22. uro. Na ta raz pis se lah ko za brez plač no upo rabo prostorov prijavijo mladinska društva, glas be ne in gle da liš ke sku pi ne ter mla din ska inte res na združe nja. Prijavite se lahko najkasneje do 15. januarja 2011. Več informacij na naši splet ni strani.
Preživite konec leta 2010 v naši družbi!
■ Nastja Stropnik Naveršnik
v v
SSK polepšuje praznike mamicam
Od 16. decembra 2010 pa vse do konca tega leta izvaja Šaleški študentski klub dobrodelno akcijo »ŠŠK za mamice«. Novo leto in božič sta praznika, ko se ljudje obdarujemo, in ravno zaradi tega se je ŠŠK odločil, da bo v teh prazničnih dneh iztekajočega se leta obdaril vse mame in očete, ki poleg študija uživajo v radostih starševstva. Dobrodelna akcija o obdarovanju študentov staršev je na klubu že kar nekaj časa prisotna in je bila že večkrat izpeljana, navadno ob materinskem dnevu, lani pa je bil projekt prvič izpeljan v času pred božičem. Zaradi lanskega zelo velikega odziva - kar 20-30 mladih družin je lani sodelovalo v tej akciji - se je ŠŠK odločil, da letos ponovno izpelje ta projekt.
Vse, kar je potrebno storiti, je prinesti potrdilo o šolanju dijaka oz. študenta 'starša', prinesti fotokopijo rojstnega lista otroka in biti član ŠŠK-ja. Mladi starši, obiščite klub med uradnimi urami in podarili vam bodo bon v vrednosti 50 evrov, ki ga lahko unovčite v trgovinah Baby center.
Žan Delopst, predsednik kluba, pravi, da je Šaleški študentski klub odprt za takšne dobrodelne akcije. »V času krize, ki še vedno traja, je lepo videti nasmejane obraze mamice in očetov skupaj z otroki v naših prostorih, ko pridejo po bone, in vedeti, da smo jim vsaj malo polepšali praznike s tem simboličnim darilom. Zame je projekt »ŠŠK za mamice« eden naših boljših projektov. Baby center je že dolga leta naš partner v izvedbi te akcije in se vsako leto odzove povabilu k sodelovanju, saj se tudi zavedajo, da gre res za lepo gesto.«
■ Nastja Stropnik Naveršnik
VI PIŠETE
Po božično drevesce na trg, ne v tuj gozd!
Zadnja leta se namesto umetnih božično-novoletnih dreves vračajo naravna - Opremljena morajo biti s »plombico« in posekana z dovoljenjem -Nekateri za božično-novoletno okrasje poskrbijo tudi drugače
Milena Krstič - Planino
Na božični večer se po tradiciji okrašuje drevesca. Zimzeleno drevo je že od nekdaj simbol življenja, božično drevo pa je še mlada šega. Mogoče pa vaše drevesce niti ne bo božično, ampak bo novoletno? Boste izbrali umetno ali naravno? Vsako ima svoje slabosti in svoje prednosti. Naravno hitro izgublja iglice, a diši; umetno je očitno nena rav ne ga vide za, ven dar so mnogi prepričani, da s tem, ko so izbrali takšnega, ne uničujejo smre-
Jože Rihar na velenjski tržnici s smrečicami z Raduhe.
kovih gozdov. Toda tudi umetna plastična drevesa niso ekološko neoporečna, niti pri izdelavi niti potem, ko postanejo odpadek.
Aleš Ocvirk z Območne enote Nazarje, krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Šoštanj, pravi, da je pomembno predvsem, kako do naravnega drevesca pridemo. V preteklosti, kar spomnite se, je bila večina drevesc nenačrtovano posekanih. Zdaj ni več tako. »Pri prevozu in prodaji morajo biti označena s tako imenovanimi plombami v obliki nalepk, letos so rumene barve, ki
jih izda Zavod za gozdove Slovenije,« pravi. Na plombi je napisana letnica in gozdnogospodarsko območje, v katerem je bilo drevesce pridobljeno. Sekanje, je spomnil, v tujih gozdovih pa je kraja.
Od 20. do 24. decembra proda največ smrečic, je na velenjski tržnici povedal Jože Rihar z Raduhe. »Ljudje povprašujejo po meter do dva metra velikih smrečicah, nekateri si želijo tudi večjih, a je takih manj. Eni so že šli na umetne, pa so se vrnili k naravi. Tole, kar prodajam, je vse iz mojega gozda z
Marija Verdenik: »Za okrasitev poskrbim z ikebano.«
Raduhe. Kot vidite, so vse smrečice tudi opremljene tako, kot morajo biti, in posekane z dovoljenjem revirnega gozdarja,« je povedal.
Se pa zadnje čase ljudje odločajo tudi za drugačne okrasitve. Gospa Marija Verdenik je rekla, da smrečice ne postavlja, za praznično okrasitev poskrbi z ikebano iz naravnih materialov. »Sama jih naberem. To mi je najlepše. Ko po stanovanju zadiši po cimetu, pečenih piškotih in poti ci, pa je razpoloženje pravo.«
Drsalisče v letnem kinu
Kdaj bodo na njem tudi drsali, j e odvisno od temperatur, saj bo led naraven - Pripravljaj o tudi sprem ljevalni program
Velenje, 20. januarja - Če ste se
zadnje dni kaj sprehajali okoli Škal-skega jezera, ste zagotovo opazili delovne stroje na območju letnega kina. Ob koncu tedna, ko je pritisnil hud mraz, so si vsi, ki v teh dneh tam postavljajo drsališče, zagotovo želeli, da bi bilo to že postavljeno, saj bodo pri »delanju« ledu povsem odvisni od vremena. Želja, da drsa-
lišče odprejo v času božiča, pa se jim bo težko uresničila, saj vreme-noslovci napovedujejo otoplitve. A dejstvo je, da Velenje dobiva drsališče, ki si ga mnogi že dolgo želijo.
Ker območje letnega kina ni prav veliko, tudi drsališče ne bo tako. »Ugotovili smo, daje najprimernejša velikost 15 x 20 metrov, ledena površina bo postavljena v smeri
sever-jug,« pravi Dimitrij Amon iz Mladinskega centra Velenje, kjer so idejo in izvedbo pripravili skupaj s Hokejskim društvom Velenje, ŠŠK-jem, MO Velenje in ŠZ Rdeča dvorana. Slednji so v skladišču imeli še karnekaj materiala, ki ga je občina kupila pred leti ob nakupu umetnega drsališča (postavljeno je bilo na Titovem trgu), ki pa se med občani ni prijelo. »Dobili smo varovalno ograjo, drsalke, stroj za brušenje in ogrevanje drsalk in še nekaj opreme za izvedbo drsališča. Prav vse bomo uporabili.« Za izvedbo drsališča je stroške plačala MO Velenje, saj so morali pred postavitvijo drsališča utrditi teren, zato so izdelali nov tampon, uredili drenažo in napeljali dodatno razsvetljavo za
nočno drsanje in program na drsa-liš ču.
Za izdelavo ledu na drsališču bi potrebovali nekaj zelo hladnih noči. »Nočne temperature pod 10 stopinj Celzija bi morale držati vsaj 7 dni, saj bomo led delali le z vodo, ki jo bomo ponoči preko šobe pršili po drsališču. Ko bo drsališče odprto -namenjeno bo rekreativnemu drsanju - bomo ob koncu tedna pripravljali tudi program; disko na ledu, morda koncert, dva hokejska turnirja ...,« je še povedal Amon, ki je prejšnji teden še upal, da bo led prinesel že drugi dobri mož - Božiček. Morda pa ga bo tretji, torej dedek Mraz. Ko bo čas, vas zagotovo obvestimo.
■ bš
ESOTECH
www.esotech.si
Žive jaslice v Skornem
Za nedeljo vse pripravljeno in uigrano - Njihov trud bo poplačal vaš obisk
Milena Krstič - Planinc
Ves mesec že v Skornem potekajo vnete priprave na letošnjo prireditev na prostem z naslovom Žive jaslice v Skornem. Turistično društvo Skorno pod vodstvom neumorne Maše Stropnik jih bo pripravilo
Maša Stropnik, alfa in omega društva in prireditve (foto: D. Tonkli)
sedmič. Sodelujejo vsi člani društva, vsak na svoj način. Gre za velik zalogaj, v katerem ni nič - razen vremena - prepuščeno naključju.
V igri - videti je kot gledališče na prostem in imajo sceno že pripravljeno - sodeluje triindvajset igralcev, zbor osemnajstih deklet in žive živali. »Z ovčkami nimamo težav«, pravi Maša. »Te nam vsako leto posodi Zdravko Goličnik, zelo prijazen gospod, ki zagotovi tudi jagenjčka, upam da bo tudi letos
tako. Imamo pa težave z oslom. Tega v Skornem nihče nima, zato ga vedno iščemo drugje. Letos nam ga bo posodil Franc Jazbec.«
Pravi, da imajo še najmanj težav s kostumi. »Vsako leto kaj na novo dodelamo. Šiva naša članica Vera Pirečnik. Prav z veseljem postori, če česa zmanjka, če je treba kaj popraviti.« Vsi pa se vsako leto naučijo česa novega, vsako leto napravijo kaj še bolje. »Izkušnje so tiste, ki dodajo piko na i,« pravi Maša Stropnik.
Pozi mi je hlad no, na mrz lem potekajo tudi vaje. »Pred štirinajstimi dnevi, na nedeljo, ko smo imeli dve uri vaje zunaj, nas je pošteno zeblo. »Na sami prireditvi pa takega hudega mraza doslej na srečo ni bilo. A smo imeli enkrat blata do kolen, ker je deževalo. Tega pa si tudi ne želimo. Imamo raje mraz. Naj lep še bi bilo seveda, če bi bil v nedeljo sneg.« Čeprav delajo vse to s posebnim zanosom, prostovoljno, nastanejo stroški. » S financami je vsako leto več težav. Ampak tudi tukaj imamo podporo. Franca Fajdigo pri tem vedno zelo rada izpostavim, pa Janka Stropnika, letos nam je vskočil na pomoč tudi Aleš Mikek, ki ni doma čin, pa Stojan Vrabič ...«.
Obiskovalcev je vsako leto več. »Ko vmes enkrat prireditve ni bilo, so nas z vseh strani klicali in spraševali, kaj se dogaja v Skornem, da smo odpovedali...«. V Skorno jih zaradi živih jaslic pride blizu tisoč.
»Že zdaj obljubljam, če se bojite snega, da so takrat ceste v Skornem najbolj 'poštimane' ceste v Šaleški dolini. Pridite, ne bo vam žal.«
Prireditev Žive jaslice v Skornem bo 26. decembra ob 18. uri pri cerkvi svetega Antona.
Božično veselje
V Topolšici Zafrške jaslice
Turistično društvo Topolšica je minulo soboto pripravilo pohod od jaslic do jaslic. Blizu 30 pohod-nikov si je te ogledalo najprej v Centru starejših Zimzelen, kjer sta
poskrbelo za podoživljanje svete noči z živimi jaslicami. Postavili jih bodo v opuščenem kamnolomu v Dolu Suhem. V igrani predstavi bodo prikazali angelsko oznanilo, Jezusovo rojstvo in prihod Treh kraljev. Predstave bodo v soboto, 25., in nedeljo, 26.
jih uredila Volkov Tini in Tone Per-ovec, nato pa so se odpravili na otvoritev jaslic v naravni velikosti na Zafršnikovi domačiji. Na ogled so letos postavili sveto družino, prihodnje leto pa nameravajo jaslice še dopolniti. Njihov avtor je Tomaž Langus. Velja si jih ogledati.
Na Rečici in v Logarski dolini žive jaslice
Tudi na Rečici ob Savinji bo tamkajšnje turistično društvo
decembra, ob 17. uri, ponovitev pa bo ob 18.30. Žive jaslice bodo pripravili v sodelovanju s Kulturnim društvom Solčava tudi v Logarski dolini, in sicer v penzionu Na razpotju. Jutri (v petek) bodo predstavo Jezusovega rojstva začeli ob 20., v soboto, 25. decembra, pa ob 18. uri. Ta dan bodo poskrbeli za brezplačen avtobusni prevoz. Avtobus bo krenil iz Mozirja ob 17. uri in bo potnike pobral na vseh večjih avtobusnih postajališčih do Logarske doline. Od tu pa se bo vrnil proti Mozirju ob 20. uri.
■ tp
»»Has
Spet prišel je tisti čas, ko Staro vas obišče dedek Mraz
Pravo zimsko jutro, 19. 12. decembra, je bilo za otroke Krajevne skupnosti Stara vas še posebej čarobno in težko pričakovano. V domu krajanov so po ogledu prisrčne zgodbice Marička z zelenega vrtička, ki stajo otrokom predstavila člana KUD Dudovo drevo iz Velenja, s pesmico priklicali težko pričakovanega dedka Mraza. Prijazen mož se je radostnih otrok razveselil, skupaj so se pozabavali, zapeli, zaželel jim je prijaznih dni, veselega druženja, toplih dlani. Naši otroci so bili pridni vse leto, zato jih ni zapustil brez
daril. Nekaj malega je v košu našel tudi za krajanke in krajane, starejše od 70 let. Ti so se zbrali na pred-novoletnem druženju s kosilom v Hotelu Paka, kjer sta jih pozdravila najprej predsednik sveta krajevne skupnosti Stara vas Matjaž Zupanc, potem pa še župan Bojan Kontič, njihov sokrajan. Druženje so popestrile tri učenke harmonike glasbene šole Frana Koruna Koželjskega s kratkim programom.
■ D. Z.
Sani za dolge zimske dni
Dedek Mraz je pred dnevi obiskal tudi podruž nič no osnovno šolo v Cirkovcah. Učencem se je izpolnila želja, da bi za novoletno darilo prejeli "sani za dolge zimske dni", kot so mu napisali v pismu. S pesmijo in
plesom so se predstavili varovanci vrtca in učenci prvih treh raz re dov. Novolet ne želje pa je pri sot nim izrekel tudi predsednik krajevne skupnosti Cirkovce Branko Britovšerk.	■
Hvaležni
za pomoč
Šaleški odbor za pomoč občankam in občanom se iskreno zahvaljuje vsem za izka za no pomoč, ki je namenjena tako brezposelnim osebam in vsem osebam v Šaleški dolini, ki potrebujejo pomoč. Izdatno finančno pomoč smo letos zbrali septembra na dobrodelni prireditvi s pomočjo šaleških likovnikov in donatoijev iz podjetij. Pomagali smo tudi varni hiši in materinskima domovoma. Iskrena hvala velja Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki je za
varno hišo in materinske domove namenili tono jabolk. Hvala kmetiji Ročnik iz Zavodenj za podaije-
nih sto litrov mleka in sto jogurtov za javno kuhinjo.
Božična stojnica
Lions klub Velenje je tudi v letošnjih decembrskih dneh postavil 'Božično stojnico' na Cankarjevi ulici v sre diš ču Vele nja. V soboto je bilo v pravem zim skem
ozračju pred stojnico živahno. Mimoidočim so ponujali kuhano vino in kulinarične dobrote, ki so jih prispevali člani kluba. Ob tem so v humanitarne namene zbirali prostovoljne prispevke. Lions klub Velenje želi pomagati osebam z motnjo v sluhu pri nakupu pripomočkov za lažje sporazumevanje z okoljem. ■
Pomagali pri pripravi krmilnic za ptice
Skupina varovancev in zaposlenih v Varstveno delovnem centru SAŠA, enota Ježek Velenje, je bila na obisku pri Francu Avberšku in mu pomagala pri pripravi krmilnic za zimsko hranjenje ptic.
Pot na Lopatnik je bila zanimiva in poučna. S tremi službenimi vozili smo se peljali na ranč, kjer nam je gospod Franc, tudi lovec, pokazal, kako se pripravlja krma in obešajo krmilnice za zimsko hranjenje ptic. Varovanci so mu z navdušenjem pomagali pri obešanju krmilnic na drevesa v sadovnjaku. Končni pogled je bil veličasten, saj smo pomagali postaviti deset krmil-nic, v katerih bo hrano našlo veliko premraženih ptic iz okolice Lopatnika nad Velenjem. Gospod Franc nas je poučil tudi o ostalih lovskih aktivnostih, s katerimi se ukvarja že vrsto let, in nam pokazal zanimive slike lovske divjadi. Vmes nam je pripravil okusno enolončnico in poskrbel, da smo se
Priprava krmilnic za zimsko hranjenje ptic z lovcem
ob prihodu pogreli in okrepili z zeliščnim čajem, katerega sestavine je nabral v bližini okolici ranča. Posladkali smo se tudi z okusnim jabolčnim zavitkom, ki ga je pripravila žena Alenka. Veseli smo bili njegovega povabila in dogovo-
rili smo se, da se še srečamo. Morda se srečamo že spomladi, ko bomo prišli na opomoč pri čiščenju in urejanju okolice ranča in prisluhnili vsem zimskim prigodam, ki jih je doživel pri hranjenju ptic.
■ Darja Lesnjak
Dobrota, ki ogreje srce
Leto se počasi zaključuje in prav tako smo v osnovni šoli Antona Aškerca h koncu pripeljali tudi projekt v okviru Ekošol - Revščina pri nas in po svetu, in sicer akcijo Podarim - se veselim.
Ko smo oblikovale idejo o dobrodelni akciji zbiranja igrač, knjig in oblačil, smo razmišljale o tem, kako bi bilo lepo, da bi v tem praz-nič nem mese cu prav vsak uče nec na naši šoli imel možnost seči po darilcu, ki si ga želi. Hkrati nas je družil skupni namen, da bi vsi na šoli v še večji meri občutili lepoto medsebojne solidarnosti in razumevanja, da živimo v različnih družinskih okoljih. Vedele smo, da skupaj zmoremo veliko, nikakor pa si še v sanjah nismo mogle pred-
stavljati, da vsi skupaj zmoremo toliko. V torek, 14. decembra, po mesecu dni zbiranja po domovih, smo vse zbrano razstavili v avli. Zagotovo ni nikogar med nami, ki ne bi vsaj za hip občutil presenečenje in radost ob pogledu na otočke zbranih plišastih in ostalih igrač, zimskih in letnih oblačil in čudovitih knjig. Velika večina učencev sije že med odmori ogledovala zbra no in pre ko pet de set otrok s starši je prišlo po izbrane stvari v popoldanskem času. V sredo, naslednji dan, je akcija dosegla svoj vrhunec z zaključno prireditvijo. Mladi novinarji so predstavili misli o revščini, ki so jih učenci predmetne stopnje ustvarjali pri urah slovenščine. Njihove misli smo
podkrepili s kratkimi filmi o revščini po svetu in o romskem življenju. Preko intervjuja smo spoznali gostjo večera Natašo Brajdič Sliv-šek, prvo romsko policistko v Evropi, predavateljico romščine, ki doma in v tujini predava o strpnosti oziroma nestrpnosti in položaju Romov, in nominiranko za Slovenko leto 2007. Prireditvi je sledilo povabilo na dve razstavi, in sicer Revščina skozi oči mladih novinarjev naše šole in Pravična delitev dobrin, ki potuje po slovenskih šolah.
Ko je izzvenela zadnja misel, ko so utihnili takti glasbe, je na nas legla spokojnost, začutili smo zadovoljstvo, ki ga prej nismo poznali.
■ Vodje projekta: Jelka Velički, Janja Pokleka,
Martina Hribernik
JUBILEJ
Od navdušencev do profesionalcev
17. decembra so z dnevom odprtih vrat regionalne televizij e VTV praznovali dve desetletj i televizij e, ki sledi vsem sodobnim trendom - Danes ustvarij o 12 ur žive slike dnevno, želij o si še več
Velenje - »Dve desetletji sta hitro minili. Na začetku smo bili 20 let mlajši, bili smo mladi, imeli smo veliko energije in nič ni bilo težko. Potem so se leta odmikala, postajali smo starejši in vedno več se je dogajalo okoli nas. Razvijal se je tudi naš program, vedno v taki meri, kot je okolica pričakovala in zahtevala od nas. Temu primerno smo se tudi širili. Danes dnevno ustvarjamo 15 ur skupnega programa, 12 ur žive slike, to pa je velik napor za takšno televizijo, kot je naša,« nam je v uvodu povedal direktor in lastnik regionalne televizije VTV Rajko Djordjevič, ko smo želeli z njim deliti spomine na dve desetletji dolgo zgodbo o rojstvu, razvoju in sedanjosti VTV-ja.
Na začetku so, pravi naš sogovornik, izkoristili prednost tega, da je Velenje imelo prvi kabelski sistem v Sloveniji. Raj ko je kot podjet nik, ki se je ukvarjal s tonskim studiem, ozvočenji in osvetlitvami, že imel dobro opremljene studijske prostore v kleti na Stantetovi ulici. To je hitro povezal z možnostjo, »da se začnemo 'iti televizijo'.« Ivo Štrakl je bil tisti, kije nad to idejo navdušil Rajka, ko gaje povabil v svoj vide-
o studio v Avstriji. Ker so ga prodajali, je možnost nakupa ponudil Igorju Simončiču, očetu kabelskega sistema v Velenju. Delegacija mes ta je šla na ogled in vsi so bili navdušeni. Opremo so kupili in
prvim oddajnikom so jih postavili tudi na Maliču in na Čreti nad Mozirjem. Zgodbe, investicije, novi dolgovi - vse to so dejstva, ki zaznamujejo rast VTV-ja. »Vedno smo bili malo z usti nad vodo, da
Bojan Petrej, Tatjana Hudomalj in Rajko Djordjevič v studiu VTV-ja,
ki je postal njihov drugi dom.
lahko se je začelo.
Dve leti je VTV deloval v kabelskem sistemu, pred 18 leti pa so spustili v eter prvi televizijski signal z oddajnika Plešivec. To je bilo v času razpisa dodatnih frekvenc za lokalne televizije. »To je bil za nas velik, prelomni dogodek, pa čeprav je bilo povezano z veliko investicijo,« se spominja Djordjevič. Takrat se je osebno zadolžil, kmalu za
smo lahko plavali, a med in mleko se nista cedila nikoli. Je pa dejstvo, da imajo v zgodbi naše televizije velik pomen tudi ljudje. Začeli smo kot čisti samouki, navdušenci. V prvi fazi smo pri pripravi informativnih oddaj sodelovali tudi z Našim časom, saj je bila naša prva oddaja VTV magazin. Počasi smo se širili, pokrivali smo vse več občin, pridobili smo tudi status
regionalne televizije, kasneje pa še status posebnega pomena.«
Lansko leto na tankem ledu
S širitvijo kabelskih sistemov po Sloveniji so VTV vključevali tudi vanje, zato so postajali še bolj gledani, še bolj prepoznavni. Digitalizacija jim zato pomeni nov izziv; prvi signal v digitalni eter so poslali v sredo, 15. decem bra. »To je za nas pomenilo dodatno težavo. Štiri regionalne televizije imamo v Sloveniji, tri so lahko vstopile v multipleks nacionalne televizije. Mi smo izpadli, saj so razpisali le tri frekvence, zato pravim, da se je to, kar se danes dogaja pri projektu TEŠ 6, začelo že z nami. V zgodbi so isti ljudje, isti resorji. Bili smo pred tem, da ugasnemo, lansko leto je bilo za nas res težko. Če bi ostali brez frekvence, ne bi imelo smisla nadaljevati. Bili bi le še kabelska televizija, kar bi nas vrnilo 18 let nazaj. Takrat sem na glas govoril: »Država nas ukinja«. In očitno so to slišali, saj so letos spomladi razpisali oddajanje v novem multiplek-su, zanj pa smo po tem, ko smo frekvenco dobili, morali sami kupiti opremo. Čeprav sem se spet močno zadolžil, nas je gospodarstvo
Šaleške doline podprlo, tudi vseh 50 občin nam je izreklo podporo, nam dalo garancijo in zagotovilo, da smo potrebni.« In tako se je za VTV začela še ena nova doba.
Sedaj je Rajko Djordjevič prepričan, da je prihodnost VTV-ja spet svetla. Zaveda se, da jim dela ne bo zmanjkalo, a pravi, da se bodo nenehno trudili pripravljati dober regionalni program. »Če nas bodo gledali in če bomo imeli dobro ekipo, se za prihodnost ne bojim. Danes imamo 12 dopisniških ekip na terenu, dve terenski montaži. Redno nas je zaposlenih 14, pogodbeno 68, od dopisnikov do novinarjev in voditeljev. Zavedamo se, da je pri našem delu pomembna vedno večja profesionalnost, gledalci so kritični in imajo to pravico, saj program ustvarjamo za njih. Stremimo k temu, da smo gledani in zanimivi, interes po naših vsebinah pa že dolgo ni več lokalen, ampak je veliko širši.«
Televizija ti zleze pod kožo
Tatjana Hudomalj je že 17 let urednica programov na VTV-ju. Ko sem jo vprašala, koliko let je minilo, je bila kar malo presenečena, saj je tudi njej čas čisto prehitro minil. Pravi, da drži, da se je vsa leta program razvijal, dodajal, spreminjal. »Gradili pa smo na oddajah, ki so zaživele kmalu po začetku oddajanja. To so bile informativne in pogovorne oddaje, otroške oddaje. Še vedno ostaja to naše okostje programa. Dodajamo pa dokumentarne oddaje, več informativnega programa. Seveda si želimo program še nadgraditi, ga obogatiti z novostmi. Težave so, tako kot povsod, finance in ljudje, ki bi jih delali. Zavedamo se, da kaj zelo novega
ne moremo izumiti, vemo pa, da bi k aktualnosti programa prispevale oddaje za ljubitelje živali, vrtičkar-je, kvalitetne dokumentarne oddaje. To si še želimo,« je povedala. Na vprašanje, na čem so gradili pripadnost mediju, sogovornica odgovori: »Delo v medijih je način življenja. Ni delo, pri katerem lahko po končanem delovniku zapreš predal pisalne mize, zapreš vrata in greš. Naše delo tega ne pozna, zaznamuje nas in naše družine. Mislim, da je težko izstopiti iz tega sveta.«
Bojan Petrej je na VTV že od vsega začetka. Je glasbenik, ki je ljubitelj in poznavalec televizijske tehnike, v svoji službeni karieri na VTV pa je pogosto tudi producent, režiser in še marsikaj. Ko sem ga prosila, da se ozre nazaj, v začetke televizije VTV, je priznal, da je tehnika, s katero so začeli, danes le še zgodovinska. »Imam jo doma, v posebni sobi kot arhiv za bodoče čase. V 20 letih smo šli skozi štiri tehnične faze; začeli smo v VHS-u, sledil je Yumatic sistem, prešli smo na Beto, sedaj pa je vse digitalno, pri montaži in kameri. Lahko rečem, da imamo na VTV danes najmodernejšo tehniko. To je bil zame in za ekipo precejšen izziv, saj v Sloveniji ne obstajajo šole, ki bi te tega naučile. Izobraževal sem se na Hrvaškem, največ pa iz knjig in tuje literature. Danes nas na VTV-ju na tehničnem področju dela 5, pri oddajanju v živo in snemanju oddaj na terenu z reportažnim avtom pa si pomagamo še s honorarnimi sodelavci. Sploh te so zame poseben izziv; vsaka taka oddaja je unikatna. Vsaka ima drugačen izziv in pristop, tovrstnih projektov pa je za nami res veliko. Pomembno pa je, da sledimo vsem novostim in razvoju.«
■ Bojana Špegel
wiH:as
Prepričljiva prednost Gorenja
S tekmami 16. prvenstvenega kroga so moštva v prvi ligi sklenila letošnji del prvenstva. Prva tekma med Loko in Krko (32:29) je bila na sporedu že v torek, druge pa sinoči. O razpletu zato ne moremo poročati, ker je bil časopis natiskan že pred njihovim začetkom. Ne glede na izide pa se vrh in dno lestvice nista spremenila.
Rokometaši Gorenja, ki so gostili Trimo, odhajajo na zimski odmor s prepričljivo prednostjo, o kateri pred začetkom prvenstva najbrž niti sanjali niso. Pred včerajšnjim krogom je znašala pet točk pred drugim Koprom in že osem pred tretjimi Celjani ter devet pred četrtimi Trebanjci. Koprčani so sinoči gostili Ribnico, Celjani pa
gostovali pri Šmartnem. Ali je njihova prednost večja ali manjša, pa so seveda vplivali izidi na omenjenih sinočnih treh tekmah.
Na zadnjih mestih bosta do začetka februarja, ko se bo prvenstvo nadaljevalo, prezimila Šmartno in Slovenj Gradec.
So sinoči dosegli 15. zmago?
Elektra zaključuje leto na drugem mestu
Miloš Milj kovič, dva krat Salih Nuhanovič, v zadnjem krogu pa Boris Jeršin - kar štirikrat v devetih odigranih tekmah so imeli košarkarji Elektre v svojih vrstah najkoristnejšega igralca kroga lige Telemach. Ta podatek pomeni še toliko več ob dejstvu, da so ta laskavi naslov osvojili trije različni košarkarji šoštanjskega kluba, kar pomeni, da ima Elektra kar nekaj zelo kvalitetnih igralcev. Po drugi strani pa ne smemo prezreti dejstva, da imajo Šoštanjčani tudi 'kratko klop'. Kljub temu pa so prvi del
prvenstva odigrali odlično in so celo na drugem mestu prvenstvene les tvi ce.
V soboto so v svoji domači dvorani v Šoštanju tudi brez poškodovanih Marjana Vidoviča in Urbana Bukoviča nadigrali vedno neugodno ekipo Maribora Messerja. Mariborčani so v dosedanjem delu prvenstva trikrat zmagali - 'skalp' so vzeli Parkljem (premagali so jih za skoraj neverjetnih 48 točk), Šentjurju in celo Geoplinu Slovanu. Šoštanjčani pa so se na njih odlično pripravili in dosegli najvišjo
zmago v sezoni, saj so slavili s 85 : 51.
Maribor na tekmi ni nikoli vodil, srečanje pa je bilo izenačeno le pri rezultatu 2: 2.
V zadnjih minutah je trener Šoš-tanjčanov Dušan Hauptman dal priložnost tudi najmlajšima v ekipi - 16-letnemu Aldinu Hasiču in 15-letnemu Vidu Pucu. Oba sta prvič stopila na parket članske tekme in zaigrala zelo pogumno ter se celo oba tudi vpisala med strelce in bila ob koncu srečanja deležna številnih čestitk soigralcev in
seveda tudi navija čev.
Vzdušje v mladi šoštanjski ekipi je odlično, kakor so odlični tudi rezultati v letošnji sezoni.
Košarkarji so za letos zaključili nastope, prvoligaški ples se bo nadaljeval v soboto, 8. januarja 2011, ko bo Elektra gostovala v Treh lilijah v Laškem.
Še prej, 2. januarja 2011, pa se v ljubljanskih Stožicah obeta pravi košarkarski spektakel, ko bo na spo re du Dan sloven ske košarke.
■ Tjaša Rehar
Odbojkarji gladko zmagali tudi v Žužemberku
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so tudi v zadnjem srečanju v tem letu gladko zmagali. V Žužemberku so ekipo KEKO opreme odpravili v ekspresnih treh nizih. Ob tem so doma či nom odda li v prvem nizu samo 14 točk, v drugem še točko manj, najbolj pa so se odbojkarji Žužemberka upirali v zadnjem nizu, ko so uspeli osvojiti 21 točk.
Šoštanjski odbojkarji so z odlično igro v polju in v napadu povsem nadigrali igralce domače ekipe ter z uspešno, kolektivno in napadalno igro gladko odnesli vse tri točke tudi iz Žužemberka. Odbojkarji v 2. državni ligi imajo sedaj odmor do 22. januarja, ko se bo nadaljevalo državno prvenstvo. Za Šoštanjčane prihaja odmor v nepravem trenutku, saj v zadnjih
krogih prikazujejo izvrstno igro in imajo tudi odlične rezultate. Šoštanjčani so trenutno na četrtem mes tu prven stvene les tvi ce, vendar imajo le točko manj kot vodilni ekipi SIP Šempetra in Hoč. V nadaljevanju se nam tako obeta še oster boj za vrh lestvice.
V klubu veliko pozornosti namenjajo tudi mlajšim kategorijam. Poleg tekmovanja skrbijo tudi za
druženje, spoznavanje, dobre medsebojne odnose - med igralci, med trenerji in igralci ter tudi njihovimi starši. V ta namen organiziraj o številna druženja - eno takih bo že danes (četrtek), ko bo ob 16. uri v športni dvorani v Šoštanju mlade šoštanjske odbojkar-je obiskal in obdaril Božiček.
■ Tjaša Rehar
NA KRATKO
Nepremagljivi Jelenko
Marjan Jelenko, član SSK Velenje, je na najboljši način začel novo sezono. V avstrijskem Seefeldu so se nordijski kombinatorci pomerili na tekmah alpskega pokala. Na dveh tekmah je popravil rekord prenovljene 100 m skakalnice, ki sedaj znaša 114 m. Tako je imel pred zasledovalci veliko prednost pred 10-kilometrsko tekaško preizkušnjo. Tudi tu pa ni pustil tekmecem, da bi se mu približali, in je obe uvodni preizkušnji prepričljivo dobil.
Gašper Berlot je minuli konec tedna tekmoval na tekmah svetovnega pokala v avstrijskem Ramzau, kjer pa ni ponovil dobrih nastopov s skandinavske turneje in je ostal brez novih točk svetovnega pokala.
Priznanja tudi Velenjčanom
V Bohinju so podelili priznanja najboljšim skakalcem, skakalkam in nordijskim kombinatorcem v poletnem delu sezone 2010 pokala Cockta. Med dobitniki je bilo tudi več članov SSK Velenje, in sicer v solo skokih: dečki do 14 let: 3. mesto Matevž Samec, dečki do 12 let: 3. mesto Aljaž Osterc, dečki do 11 let: 2. mesto Rok Jelen, 3. mesto Ožbej Jelen, deklice do 11 let: 1. mesto Jerneja Brecl, deklice do 9 let: 1 mesto Pia Slamek. Nordijska kombinacija: člani: 1. mesto Gašper Berlot, 2. mesto Marjan Jelenko, mladinci do 20 let: 1. mesto Marjan Jelenko in mladinci do 16 let: 1. mesto Urh Krajnčan. V skupnem seštevku pokala so tekmovalci in tekmovalki SSK Velenje zasedli 4. mesto, ponovno pa so dominirali v Nordijski kombinaciji, v kateri so postali absolutni zmagovalci.
SSK Velenje vabi mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. Podrobnejše informacije dobite na spletni strani: skijump-velenje.si
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
d. o. o.
Celje, Lava 7, telefon: 428 55 30, telefax: 428 55 40
Ko želite postati
-	PRODAJALEC ali EKONOMSKI TEHNIK
-	EKONOMIST ali POSLOVNI SEKRETAR
... se odločite za izobraževanje na Abituri
Vsem našim nekdanjim, sedanjim in bodočim slušateljem se zahvaljujemo za zaupanje
SPORT
Tako so igrali
1. SRL, 14. krog:
Gorenje Velenje - Krka 35:29 (22:12)
Gorenje: Bezjak 3, Manojlovič 3, Borovnik 1, Rutar, Cehte 2, Miklavčič 4, Musa 4, Štefanič 2, Golčar 4, Ferkulj 1, Gams 3, Bajram 3, Nosan 1, Šimič 4. Izključitve: Gorenje 14 minut, Krka 10; sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Krka 3 (3).
15. krog:
Maribor Branik - Gorenje Velenje 24:33 (10:17)
Gorenje: Gajič (15 obramb, 1 x 7 m), Skok (3 obrambe, 2 x 7 m), Brglez (2 obrambi), Bezjak 3, Manojlovič 8, Borovnik 1, Stanojevič 3, Rutar, Miklavčič 3, Musa 3, Golčar 4, Gams 2 (2), Bajram 2, Nosan 1, Šimič 3. Sedemmetrovke: Maribor 7 (4), Gorenje 4 (2); izključitve: Maribor 8 minut, Gorenje 10.
Liga Telemach, 10. krog
Elektra Šoštanj - Maribor Messer 85 : 51 ()
Elektra Šoštanj: Horvat 2 (2-2), Hasič 3 (1-2), Jeršin 21 (2-4), Puc 2, Bilič 10 (1-1), Pajevič 2, Lelič 10 (4-6), Lekič 6, Miljkovič 17 (3-3), Nuhanovič 12 (4-7).
Vrstni red: 1. Zlatorog (-1), 2. Elektra Šoštanj, 3. Helios Domžale, 4. Geoplin Slovan vsi po 15, 5. Hopsi Polzela, 6. Šentjur oba 14, 7. Maribor Messer 12, 8. LTHcast Mercator 11, 9. Parklji 9
2. DOL moški, 9. krog
KEKOoprema Žužemberk - Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-14, -13, -21)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Pavič, Ačimovič, Menih, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. SIP Šempeter, 2. Hoče oba 21, 3. Lubnik, 4. Šoštanj Topolšica oba 20, 5. Fužinar Metal Ravne 17, 6. Marchiol Vodi II 14, 7. KEKOoprema Žužemberk 11, 8. Črna 5, 9. TAB Mežica 4, 10. ZM Braslovče 2
Starejši pionirji tretji v državi
Vsak četrtek vaš!
V Elektri odlično skrbijo za podmladek. Kar dve njihovi ekipi sta se letošnjo jesen zelo izkazali na finalnih turnirjih državnega prvenstva. Najprej so tretje mesto osvojili mlajši pionirji, nato pa so enak uspeh ponovili s trenerjem Miletom Čepinom v Novem mestu v konkurenci sovrstnikov v Novem mestu v družbi sovrstnikov Uniona Olimpije, Krke in Postojne še starejši pionirji. Na prvi tekmi proti
Postojni so si zmago z 79:70 priigrali v podaljšku, nato pa so izgubili s Krko z 81:84, čeprav so jo v rednem delu prvenstva dvakrat premagali. Šoštanjčani bi za zmago in naslov državnega prvaka morali v tretji tekmi premagati ljubljanske sovrstnike, a se to ni zgodilo. Izgubili so z 71:90 in osvojili tretje mesto. Igrali so: Roman Mevc, Igor Rojnik, Tim Plamberger, Tadej Kosi, Grega
Bukovič, Kaj Špegel (izbran je bil v najboljšo peterko finalnega turnirja), Jan Balazic, Žan Andrejc, Borut Lenko, Aleks Podgoršek, Jan Kosi, Martin Petek in Aljaž Šlutej. Mladi Šoštanjčani pa so imeli veliko podporo tudi v starših in drugih navijačih, ki so množično pripotovali v Novo mesto in jih močno vzpodbujali.
■ Peter Šlutej, foto: Tomaž Sinigajda
NAJ VAM
MAJHNE RADOSTI PRINAŠAJO SREČO IN VESELJE
- Tpj	: -. f: 1 I.,' ^ : r
-V, ; ^
Svetniška skupina SNS
ZELENE DOLINE
www.zelenedoline.si
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2011 VAM ŽELI KOLEKTIV MLEKARNE CELEIA.
GALEB
SVET PERILA
Tekstilna hiša Velenje, Kidričeva 12 (v stari Nami), tel: 03 5871 723
Prazniki so čas skritih želja ...skrbno smo izbrali ponudbo popolnih daril za vaše najdražje, ki imajo težo prazničnih dni in so odlična kombinacija uporabnosti in zapeljivosti.
Od 20. do 31.12. 20% popust na pižame in 10% na vse ostalo!
perilo • pižame • kopalke • nogavice • posteljnina • oblačila za prosti čas
Bogat izbor znamk: Galeb, Snelly, Calida, Lisca, Triumph, Pounje, Polzela, Odeja...
ODEJA
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
Lj^tti
slQJar
(d7 c\ Prodaja, servis, rezervni deli!
15% GOTOVINSKI POPUST + KOLIČINSKI POPUST
Občutek raznolikosti v letu je odsev doživetja vsakega dne. Darilo dneva je prava izbira - naj bo lepa, uspešna, zdrava in večkratna.
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto.
wiH:as
Teden pobegov s krajev prometnih nesreč
Isti voznik v petek poškodoval tri vozila in vedno zbežal - Nazadnje peš
Velenje - Dogajanje zadnjega tedna v prometu bi na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje lahko označili kot teden pobegov s krajev prometnih nesreč.
Začelo se je v torek, 14. decembra, ko je na glavni cesti Velenje-Arja vas v naselju Črnova prišlo do prometne nesreče z gmotno škodo. Povzročitelj je odpeljal s kraja. Policisti so ga izsledili.
V petek, 17. decembra, so obravnavali kar tri prometne nesreče s pobegom, ki jih je povzročil isti voznik. Najprej na Šaleški cesti v Velenju, kjer je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v drugega voznika,
potem na Pre loški, kjer je zara di nepravilne strani vožnje trčil najprej v enega, potem pa še drugega voznika. Povzročitelj je svoje poškodovano vozilo stran od kraja teh dveh trkov zapustil in peš odšel naprej. Prometno nesrečo s pobegom so policisti isti večer obravnavali tudi na parkirišču trgovine Mercator v Šaleku. Neznani voznik terenskega vozila je zaradi nepravilnega premika trčil v osebni avto in odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo nič.
V soboto, 18. decembra, je na regionalni cesti pri Termoelektrarni v Šoštanju voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti
trčil v zaščitno ograjo in jo poškodoval. Vozilo je pustil na kraju, sam pa odšel.
V ponedeljek, 20. decembra, je počilo v križišču pri Termoelektrarn Šoštanj. Voznik osebnega avtomobila neznane znamke, srebrne barve, je izsilil prednost drugemu vozniku. Za pobeglim voznikom, ki je odpeljal proti Velenju, policisti še poizvedujejo. Zvečer je prišlo do še ene nesreče in pobega na Koroški cesti v Velenju. Neznani voznik enoprostorca je zaradi nepravilne strani vožnje trčil v drugega voznika. Tudi za tem voznikom še poizvedujejo.	■
Pazite na denarnice in torbice!
Velenje - V dneh, ko ljudje pogosteje obiskujejo trgovine, lokale, se več gibljejo, je dobro biti pozoren na denarnice in torbice. Nepridipravi večji obisk zlahka izkoristijo.
V torek, 14. decembra, je nepridiprav nakupovalki v trgovini Mana v Centru Nova iz nahrbtnika, ki ga je imela v otroškem vozičku, izmaknil denarnico. V četrtek, 16. decembra, je v Intersparu v Šaleku neznanec izkoristil nepazljivost obiskovalke, ki je na klop odložila denarnico in nanjo pozabila. Ko se je čez nekaj minut vrnila, je ni bilo več. V petek, 17. decembra popoldan, je Velenjčanka po nakupu v Lidlu pozabila v nakupovalnem vozičku torbico. Torbico ji je nekdo potem vzel. Med petkom in soboto, 18. decembra, je brez torbice ostala obiskovalka Maxa. Odložila jo je, da je šla na plesišče, ob vrnitvi pa je
ni bilo več. Popoldan so policisti dobili prijavo o še eni kraji torbice v istem lokalu. Bilo je podobno kot prej. Prav tako v Maxu je brez torbice v noči na ponedeljek, 20. decembra, ostala obiskovalka. V nedeljo, 19. decembra zvečer, je brez denarnice v torbici ostala gostja Karaka bara. V ponedeljek, 20. decembra, je brez torbice ostala zaposlena v Bolnišnici Topolšica. Storilec jo je ukradel iz delovne sobe. Tega dne popoldan pa je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran ob Cesti na jezero. Vlomilec je na sprednjem sedežu iz moške torbice vzel nekaj sto evrov, torbico vrnil na sedež in odšel.
Brutalno pretepel svojo nekdanjo partnerko
Na celjskem okrožnem sodišču se končuj e sojenje staremu znancu policij e in sodnih dvoran, 52-letnemu Velenjčanu Bojanu Omerzi
Tokrat mu obtožnica očita kaznivo dejanje povzročitve hudih poškodb nekdanji zunajzakonski partnerki, 52-letni M. M.
Obdolženi, ki v mariborskih zaporih prestaja 14-mesečno zaporno kazen zaradi hudih poškodb isti osebi, j e 24. decembra lani okoli 6. ure zjutraj v bližini cerkve v Velenju pričakal bivšo zunajzakonsko partnerko M. M., kije bila na poti v službo, ji skrivaj prišel za hrbet in jo nenadoma z roko močno udaril po glavi. Oškodovanka je zaradi udarca padla po tleh, nato pa jo je obtoženi Omerza brutalno pre-te pel po glavi in tele su, dokler ni
nemočna in okrvavljena s hudimi poškodbami obležala na tleh.
Pri pretepanju ji je zlomil lobanjo, dobila je globoko obtolčeni-no možganov, pretres možganov, zlom desne ličnice ter zlom sredin ca leve roke in kazal ca des ne roke. Po prete pu je zapus til kraj dejanja, vedar pa so ga policisti prijeli 29. decembra. Oškodovanki je kljub hudim poškodbam uspelo, da se je pobrala in odšla do avtobusne postaje, kjer je moški, kije na sodišču nastopil kot priča, poklical na pomoč. Omeniti je potrebno, da je bila v času dogodka za obdolženim razpisana tiralica, saj
se 10. oktobra lani po prostem izhodu ni vrnil v mariborske zapore.
Tokrat so zaslišali sodnomedi-cinsko izvedenko Simono Šramek Zatler, kije pojasnila, da so hude poškodbe lahko nastale ali z brcanjem ali z udarci s topim predmetom.
Senat bo na naslednji obravnavi v januarju zaslišal še forenzič-nega izvedenca Aleksandra Regenta, nato pa bodo sledile zaključne besede in razglasitev sodbe.
■ GP
Tlenje v glavni električni napeljavi
Velenje, 14. decembra - V torek zjutraj so gasilci zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida posredovali v stanovanjskem bloku na Stantetovi 12-14. Stanovalce so začasno evakuirali.
Ugotovili so, da je do povečane koncentracije ogljikovega monoksida prišlo zaradi kratkega stika in tle-nja v glavni električni napeljavi stanovanjskega bloka. Po opravljeni nevarnosti so se stanovalci vrnili v stanovanja.
Rop v Gaberkah
Šoštanj, 15. decembra - V sredo zvečer sta neznanca vlomila v stanovanjsko hišo v Gaberkah. V času vloma je bil v njej 75-letni lastnik. Vlomilca sta ga onesposobila in mu vzela nekaj denarja, ki sta ga našla v hiši.
Ogled kraja je opravila ogledna skupina SKP Celje. Okoliščine kaznivega dejanja ropa in storilce policisti in kriminalisti še iščejo, pri tem bi jim bila dobrodošla kakršna koli informacija.
Izsilil prednost
Šentrupert, 16. decembra - V četrtek okoli 20. ure se je na regionalni
cesti med Latkovo vasjo in Šentru-pertom zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. 42-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Orle vasi proti regionalni cesti. Ko je pripeljal v križišče, je izsilil prednost voznici osebnega avtomobila, ki je vozila po regionalni cesti. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, v katerem seje 62-letna voznica hudo telesno poškodovala.
To se bo kadilo
Velika Pirešica, 16. decembra -
Vlomljeno je bilo v poslovni prostor. Nepri di pravi so odtuji li 84 »štek« cigaret in večjo količino žgane pijače. Materialna škoda znaša 3.000 evrov.
Odnesli hrano
Polzela, 16. decembra - Žalski policisti so opravili ogled vloma v kuhinjske prostore restavracije v Tovarni nogavic Polzela, kjer so neznanci odtujili različne prehrambene izdelke v vrednosti okoli 600
Devetnajst so jih trez ni li
Celje, 19. decembra - Minuli vikend so policisti na Celjskem pri-
držali 19 voznikov in voznic, ki so pregloboko pogledali v kozarec.
Najvišja ugotovljena stopnja alkohola je bila 1,28 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, oziroma 2,56 promila. Eni od pridržanih voznic je rezultat alkotesta pokazal 1,01 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 2,02 promila.
Trem večkratnim kršiteljem pa so policisti konec minulega tedna zasegli vozila.
Zago re lo v Pod kraju
Velenje, 19. decembra - V nedeljo nekaj minut pred 8. uro zjutraj je zagorelo v stanovanjski hiši v Pod-kraju. V požaru je nastalo za okoli 10.000 evrov gmotne škode.
Vse kaže, da je do požara prišlo, ko seje stanovalec v jutranjih urah vrnil domov in v svoji podstrešni sobi zaspal s prižgano cigareto. Ta je padla na jogi vzmetnico in zanetila požar.
K sreči se je 32-letnik prebudil. Najprej je skušal požar pogasiti sam, potem skupaj z očetom, a se je ogenj hitro razširil po celi sobi. Ogenj so ukrotili šele gasilci.
Stanovalca so zaradi opeklin in zastrupitve z ogljikovim monoksidom prepeljali v Bolnišnico Topolšica.
Iz policistove beležke
Fizično obračunal z ženo
V	torek, 14. decembra, je v stanovanjski hiši na Partizanski v Velenju prišlo do prepira med zakoncema. 29-letni možje pri tem fizično obračunal s svojo 27-letno ženo. Čaka ga kazenska ovadba.
Otroku petarde zasegli, njega izročili staršem
V	torek, 14. decembra popoldan, so zaradi pokanja s petardami policisti posredovali v okolici šole na Gorici. Srečali so se z otrokom, ki je imel pri sebi večje število petard znamke pirat, ki sodijo v kategorijo prepovedanih pirotehničnih izdelkov. Petarde so policisti otroku zasegli, otroka pa izročili staršem.
Marihuana...
V	četrtek, 16. decembra, so policisti v Velenju opravili več zasegov prepovedane droge. Popoldan na Jenkovi cesti, zvečer na Stantetovio cesti, nato pa še na Ljub ljan ski cesti.
Ne eden ne drugi nista rav na la prav
V	petek, 17. decembra popoldan, se je mladoletni fant na Trgu mladosti v Vele-
nju nedostojno vedel do prodajalca, ta pa ga je uda ril. Pro da ja lec si je zaslu žil plačilni nalog, mladoletnika pa bodo napotili k prekrškovnemu organu.
Spr la sta se delavca
V	petek, 17. decembra popoldan sta se v podjetju na cesti Simona Blatnika v Velenju sprla delavca. Eden si je v prepiru pomagal s pestmi, oba pa sta si prislužila plačilna naloga.
Pes lajal, lastnika ni bilo
V	petek, 17. decembra, so zaradi motenja nočnega miru dvakrat posredovali v bloku na Goriški cesti v Velenju. Stanovalce je motilo lajanje psa, lastnika psa pa ni bilo doma. Naknadno bo prejel plačilni nalog.
Nasilna znanec in nezna nec
V	ponedeljek, 20. decembra ponoči, je 32-letni moški policistom povedal, da ga je v lokalu Huda lukna na Starem trgu pretepel 35-letni znanec, pri čemer mu je pomagal neznanec. Zaradi poškodb je 32-letnik iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Policisti o kaznivem dejanju nasilništva še zbirajo obvestila.
Pridrža ni
V zadnjem tednu so velenjski policisti pridržali tri voznike, enega, ker je vozil pod vplivom prepovedanih drog, dva, ker sta vozi la vinje na.
Vredno pohvale
Poli cisti ta teden izpo stav lja jo nekaj dogodkov, vrednih pohvale. Poh va li li so tis ta dva, ki sta v torek, 14. decembra, na postajo pri ne sla regi strski tabli ci, ki sta ju našla, in gospo, ki je istega dne na postajo prišla z denarnic z vsebino, tudi denarjem, ki jo je našla na parkirnem prostoru pri glavni pošti. Presrečni lastnici so jo policisti že vrnili. V soboto, 18. decem bra, je poli cis tom občan prinesel dva ključa osebnega avtomobila audi, ki ju je našel v Sončnem parku, v pone de ljek, 20. decembra, popoldan pa je občanka na Policijsko postajo Velenje prinesla etui z osebnimi dokumenti, ki ga je našla na Cesti talcev v Vele nju. Last ni ca je bila ukra dena sku paj s tor bi co.

kronika
Ljubljansko višje sodišče o umoru Matjaža Volka
Na oprostilno sodbo Nenadu Mirovicu in Gregorj u Britovšku, ki sta bila osumljena vpletenosti v umor Velenjčana Matj aža Volka marca 2002, se j e pritožilo tožilstvo
Gordana Possnig
Na višjem sodišču v Ljubljani je pred tričlanskim senatom skoraj štiri ure trajala javna seja v zadevi proti 31-letnemu Nenadu Mirovicu in leto dni starejšemu Gregorju Britovšku, ki sta bila osumljena vpletenosti v umor Velenjčana Matjaža Volka 19. marca 2002 v Ljubljani. Veliki senat celjskega okrožnega sodišča jima j e 8. oktobra lani zaradi pomanjkanja dokazov izrekel oprostilno sodbo. Zoper oprostilno sodbo pa seje pritožilo tožilstvo, in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču je tožilec predlagal, da oba obtoženca spozna za kriva storitve kaznivih dejanj po obtožbi in vsakemu od njiju izreče kazen 30 let zapora, podredno pa je še predlagal, da višje sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj med drugim tudi ponovno zasliši Vesno Pejkovic, sestro obtoženega Mirovica, ter po izvedenem postopku vsakemu od njiju izreče kazen 30 let zapora. Vendar pa višje sodišče ni sprejelo predloga tožilstva, da opravi glavno obravnavo, ampakje le prebralo povzetek spisa, pritožbo tožilstva ter ugovore zagovornikov zoper to pritožbo. Sodbo, ki bo lahko potrjena, razveljavljena ali pa delno spremenjena, bo sodišče vpletenim v 30 dneh poslalo pisno po pošti.
25-letnega Velenjčana so našli mrtvega pred osmimi leti in pol v zgod-
l/e
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška costa 37/b, 3320 Volenje
njih jutranjih urah v bližini spomenika pri Gramozni jami. Bilje ustreljen. Mirovica je obtožnica bremenila umora iz koristoljublja, Britovška pa napeljevanja k umoru Velenjčana, kateremu je bil dolžan denar. Mirovica so po razglasitvi sodbe spustili na prostost. Tožilec Edvard Ermenc je že v sodni dvorani napovedal pritožbo in se v njej osredotočil na zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Včerajšnje javne obravnave seje udeležil tudi obtoženi Gregor Britovšek z ženo in bratom ter njegov zagovornik Velimir Cugmas.
Sojenje na celjskem okrožnem sodišču zaradi umora in napeljevanja k umoru Matjaža Volka je trajalo dobro leto dni. V Ljubljani naj bi Volka, kot je pisalo v obtožnici, s pištolo kalibra 7,65 iz koristoljubja večkrat ustrelil Nenad Mirovic. Štirje streli so Volka zadeli, izkrvavel pa je po mnenju sodnomedicinske-ga izvedenca zaradi strelne poškodbe srca. Njegov umor naj bi bil iz koristoljubja naročil Volkov znanec Gregor Britovšek, kije bil Volku dolžan denar. Ta naj bi mu bil posodil dvanajst tisoč evrov za nakup dveh luksuznih vozil, ki naj bi mu jih bil slednji pripeljal iz Nemčije, 170 tisoč tedanjih tolarjev pa še za nakup štirih aluminijastih platišč s pnevmatikami. Britovšek pa naj bi bil ta denar namesto za dogovorjeni nakup zapravil.
V zaključnih besedah je tožilec zahteval za oba vpletena najvišjo zaporno kazen 30 let, oba zagovor-
nika, Tomaž Ramor in Velimir Cug-mas, pa sta menila, da tožilstvo v dokaznem postopku svoje obtožbe ni podkrepilo s trdnimi materialnimi dokazi, ki bi dokazovali njuno krivdo. Tako tudi ni bilo nikoli najdeno orožje, s katerim je bil Volk umorjen. Na kraju zločina tudi niso našli Miroviceve DNK, niti kakšnih drugih dokazov, da je bil v usodni noči res v Gramozni jami. Dokazano je bilo le, da je bil tega dne v Ljubljani. Izvedenec balistične stroke pa tudi ni mogel stoodstotno potrditi, da je bil Volk res umorjen s pištolo Crvena zastava kalibra 7,65, ampak je dopustil tudi možnost, da je bila pištola znamke Baretta. Krivdo sta nenazadnje zanikala oba obtoženca.
v
TOPLICA
VETERINARSKA BOLNICA CENTER ZA ZDRAVLJENJE ŽIVALI Topolšica I S, 3326 Topolšica Tel: 03/ 5892-236, 03/ 5892 IOO Gsm: 041-736-058 www.toplica-vet.nct
Zanimivo je, da je prvoobtoženi Mirovic na sojenju v Celju svoj zagovor tik pred koncem spremenil in dopolnil, saj je rekel, daje bil usodnega večera na obisku pri sestri Vesni Pejkovič v Ljubljani in ne v Celju, kot je sprva zatrjeval. Tokratno sojenje je bilo že drugo sojenje, saj so leta 2003 začeli soditi le Britovšku, a je senat nato sprejel sklep, da sojenje preložijo za nedoločen čas oziroma do tedaj, ko bo na zatožno klop lahko sedel tudi Mirovic, ki je nekaj dni po umoru izginil in nekaj let živel v Avstriji. Prijeli so ga septembra 2008, dva meseca kasneje pa seje sojenje znova pričelo.
S strokovnim izpopolnjevanjem in opremljanjem z najsodobnejšimi instrumenti in aparati, sledimo trendom in novim spoznanjem v veterinarski medicini družnih živali.
Vesel božič in srečno novo leto 2011!
In zopet se je novo jutro rodilo iz noči, to je jutro še neizživetega življenja, je kot nepopisan list papirja, ki čaka, kaj bo nanj usoda zapisala.
To jutro je nadaljevanje včerajšnjega dne, a vendar je nov začetek vsega, to je pričakovanje...
Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa po robu bele čipke - cvetove upanja nasuje.
Tako ljubeče naj usoda stke vam dneve v novem
^Cenjenim uporabnikom naših storitev se ivaljujemo za zaupanje!
80 34
Potovanja v
zimskem
obdobju
Piše: Adii Huselja
Želimo vam vesel božič in srečno leto 2011.
Leto 2010 se počasi izteka in božično-novoletne počitnice so tik pred vrati. Marsikdo ta čas izkorišča za obisk sorodnikov in prija teljev ali potovanja - v naj bliž je smu čarske cen tre, zdravilišča, bližnja ali bolj oddaljena mesta, pokrajine, države ali celo druge kontinente. Potovanja v zimskem obdobju pa imajo zaradi zimskih razmer svoje posebnosti, ki se jih moramo zavedati, preden se odpravimo od doma. Ne glede na to, kam se odpravljamo, je priporočljivo, da se seznanimo z vremensko napovedjo, okoliščinami potovanja, in se tako ustrezno pripravimo. Če se odpravljamo z avtomobilom, pa moramo spremljati tudi stanje na cestah oziroma relaciji, po kateri se bomo peljali. Tako vreme kot stanje na cestah lahko preverimo in spremljamo preko spletnih strani ali s poslušanjem novic na radijskih valovih, kar je odvisno tudi od našega končnega cilja in drugih okoliščin.
Potovanje z avtomobilom v zimskem obdobju zahteva predvsem brezhibno stanje vozila. Zato pred pakiranjem najprej opravimo kontrolni pregled prostora pod motornim pokrovom, motornega olja, hladilne tekočine, tekočine za pranje vetrob-ranskega stekla in tlaka v pnevmatikah. Poleg obvezne zimske opreme pa je zelo priporočljivo imeti v vozilu še nekaj reči. Zadnji val sneženja in nizkih temperatur ni upočasnil ali ustavil prometa le na naših cestah, ampak tudi v ostalih evropskih državah. Iz številnih držav poročajo o velikih zastojih v prometu, kjer so ponekod kolone dolge do 80 kilometrov. Zato moramo poleg toplih oblačil ali celo kakšne dodatne odeje imeti tudi nekaj zalog hrane in pijače. Topel čaj, sendvič, piškoti, čokolada, energetske ploščice, sadje, karkoli od tega nam lahko pride zelo prav, če obstanemo za nekaj ur v koloni. Predvsem pa je pomembno, da imamo v rezervoarju vedno dovolj goriva, da lahko ogrevamo notranjost vozila. Ker zastoji onemogočajo tudi normalno dobavo goriva bencinskim servisom -črpalkam, ne čakajmo, da nam zasveti opozorilna lučka za gorivo, ampak raje poskrbimo, da imamo bolj poln kot prazen rezervoar.
Ob pakiranju prtljage v prtljažni prostor moramo pomisliti tudi na primere, ko zaradi nesreče ali okvare obstanemo na cesti. Zato varnostni trikotnik, odsevni jopič in komplet prve pomoči vedno postavimo tako, da jih bomo lahko hitro vzeli in uporabili. Pravilna in čimprejšnja postavitev varnostnega trikotnika na ravnem ali ovinkastem delu ceste, ob uporabi odsevnega jopiča, nam lahko reši življenje, zato ga vedno uporabljaj mo, saj tako opozarjamo druge voznike, da prilagodijo hitrost vožnje in se po potrebi ustavijo. Če se odpravljamo v višje ležeče kraje, kjer lahko pričakujemo tudi obilnejše snežne padavine, pa to velja tudi za verige ali druge dodatke za vožnjo po zasneženem vozišču.
Pred odhodom pa moramo poskrbeti tudi za varnost našega doma. Poleg ustreznega zavarovanja moramo sami ali s pomočjo sosedov in prijateljev ustvariti okoliščine, kot da bi bili doma. Namreč, vlomilci ne čakajo le na daljša počitniška obdobja, ampak včasih izkoriščajo tudi le nekajurne odsotnosti domačih. Ob daljši odsotnosti je treba poskrbeti tudi za primerno ogrevanje notranjosti stanovanja ali hiše, da vas ob vrnitvi s potovanja ne pričakajo ledene ali še kakšne razmere. Uporaba električnih grelnih teles, novoletnih lučk in drugih svetlobnih dodatkov pa zahteva dodatno previdnost. Ne glede na to, ali se boste greli na domačem kavču, predajali zimskim radostim na snegu ali se potepali po svetu, naj bo ta božično -novoletni čas pravljično lep, prijazen in predvsem varen. Srečno!
ilvestrovanje v Termah Dobrna
V DEŽELI SAVN IN NA BAZENU Z DJ-jem (aperitiv, kopalni |
ašč, hladno-topli samopostrežni bife, določen izbor pijač, darilo) ia rezervacije in plačila Silvestrovanja na bazenu do 27.12.2010,
AM PODARIMO TERMALNO KOPEL V DVOJE!
Število rezervacij je omejeno. I
www.terme-dobrna.si w Terme Dobrna
t: 03 78 08 110
Navdihujemo življenje
wiH:as
Praznična nagradna križanka AdriaticSlovenica
Obiščite nas v poslovalnicah: Agenza Velenje,
Rudarska cesta 1, tel.: 03 586 39 50 Agenza Mozirje, Na trgu 20, tel.: 03 583 27 20 Agenza Slovenj Gradec,
Ronkova ulica 4, tel.: 02 884 53 30
Vsem, ki ste nam izkazali zaupanje, iskrena hvala.
MODRA ŠTEVILKA 080 11 10
Stanovanjska asistenca Coris 080 28 28 Rešeno križanko, opremljeno z vašim
naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »ADRIATICSLOVENICA«, najkasneje do 3. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe AdriaticSlovenica.
Naj v teh dneh dlan stisne dlan. S toplo
željo, da bi se tudi v letu, ki počasi prihaja, naše poti velikokrat srečale v dragocenih trenutkih druženja...
Vsem našim zavarovancem in bralcem želimo vesele božične praznike in srečno leto 2011!
as
AdriaticSlovenica
SESTAVIL PEPS
ŽENSKO KRATKO OGRINJALO
NAOKNI-
CA (KNJIŽ.)

IZDELOVALEC PLAKATOV
ZNAČILNOST RAKAVEGA
ORGAN VIDA
MED (NAR.)
JUGOSLOVAN. LJUDSKA ARMADA
NAUK. NASVET (STAR.)
PREDSTAVNIŠTVO KAKE DrŽ. V DRUGI DRŽAVI
N
NEMŠKI SMUČAR-MARKUS
TON A, ZVIŠAN
ZA POLTON
POHAJKO-VALEC (KNJIŽ.)
H
14
«Ks» t?9
GLAS, KI SLEDI BLISKU
OTOK V JADRANSKEM MORJU
R
VELIKONOČNO POBARVANO JAJCE
ŽELEZNIŠKA PROGA, TRAČNICA
AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA
21
U
VZDEVEK RADKA POLICA
IZRASTEK NA ROKI ALI NOGI
RAFKO IRGOLlC
TOMAŽ TOMŠIČ
BRAZILSKO MESTO (KRAJŠE)
ŽIVILSKI TRG
KISAR, IZDELOVALEC KISA (STAR.)
PATRICIA KAAS
22
PARTIJA ŠAHA, Meč (ANGL.)
VULKAN
NA HAVAJIH
SLED REZILA, POTEG Z OSTRIM »REDMETOIV
TELO Z DOLOČENO MASO PRI TEHTNICAH
REKLAMNI TISK, REKLAMNA REVIJA
SLOVENS. NOVINAR (KANONI)
MLEČNI SLADKOR
PO UČINKU PLAČAN DELAVEC
20
FORDOV MALČEK
TONSKI NAÖIN Z VEL. TERCO
ESKIMSKI JEZIK
AVSTRIJS. POROČE-
VALNA AGENCIJA
STARORIMSKI POZDRAV
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE
SEZNAM Z NAVEDBO CEN
GORA V SLOVENIJI,
JULIJSKIH ALPAH
O
IVAN POTRČ
SOL TANINSKE 'NF_
VZDRŽNA ŽENSKA
17
VISOK GORSKI VRH, HRBET
HRVAŠKI REŽISER IN
PUBLICIST-RUDOLF
MADŽARS. ZGODOVINAR-LAJOS (1862-1910)
JELENOV GLAS, KO SE GONI
M
RUDNIK SVINCA NA KOSOVU
NAJVIŠJA STOPNJA NASLADE
PLANOTA V OSREDNJEM DELU ZDA
24
25. IN 17. ČRKA
OSEBA, NA KAT. JE IZDANA ASIGNACIJA
11
GRŠKI FILOZOF (500-428 PR.N.Š.)

AMERIŠKA VESOLJSKA ORGANIZAC.
ITALIJANS. VOJAK
ČEŠKA PRITRDIL-NICA
ODPRTINA V STENI
RAČJI SAMEC, RACMAN
R
25
ZOŽENA ZENICA
GLAVNO MESTO BELO RUSIJE
18
SIMFONIJA RIMSKEGA. KORSAKOVA
PUSTNA ŠEMA, NAŠEMU. OSEBA
Za mlade voznike, ki imajo manj kot 3 leta vozniških izkušenj.
PEŠEC, MIMOIDOČI (KNJIŽ.)
ČLOVEK Z
VELIKIMI OČMI
SLOVENSKI NABOŽ. PISEC-PETER
ČTIVO, BERILO. BRANJE
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18
							19	20	21	22	23	24	25	26			
utrip
Posla naroc		/	n	
Za naročnike do 8 številk zastonj! M				
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar osem številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Zgodilo se j e
od 24. do 30. decembra
• • •
24. decembra 1995 je na
Orange Bowlu na Floridi, na neuradnem svetovnem prvenstvu za mlade teniške igralce, v kategoriji igralk do 14 let prepričljivo zmagala Velenj-čanka Katarina Srebotnik;
■ 25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva; božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v ženskih samo sta nih, šele barok in protireformacija pa sta božični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove; s koledniškimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je pos-
tal božič poleg velike noči največji praznik večini Sloven cev;
-	konec leta 1967, ko je Velenje dobilo desettisočega prebival ca, je velenj ska občin ska skupščina sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda Dom kulture Velenje, ki so mu predali v uporabo dom kulture in kinodvo ra no;
-	26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti, goduje sv. Štefan, ki ga Cerkev slavi kot svojega prvega mučenca; evangelist Luka v Apostolskih delih poroča, da je bil Štefan diakon v Jeruzalemu in je skrbel za siromake; pri tem je tako uspešno oznanjal Kristusov nauk, da
so ga Židi obsodili na smrt in kamenjali.; ljudsko izročilo v severni in srednji Evropi pa pozna sv. Štefana tudi kot zavetnika konj in živine nasploh, kar pa seveda nima nobene zveze z njegovim življenjem in smrtjo;
-	26. decembra 1868 se je v Šaleku pri Velenju rodil slovenski komponist, pevovod-ja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželj ski;
-	na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2-odstotni udeležbi, za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volilcev;
-	27. decembra 1972 je izšla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skup no sto dva in se dem deseta številka Šaleškega rudarja; po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas;
-	v Ljubljani je 27. decembra
Fotografija: Nestl Žgank (arhiv Muzeja Velenje)
1973 umrl slovenski jezikoslovec in aka de mik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arna-čah pri Velenju; 30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenj ski župan in čast ni občan mesta Velenja Nestl Žgank.
Pripravlja: Damijan Kljajič
hU
oroskoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
Precej sivi dnevi so za nami, kakšen pa se bo naredil tudi v naslednjem tednu. Niso vam po godu, saj nimate ne želje in ne volje, da bi se lotili dela, ki ga morate opraviti še pred iztekom leta. Časa res ni več veliko. Tolažili se boste, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Dela pa namesto vas ne bo opravil nihče, zato ga ne odlagajte več. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo krepko spremenila življenje. Na bolje, seveda. A le, če si boste nehali zatiskati oči pred realnostjo in resnico.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Največ časa in energije vam bo v naslednjih dneh vzela vaša osebna sreča. Vsakdan bolj boste prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite. Morda se le bojite samote, ki je nikoli niste dobro prenašali. Zato ne zapirajte vrat ljudem, ki so vam v preteklih mesecih ne le pomagali, ampak tudi veliko pomenili. Če jih boste, kar bi bilo ob velikem razočaranju dokaj razumljivo, vam zna biti žal. Svoje pomisleke zaupajte prijatelju, ki je iskren, neposreden in vam hoče le dobro. Pa še molčati zna. Kot kaže se bo prijateljstvo v kaj več razvilo šele po novem letu. A se bo!
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Včasih znate biti neverjetno trmasti, predvsem pa se ne pustite prepričati v nekaj, kar je proti vašim življenjskim načelom. Tudi tokrat si boste sicer močno želeli, da bi bilo po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Ozračje bo zato napeto tako doma kot v službi. Vreme bo kot nalašč za prehlade in napad virusov, vi pa zadnje čase tudi ne živite najbolj zdravo. Spremenite navade, ki vam škodijo in si privoščite več vitaminov. Sobota bo posebna, zakaj, pa veste le vi.
Rak od 22. junija do 22. julija
Pred vami je nekaj mirnih, lepih dni, kotse za dni okoli Božiča tudi spodobi. Kar čez noč se vam bo življenje rahlo postavilo na glavo, ker naenkrat ne boste več čutili pritiska obveznosti. Tega ste se res že malo odvadili, saj nenehno hitite in vas nekaj skrbi. Zato vam nekaj naslednjih dni ne bo lahko, predvsem pa boste precej nervozni. Energijo izgubljate tudi po nepotrebnem in tam, kjer ne bo nobene koristi. Vsem pač ne morete ugoditi, zato v teh dneh bolj mislite nase kot na druge. Pogrešali boste osebo, ki vam veliko pomeni, a se z njo, kot kaže, v starem letu ne boste več srečali. Bo pa zato prvo srečanje v novem letu toliko lepše.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Skrbi si boste delali tam, kjer niso potrebne, neko zelo pomembno reč za vašo prihodnost pa boste ob tem spregledali. Zdelo se vam bo, da vas nihče ne razume, v bistvu pa boste s svojo črnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Vsak dan vas bo kaj presenetilo, včasih tudi sami sebe. V vašem življenju je res prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Tok dogodkov bo nemogoče ustaviti, česar se zavedate tudi sami. Kaj pravite, je že čas za vsaj nekajdnevni oddih od vsakdanjika, ki je vedno naporen? Včasih je dovolj že, če si privoščite dober klepet s prijatelji ali veselo prednovoletno zabavo. Če še niso končane, nikar ne zavrnite povabila.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Letošnji december boste še dolgo nosili v svojem spominu. Tistem prijetnem. Obkroženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. V samoti le redko uživate in tudi ta mesec vam ne bo treba. Sami boste le, ko boste to želeli, sicer pa se vam zna celo zgoditi, da si boste kakšne dan zaželeli popoln odklop od vsega, kar vas obdaja. Doma boste načrtovali dneve ob koncu leta, Silvestrovo, mnogi tudi zimske počitnice. Predvsem zaradi vaših obveznosti dopust načrtujte previdno in z rezervo. Da ga vsi v družini potrebujete, pa vam je že sedaj jasno. Večja težava kot denar bo pravzaprav čas. A tudi ta se vedno najde, če boste le hoteli. In če boste imeli voljo.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Najprej se boste močno ustrašili, globoko vdihnili in izdihnili in potem začeli tuhtati, kako naprej. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Zvezde vam bodo v naslednjih dneh vsekakor najbolj naklonjene na ljubezenskem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreče vas čaka pri delu in odnosih s sodelavci. Sploh, če boste zadnje dni leta še hodili v službo. Do tega bo prišlo tudi po vaši krivdi, zato prevzemite svoj del odgovornosti. Če se boste pokesali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato poskrbite, da ne boste najdaljše noči v letu preležali.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Položaj planetov bo za vas do konca decembra in prve dni v januarju zelo ugoden. To sicer slutite že nekaj časa, sploh po zadnjem razpletu precej neprijetne situacije, ki se je iztekla tako, da še vedno ne morete verjeti. Ni kaj, uspelo vam je. V naslednjih dneh prijaznost planetov izkoristite tudi na finančnem področju, kjer je luknja še vedno precejšnja. Treba bo zategniti pas, če se nakupom ne morete upreti, pa bo še najbolje, če se izogibate trgovinam. Doma nikar ne skrivajte stanja na vašem računu, sicer se lahko zgodi, da bo partner to vzel kot nezaupanje. Prepirljivost, ki vas drži že nekaj dni, vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Takrat pa boste že vedeli, da so bili tudi strahovi, povezani z vašim dobrim prijateljem, povsem odveč.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
V nedeljo bo prišel čas za realnost. Ker niste od včeraj dobro veste, da spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo v naslednjih dneh dogajalo prav slednje. Ker bodo spremembe zelo pozitivne, boste seveda srečni. To se vam bo videlo že na obrazu, zato boste v teh dneh dobrodošli, kamorkoli vas bo zanesla pot. Kar se prehlada in zdravja tiče, se boste počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se odpovedali nekaterim nezdravim razvadam. V naslednjih dneh boste v mislih oblikovali novoletne zaobljube. Te bodo precej zahtevne, saj si želite veliko sprememb v vašem življenju. In to kmalu!
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Zadnje čase niste najbolj družabni, kar sicer ni ravno značilno za vas. Vse težje boste prenašali prijatelje, ki so se vam tudi rahlo odtujili. Izbrali jih boste le nekaj, ki pa jim boste ostali zvesti. To bo tudi ena od vaših letošnjih novoletnih zaobljub, saj se boste odločili, da se ne boste več družili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav nič dati. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na bančnih računih. Pogrešali pa boste nežnosti v dvoje. In to vsak dan bolj. Razpoka v partnerski zvezi se krepi. Če je ne boste znali ustaviti, bo počila. Ali pa močno otežila zadnje dni v letu.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Čeprav se bo vašim domačim zdelo smešno, boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do poletja. Tudi zato, ker dobro veste, da dnevi po koncu decembra, ko se začne novo leto, začnejo hitro minevati, zato si ne želite ponoviti lanske napake, ko se vam je načrt skorajda sesul v prah. Žal pa pri načrtih ne boste mogli upoštevati dejstva, da v njih ne morete računati na vse družinske člane. Zadnje čase je doma precej napeto, kajne? Morda bi bilo bolje, če bi se za začetek poskusili več in bolj odkrito pogovarjati s partnerjem. Ves čas ima občutek, da mu nekaj skrivate. Skrivalnice pa so lahko strup za zvezo.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Zadnji tedni so bili zelo delovni, sedaj pa se boste tudi vi odločili, daje spet prišel čas za zabavo in druženje. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo, sploh tisti, ki vedo, da je za vami ne preveč rožnato obdobje. Počutje bo vsak dan boljše, za vse, kar vam bo uspelo izpeljati do konca, pa se boste znali nagraditi tudi sami. Ker veliko delate, vam nihče ne bo mogel očitati, da ste postali uživač, saj boste še vedno poskrbeli tudi za vse družinske obveznosti. Vikend bo pester zaradi nekega srečanja, ki ga niti v sanjah ne pričakujete. Pustite se zapeljati.
TV SPORED
»MfAS 23. decembra 2010
ČETRTEK, 23. decembra
T V SLO H"
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobrojutro
08.00	Poročila 08.05 Dobrojutro
09.00	Poročila 09.05 Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski: Božične pesmice
10.35	Pod klobukom: Predpraznični nemir
11.15	Sprehodi v naravo: Rozine,
dateljni, rožiči
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Moji, tvoji, najini, 11/35
13.55	Parada
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Vipo - pustolovščine letečega
psa: Skandinavija
15.55	Fifi in cvetličniki, risanka
16.05	Božična reševalna akcija,
igrani film
16.20	Enajsta šola, odd. za radov.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Kekec, muzikal
18.20	Minute za jezik, ponov.
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Drago, risanka
18.45	Katkina šola, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
19.55	Dan za »da«
23.00	Poročila, šport, vreme
23.30	Umetnost igre
00.00	Globus
00.30	Na zdravje!, ponov.
01.50	Dnevnik, ponov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.20	Tv prodaja
11.50	Strasti, 53. del
12.20	Slovenska jazz scena
13.05	Globus
13.40	Človeška opica, 2/2
14.30	Slovenci po svetu: dr. Vladimir Kos
15.00	Z glavo na zabavo, mladinska odd.
15.30	To bo moj poklic: pečar, 2. del
16.00	Evropski magazin
16.30	Mostovi
17.00	Prava ideja
17.25	Alojz Rebula, tv Koper
18.00	Slavnostna akademija ob
20-letnici plebiscita
19.10	Možiček, tv baletna
pantomima
19.30	Čigave sanje, 6/6
20.00	Gospod čudoviti, am. film
21.35	Ljubice, 5/6
22.30	Afrika, ljubezen moja, 1/3
00.00	Sovraži me, am. film
02.20	Zabavni infokanal
pop
06.20	Tv prodaja
06.50	Prepovedana ljubezen, nad.
07.45	Gospodarica srca, nad.
08.35	Tv prodaja
08.50	Meč in vrtnica, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Ples na ledu, ang. ples. odd.
12.00	Tv prodaja
12.30	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
13.00	24ur ob enih
14.00	Zdravilna moč narave, dok. odd.
14.10	Prepovedana ljubezen, nad.
15.05	Ples na letu, ang. ples. odd.
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Njeni tastari, am. film
22.55	24ur zvečer
23.15	Chuck, nan.
00.10	Butasti moški, nan.
00.40	24ur, pon.
01.40	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Popotniške razglednice: Filipini 11.35 Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: Nude, skupina Nočna ptica
12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna
13.05 Videospot dneva
13.10 Videostrani, obvestila
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Nanovo, mladinska oddaja
18.40 Regionalne novice 1
18.45 Vabimo k ogledu
18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti
19.15 Videospot dneva
19.35 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Krajnci, pevska skupina Jesensko cvetje 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Skrbimo za zdravje: Urinska inkontinenca. Gost: Mariuzs Kosi, dr. med, 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
24. decembra
TV SLO [7
07.00	Poročila
07.05	Praznično dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Praznično dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Praznično dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bisergora: Kaj je za hec in kaj
je zares, 13/15
10.25	Martina in ptičje strašilo: Zima
10.35	Božična reševalna akcija,
igrani film
0.50	Mulčki, 5/6
1.20	Enajsta šola
I.50	Kekek, muzikal
3.00	Poročila, šport, vreme
3.30	Pastirci, slovenski film
5.00	Poročila
5.10	Mostovi
5.45	Kaj govoriš?=So vakeres?
6.00	Prihaja Nodi, risanka
6.10	Božični čas, iz popotne torbe
6.30	Posebna ponudba, potr. odd.
7.00	Novice, šport, vreme
7.20	Gledamo naprej
7.30	Duhovni utrip
7.45	Sveta noč - slovenske jaslice
8.35	Pujsa Pepa, risanka
9.00	Dnevnik, vreme, šport
9.40	Ekoutrinki
9.55	Moji, tvoji, najini, 12/35 20.25 Na zdravje!
21.50	Fina jospa, nan.
22.50	Božični koncert Boccelija iz
cerkve Sv. Frančiška v Assisiju 23.45 Polnočnica, prenos iz stolnice
Novo mesto
01.10	Komorni zbor Ave: Gloria
01.30	Biblija: Abraham, 1/2
03.00	Duhovni utrip
03.15	Na zdravje!, ponov. 04.30 Dnevnik
05.05 Dnevnik Slovencev v Italiji
05.30	nfokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.15	Slavnostna akademija ob
20-letnici plebiscita
10.25	Strasti, 54. del
10.55	Glasnik, tv Maribor
II.20	Evropski magazin 11.50	Črno beli časi
12.10	Hrestač - Božična zgodba
12.25	Sozvočenje svetov - Mrijam Kalin in godalni orkester slov. filh.
13.10	Turbulenca: Kaj šteje v življenju
14.00	Knjiga mene briga
14.20	Osmi dan
14.50	Umetnost igre
15.25	Slovenci v Italiji
15.50	Circom regional, tv Maribor
16.15	Kraji in običaji: Začarana
Benečija
16.50	Sola Einstein, 43/52
17.15	Glinene jaslice žive Barage
17.30	Biblija: Jakob, koprod. firm
19.00	Sveta noč: Pesem, ki je obšla svet
19.25	City folk: Murska Sobota
20.00	Resnične zgodbe, 2/5
20.50	Doktor Martin, 7/8
21.40	Božič, kanad. film 23.05 Skupinska tožba, am. film
00.50	Božični koncert
02.30	Zabavni infokanal
pop
06.15	Tv prodaja
06.45 Prepovedna ljubezen, nad.
07.40	Gospodarica srca, nad.
08.30	Tv prodaja
08.45 Meč in vrtnica, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Ples na ledu, ang. ples. odd.
11.55	Tv prodaja
12.25	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
12.55	Izbor pravega psa, dok. odd.
14.00	Prepovedana ljubezen, nad.
14.55	Ples na ledu, ang. ples. odd.
16.35	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
17.05	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan. 20.55 40 dni in 40 noči, am. film
22.40	Ples na ledu, ang. ples. odd.
00.15	Dunajska simfonija, posnetek
koncerta
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Krajnci, pevska skupina Jesensko cvetje 11.50 Skrbimo za zdravje: Urinska inkontinenca. Gost: Mariuzs Kosi, dr. med. 12.50 Videospot dneva 13.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Nocoj je ena lepa noč, koncert
vokalne skupine Vodomke 20.40 Regionalne novice 2 20.45 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 21.15 Praznični koncert ansambla
SPEV, posnetek 2. dela 22.30 Razstava jaslic na velenjskem gradu
22.40 Iz oddaje Dobro jutro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 25. decembra
t v slo rr
07.00 Križ kraž: sledi Pesmice o sreči sledi Ribič Pepe
sledi Kulturni brlog, Črtkova galerija 08.20 Snežna jelka, am. film 10.00 Evangeličansko božično
bogoslužje, prenos iz Bodoncev 11.00 Ljubi Bog ji je dal tolk talentov, dok. odd.
11.55 Urbi et orbi, Papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima 12.40 Božični koncert iz bazilike sv.
Frančiška 13.00 Poročila, šport, vreme 14.15 Povest o dobrih ljudeh, slov. film
15.45 La Boheme, operni film 17.35 Rex - kraljevsko ime, dok. film 18.25 Ozare
18.35 Prihaja nodi, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Heidi, ang. film 22.00 Poročila, vreme, šport 22.20 Andrea Bocceli in David
Foster: Moj božič 23.15 Biblija: Abraham, 2/2 00.50 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Skozi čas
08.20	Posebna ponudba, potr. odd.
08.40	Circum regional, tv Maribor 09.05 Kraji in običaji: Začarana
Benečija 09.35 Resnične zgodbe, 2/5
10.20	Zgodbe iz praznične školjke
10.45	Frančkov čarobni božič, ris. film
11.35	Čarli in Lola, ris. film
12.00	Božični koncert gimnazije Kranj
13.40	Sodobni božiček, anim. film
14.55	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
15.55	Sobotno popoldne
sledi	Uvertura
16.15	Zdravje
16.35	Usoda
16.40	Alternativa
16.55	Na vrtu, tv Maribor
17.20	Sobotna izmena, 1. del
17.30	Z Damijanom
17.55	Sobotna izmena, 2. del
18.00	Veliki hudobni božič, risanka
18.30	Biblija: Jožef, koprod. film
20.00	Najlepše Avsenikove melodije, koncert
21.40	Apnenica na preloki, dok. film 22.35 Labodje jezero, balet 00.35 Igra usode, am. film 02.05 Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	Jagodka, ris. ser.
07.55	Winx klub, ris. ser.
08.20	YooHoo in prijatelji, ris. ser. 08.35 Radovedni Jaka, ris. ser. 08.45 Božično kobacanje bratov Koalček
09.35 Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.00	Gnusologija, ris. ser.
10.20	Hevreka, izob. ser.
10.35	Mišek Stuart, ris. ser.
11.00	Preverjeno, ponov.
12.05	Neverjetni porodi, dok. ser.
13.05	Darilo sreče, am. film
15.20	Corteo, ang. cirkuški šov
16.45	Čudež na 34. ulici, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Troja, am. film
23.00	Zodiak, am. film
00.50	Nebeški kapitan in svet
prihodnosti, am. film
02.50	24 ur, ponov.
03.50	Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja
09.40 Vabimo k ogledu
09.45 Najmanjša lučka na božičnem
dreveščku, risani film 10.30 Razstava jaslic na velenjskem gradu
10.40 Videospot dneva
10.45 Nocoj je ena lepa noč, koncert
vokalne skupine Vodomke 11.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti,	ponovitev
11.45 Popotniške razglednice: Filipini 12.45 Videospot dneva 12.50 Miklavžev koncert Anite Kralj,
posnetek 2. dela 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 To bo moj poklic: Mesar - 1.
del, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 »Bog je ljubezen«, praznični pogovor z nadškofom dr. Marjanom Turnškom 21.10 Videospot dneva 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Policijski orkester in trio
Eroika, posnetek dobrodelnega koncerta 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 26. decembra
TV SLO [T
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 90/90
sledi	Frančkov čarobni božič, ris. film
sledi	Božičkov vajenček, ris. nan.
sledi	Pikin božič, ris. nan.
09.45	Mulčki, 6/6
10.20	Sneženi mož, ris. film
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	NLP, razvedrilna oddaja
14.35	Na naši zemlji z Marjano
Grčman
14.40	Glasbiator
15.00	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.10	Profil tedna
15.40	Večno z Lorello Flego
15.45	Sportni gost
16.05	Svetovno s Karmen Svegl
16.10	Naglas!
16.25	Za prste obliznit, kuharska oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
18.05	Prvi in drugi
18.30	Toni in Boni, risanka
18.35	Zakaj? Zato!, risanka
18.40	Čarli in Lola, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Spet doma
21.40	Žrebanje lota
22.00	Slovenski plebiscit, dok. odd.
23.00	Poročila, vreme, šport
23.20	Pesem upora, dok. film
00.20	George Gently, 3/4
01.50	Dnevnik, ponov.
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
TV SLO H)
06.30	Zabavni infokanal
06.50	Tv prodaja
07.20	Skozi čas
07.30	Dan za "da"
10.50	Globus
11.20	Zapiskaj in zapoj, 2/4
11.50	Božična zgodba, finski film
13.10	Alojz Rebula, tv Koper
13.40	Turbulenca
14.30	Tistega lepega dne, slov. čb film
15.55	Dežela smehljaja, simf.
orkester rtvs
17.30	Biblija: Jožef, 2/2
19.00	Apnenica na preloki, dok. film
20.00	Po Nansenovih sledeh, 2/2
20.55	Tess iz rodovine D urbervillov, 1/4
21.55	Na utrip srca
22.10	Dunajski dečki, dok. film
23.00	Zdravničin dnevnik, 3/8
23.45	Popolna tatvina, ang. film
01.35	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	Jagodka, ris. ser.
07.55	Winx klub, ris. ser.
08.15	YooHoo in prijatelji, ris. ser.
08.30	Radovedni Jaka, ris. ser.
08.40	Rori dirkalnik, ris.
08.50	Otroška kuharija, kuh. odd.
08.55	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
09.15	Gnusologija, ris. ser.
09.40	Hevreka, izob. ser.
09.55	Božični napev, ris. film
11.15	SKL
12.20	Božični očka, am. film
14.00	Življenje ni šala, nan.
14.55	Varekai, ang. cirkuški šov
16.25	Očka snežak, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Zaporniško dvorišče, am. film
22.05	Dol z ljubeznijo, am. film
00.00	Boj z mamili, am. film
01.50	Oče Daniel, nan.
02.45	24ur, ponovitev
03.45	Nočna panorama
PONO VI TEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1890. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Sportni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor v
studiu. Gostja: Marjana Cigala, županja Občine Dravograd 11.35 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - praznični utrip v Domu za varstvo odraslih Velenje 12.05 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Krajnci, pevska skupina Jesensko cvetje 13.20 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo , mladinska oddaja 18.50 Pop corn, glasbena oddaja. Gost: Milan Kamnik, skupina Abadon 19.50 Jutranji pogovori 21.10 Nocoj je ena lepa noč, koncert
vokalne skupine Vodomke 21.50 »Bog je ljubezen«, praznični pogovor z nadškofom dr. Marjanom Turnškom 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Praznični koncert ansambla
SPEV, posnetek 2. dela 00.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 27. decembra
TV SLO [7
06.25	Utrip
06.35	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Nepozabni božič, ris. film
11.00	Čisto pravi gusar, 1/5
11.55	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.35	Muhasto poletje, češki film
15.00	Poročila
15.15	Oddaja za otroke
15.45	Krtov božič, ris. film
16.10	Nočko, 5/20
16.25	Ribič Pepe
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.55	Slovenski magazin
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Klovn Kiri, risanka
18.40	Sončni mlin, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tednik
20.55	Pri Pearsonovih, 5/8
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.55	Glasbeni večer
01.20	Dnevnik, ponov.
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
06.40	Strasti, 55. del
07.25	Vipo: Skandinavija, ris.
07.35	Fifi in cvetličniki, ris.
07.50	Mulčki, 6/6
08.20	Skrivnost v sračjem gnezdu,
odd. za otroke
09.20	Sola Einstein, 33/52
09.45	Izganjalci vesoljcev: rožni kralj
10.10	Kaj govoriš?-So vakeres?
10.30	Sobotno popoldne
12.40	Ugriznimo znanost
13.05	Zapiskaj in zapoj, 2/4
13.30	Slovenci v Italiji
14.00	Posebna ponudba, potroš. odd.
14.20	Umetnost igre
14.45	Prvi in drugi
05.05	To bo moj poklic: urar, 1. del
15.30	Moj stric, franc. film
17.20	Odkar si odšla, nan.
18.05	Mala Dorritova, 2/8
19.00	Rožnati panter, risanka
19.05	Z Damijanom
19.35	Impro tv: Lucija Čirovic in
Alenka Tetičkovič
20.10	Tranzistor
21.00	Ko pop sreča klasiko, dok. odd.
21.50	Knjiga mene briga
22.10	Fellinijev Casanova, ital. film
00.40	Tranzistor, ponov.
01.20	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	Prepovedana ljubezen, nad.
08.25	Gospodarica srca, nad.
09.15	Tv prodaja
09.30	Meč in vrtnica, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Ples na ledu, ang. ples. odd.
12.00	Tv prodaja
12.30	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
13.00	24ur ob enih
14.00	Prepovedana ljubezen, nad.
14.55	Ples na ledu, ang. odd.
16.25	Ples na ledu - dvoboji, ang. odd.
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Kar si dekle želi, am. film
22.50	24ur zvečer
23.10	Chuck, nan.
00.00	Butasti moški, nan.
00.30	24ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Policijski orkester in trio
Eroika, posnetek dobrodelnega koncerta 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz našega arhiva: Miš maš
(27.121996) 19.00 Regionalne novice 1 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 20 let plebiscita, gost v studiu:
Lojze Peterle 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Božični koncert skupine
Tangels 22.55 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.25 Vabimo k ogledu 00.30 Videospot dneva
TOREK, 28. decembra
T V SLO [T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Božičkov čas, ris. film
10.55	Čisto pravi gusar, 2/5
11.45	Slovenski plebiscit, dok. odd.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Ars 360
13.30	Osmi dan
14.00	Duhovni utrip
14.15	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Izganjalci vesoljcev, 26/26
16.05	Rože morajo dehteti, ris. film
16.25	Sola na Sončavi, 10/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Kulturni vrhovi: Svete gore nad
Sotlo, 4/4
18.00	Ugriznimo znanost: Ali lahko
ustavimo staranje?
18.20	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Hotel Palace, dok. film 20.55 Tarča
22.00	Odmevi, šport, vreme 23.05 Siroko odprte oči, dok. odd.
01.00	Prava ideja!, posl. odd.
01.25	Svete gore nad Sotlo, 4/4
01.55	Na zdravje!
03.10	Dnevnik, ponovitev 03.45 Dnevnik Slovencev v Italiji
04.10	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Strasti, 56. del 08.00 Pravljica o morju zlatnikov 08.05 Zima se bliža, 5/6 08.20 Rajski vrt, 5/20 08.35 Zgodbe iz školjke 09.45 Magazin v alp. smuč. 10.20 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
11.35 Inovacije danes za jutri, slov.
forum inovatorjev 12.20 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.20 SPv alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
14.25 Črni Peter, češki film 15.55 SP v smuč. skokih, novoletna
turneja, kvalif. prenos 17.25 Glasnik, tv Maribor 17.50 Fina gospa, nan. 18.20 Po Nansenovih sledeh, 2/2 19.15 Na vrtu, tv Maribor 19.40 Babilon.si: Stres 20.00 Drugo življenje mamutovega
mladiča, dok. odd. 20.50 Prava ideja!, posl. odd. 21.20 George Sand in Fanchette, 1/2 22.50 Stojnica, kanad. film 00.30 Zabavni infokanal
pop
06.45	Tv prodaja
07.15	Prepovedana ljubezen, nad.
08.10	Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Meč in vrtnica, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Ples na ledu, ang. odd.
12.00	Tv prodaja
12.30	Ples na ledu - dvoboji, ang. odd.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čarovnije Crissa Angela, dok. ser.
14.15	Prepovedana ljubezen, nad.
15.10	Ples na ledu, ang. odd.
16.25	Ples na ledu - dvoboji, ang. odd.
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Bitka za božič, am. film
21.40	Zdravnikova vest, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Chuck, nan.
23.45	Butasti moški, nan.
00.15	24ur, ponov.
01.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 20 let plebiscita, gost v studiu:
Lojze Peterle 11.35 Božični koncert skupine
Tangels 13.20 Vabimo k ogledu 13.25 Hrana in vino, svetovalna
oddaja, ponovitev 3.50 Videospot dneva 3.55 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Videočasopis za gluhe in naglušne
8.30 Pravljica za lahko noč: Božiček 8.40 Vabimo k ogledu 8.45 Hrana in vino, svet. oddaja 9.10 Videospot dneva 9.15 Videostrani, obvestila 9.55 Vabimo k ogledu 20.00 1891. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Videospot dneva 20.45 Vabimo k ogledu 20.50 Zgodbe Balkana: Bolgarija 21.00 To bo moj poklic: Mesar, 2. del,
izobraževalna oddaja 21.30 Miklavžev koncert Anite Kralj,
posnetek 2. dela 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 29. decembra
tv slo rr
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pikin božič, ris. nan.
10.35	Čisto pravi gusar, 3/5
11.25	Svete gore nad Sotlo, 4/4
11.55	Tarča
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Tednik
14.20	Prisluhnimo tišini
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.50	Milan, risanka
15.55	Kravica Katka, risanka
16.00	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Čustva, dok. odd.
18.20	Risanka
18.25	Bojan, risanka
18.30	Musti, risanka
18.35	Vrtni palček Primož, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Marko skače, slovenski film
21.40	Žrebanje lota
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Mesto na obali, am. film
00.55	Čustva, dok. odd.
01.40	Na zdravje!, pon.
02.55	Dnevnik, pon.
03.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.55	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Strasti, 57. del
08.00 Resnična zgodba o božičku, ris.
08.25 Rože morajo dehteti, ris. film
08.50 Sola na Sončavi, 10/13
09.20 Knjiga mene briga
09.10 Buča, nem. film
11.40 SP v alp. smuč., smuk (M),
prenos 12.55 Spet doma 14.30 Babilon.si: Stres 14.50 SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja
15.55 SP v smuč. skokih, novoletne
turneje, prenos 17.50 SP v alp. smuč, SL (Ž), 2. vožnja
19.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 19.25 Slovenci, dok. feljton 20.00 Sport v letu 2010 21.00 Gala otvor. koncert sezone 2010/2011 22.45 Orkester, sng drama Ljubljana 23.45 Slovenska jazz scena 00.40 Temna polovica, am. film 02.35 Zabavni infokanal
pop
06.55	Tv prodaja
07.25	Prepovedana ljubezen, nad.
08.20	Gospodarica srca, nad.
08.10	Tv prodaja
09.25	Meč in vrtnica, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Ples na ledu, ang. odd.
12.00	Tv prodaja
12.30	Ples na ledu - dvoboji, ang. odd.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čarovnije Crissa Angela, dok. ser.
14.20	Prepovedana ljubezen, nad.
15.15	Ples na ledu, ang. odd.
16.25	Ples na ledu - dvoboji, ang.
ples. odd.
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nezvesta, am. film
22.10	24ur zvečer
22.30	Na kraju zločina, nan.
23.25	Chuck, nan.
00.15	Butasti moški, nan.
00.45	24ur, pon.
01.45	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1891. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Sportni torek, športna
informativna oddaja 11.15 Vabimo k ogledu 11.20 Hrana in vino, svetovalna
11.45 Videočasopis za gluhe in
naglušne 12.15 Pogovor z nadškofom dr. Marjanom Turnškom, ponovitev 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Pravljica za otroke: Babica zima, Deklica z vžigalicami 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Svit rešuje življenja, oddaja o
zdravju 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena
22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
v

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Ivo Stropnik: Nikoli odrasle pesmi in uganke
Knjiga ponuja izvrsten izbor objavljenih in neobjavljenih del za mlade "našega" Iva Stropnika, ki je za piko na i opremljena še s hudomušnimi ilustracijami prav tako domačina Mihe Cojhterja. Skratka, odlična poslastica za vse, željne sprehoda med pesmimi, grafiti, zgodbicami in ugankami, kijih je največ. Zgovoren je tudi podnaslov Čokolada s knjigo, kije nekakšna logična posledica avtorjevega mnenja, ki mu nikakor ne moremo oporekati, da lahko dobra knjiga nudi enako slasten užitek kot najboljša čokolada, poleg tega pa ta užitek traja neprimerno daljši čas. Se strinjate?
Mary Ann Shaffer: Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov
Knjiga, ki je napisana v obliki pisem, govori o moči literature, ki je povezala otoške prebivalce med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni in jih vezala z najlepšo pentljo še po njej. Guernsey je otok ob francoski obali, spada pa v skupino Kanalskih otokov, ki jih je med vojno zasedla Nemčija. Nekaj tamkajšnjih prebivalcev, velikih ljubiteljev knjig, se torej odloči ustanoviti društvo za književnost, ki ga poimenujejo tako, kot je naslov knjige. Dopisujejo si, se dobivajo, izmenjujejo mnenja in seveda veliko berejo. Avtorica je mojstrsko pre-pletla takratno vojno dogajanje, pomanjkanje vsega materialnega, z občutenji ljudi, ki si dopisujejo in v literaturi na nek način iščejo uteho za vse slabo, kar se dogaja okrog njih. Brez najmanjšega truda si lahko predstavljamo prebival-
ce otoka, njihovo prekipevajočo življenjsko energijo, ki je opazna kljub voj ni vihri, buj no vegetacijo, vonj morja ter očarljivost pokrajine.
Clai re Fre ed man: Deset božičnih želja
Čudovita zgodbica, napisana v verzih, skuša najmlajšim približati čaroben božični čas pričakovanja in lepih želja. Na vsaki strani se utrne nova svetleča zvezdica, ob
kateri si različne živali zaželijo različna darila: veliko snega, ogromno božično drevesce, božično praznovanje v krogu najbližjih itn. Otroci bodo zagotovo navdušeni, saj poleg čudovite zgodbice in ilustracij lahko na vsaki strani preštejejo novo zvezdico, ki osvetljuje nebo. ■ Pripravila Metka PivkSrdič
TRGOTUR
Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v prazničnih dneh; v mozaiku novega leta, pa naj se lesketajo dragulji kot so zdravje, sreča in ljubezen! Srečno 2011!
Kdor najde v delu igro, se bo vse življenje igral.
(Sokrat)
TRGOTUR, d.o.o..
Kadrovski inženiring, posredništvo, trgovina in poslovno svetovanje
Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 55 Faks: 03/ 898 62 60
www.trgotur.si
nikoli samiJ^Q^ g
VELENJE
Četrtek, 23. decembra
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Predstava za otroke 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert Naše trate, kantata za množični mla din ski zbor 20.00 Galerija Velenje
Glasbeni nastop-Vokalni sekstet Ani ma Vita 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Petek, 24. decembra
8.00 - 13.00
Ploščad Centra Nova Kmeč ka trž ni ca 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Sobota, 25. decembra
18.00 Velenjski grad
Ob jaslicah vam prepeva Moški pevski zbor Kajuh 20.00 Rdeča dvorana Velenje Tradicionalni prednovoletni koncert Šank Rock 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Nedelja, 26. decembra
10.00 Velenjski grad
Prav ljič ni nedelj ski dopold ne vi Srečanje Mladih muzealcev z dedkom Mrazom 10.00 Mercator Center
VelenjePredstava za otroke, Dedkove zimske počitnice 18.00 Velenj ski grad
Ob jaslicah vam prepeva Trio M: Martina Zapušek sopran, Mira
Kdaj - kje - kaj
Slemenšek alt in Marjan Marinšek citre.
21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Ponedeljek, 27. dec.
10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice
Torek, 28. decembra
9.00 Večnamenska dvorana Vinska Gora
Turnir četvork v košarki
10.00 - 11.30
Knjižnica Velenje, študijska čital ni ca
Bralni krožek in komunikacija za seniorje
10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igral ne uri ce
18.00 Velenjski grad
Ob jaslicah vam prepeva - Oktet Zavodnje
18.00 Mercator Center Velenje
Obisk dedka Mraza, predstava maček Muri čaka novo leto in peka piškotov
Sreda, 29. decembra
10.00 - 12.00
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igral ne uri ce
17.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Francija Rogača - Hrči Smrči
18.00 Velenjski grad
Ob jaslicah vam prepeva Kvartet Svit z Marino in Mihaelo
ŠOŠTANJ
Četrtek, 23. decembra
KINO VELENJE:: SPORED
VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA:
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE
(The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader). Družinska domišljijska pustolovščina, 111 minut Režija: Michael Apted. Igrajo: Ben Barnes, Skanden Keynes, Georgie Henley, Will Poulter, Laura Brent, Simon Pegg, Gary Sweet, Arthur Angel, idr. Sobota, 25. 12., ob 17.45 Nedelja, 26. 12., ob 16.00- otroška matineja
Ponedeljek, 27. 12. ob 17.30 - - mala dvorana
PANIKA NA VASI
(Panique au village) Ironična animirana pustolovščina, 75 minut. Režija: Stephane Aubier. Glasovi: Stephane Aubier, Vincent Patar, Jeanne Balibar, Veronique Dumont, Bruce Ellison, Frederic Jannin, Bouli Lanners idr.idr.
Sobota, 25. 12., ob 19.30 - m. dvorana Nedelja, 26. 12., ob 18.15
GREMO MI PO SVOJE
Mladinska komedija, 95 minut Režija: Miha Hočevar Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja, Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm, Matej Zemljič, Jana Zupančič, Ajda Toman, Uroš Kaurin, Luka Cimprič,idr.
Nedelja, 26. 12., ob 19.00 - m. dvorana MARMADUKE
(Marmaduke) - sinhroniziran, animirano-igrana akcijska pustolovščina, 87 minut Režija: Tom Dey. Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Štefan Kušar, Barbara Bertoncelj, Saša Kastelic, Miha Eat, idr. Sobota, 25. 12., ob 17.30 - m. dvorana
JEJ, MOLI, LJUBI
(Eat Pray Love) Romantična drama, 140 minut. Režija: Ryan Murphy. Igrajo: Julia Roberts, James Franco, Javier Bardem, Billy Crudup, Richard Jenkins, Viola Davis, Tuva Novotny, idr. Sobota, 25. 12., ob 20.00
KDO IMA DANES ROJSTNI DAN?
(Na pud aneb Kdo ma dneska narozeniny?) - sinhroniziran animirani lutkovni film, 74 minut. Režija: Jiri Barta. Slovenski glasovi: Vesna Pernarčič, Asja Kahrimanovic, Ivanka Mežan, Mila Peršin, Primož Pirnat, Niko Goršič, Kristjan Guček, Mitja Šedlbauer, Jaka Ivanc, idr. Nedelja, 26.12. ob 17.30 - m. dvorana
JULIE & JULIA
Julie & Julia) biografska romantična komedija, 123 minut. Režija: Nora Ephron Igrajo: Meryl Streep, Amy Adams, Stanley Tucci, Chris Messina, Linda Emond, Helen
Care, idr
Nedelja, 26. 12., ob 20.00
NE POZABI ME
(Remember me) Romantična drama, 128 minut. Režija: Allen Coulter. Igrajo: Robert Pattinson, Pierce Brosnan, Emilie de Ravin, Chris Cooper, Lena Olin, Martha, idr. Ponedeljek, 27. 12. ob 20.00 - mala dvorana
JAZ, BARABA
(Despicable me) - sinhroniziran Animirana družinska pustolovščina, 95 minut. Režija: Pierre Cofin, Chris Renaud Slovenski glasovi: Aljoša Koltak,Kaya Kamenarič, Monell Planin, Nika Škerjanec, Klemen Slakonja, Primož Forte, Andrej Murenc Olga Kacjan, idr. Torek, 28. 12., ob 17.30 - mala dvorana
PISMA JULIJI
(Letters to Juliet) Romantična komedija, 105 minut. Režija: Gary Winick Igrajo: Amanda Seyfried, Christopher Egan, Gael Garcia Bernal, Vanessa Redgrave, Franco Nero, idr. Torek, 28. 12., ob 20.00 - mala dvorana
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI - 1. del
(Harry Potter and the Deathly Hallows: Part I) Domišljijska akcijska pustolovščina, 146 minut. Režija: David Yats Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, Alan Rickman, idr. Sreda, 29. 12. ob 17.30
PRESTOPNO LETO
(Leap Year). Romantična komedija, 100 minut. Režija: Anand Tucker. Igrajo: Amy Adams, Matthew Goode, Adam Scott, John Lithgow, Noel O'Donovan, Tony Rohr, Pat Laffan, Alan Devlin, idr. Sreda, 29. 12. ob 20.00 - mala dvorana
SVET IGRAČ 3
(Toy Story 3)- sinhroniziran, animirana družinska komedija, 103 minute Režija: Lee Unkric. Slovenski glasovi: Nina Ivanič, Aljaž Jovanovic, Uroš Potočnik, Pia Zemljič, Iztok Jereb, Tanja Potočnik idr. Četrtek, 30. 12. ob 17.30 - m. dvorana
LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES
(It's Complicated) Romantična komedija, 114 minut. Režija: Nancy Meyers. Igrajo: Meryl Streep, Alec Baldwin, Steve Martin, John Krasinski, Hunter Parrish, Daryl Sabara, Rita Wilson, Lake Bell, idr. Četrtek, 30. 12., ob 20.00 - m. dvorana
Naslednji vikend, od 1. 1. do 2. 1. 2011 napovedujemo:
komedija DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI, dramo MATI IN HČI, triler PISATELJ V SENCI, mladinsko komedijo GREMO MI PO SVOJE
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
17.00 Mestno drsališče
Predbožični žur z ans. Tapravi faloti in prihod božička
19.00 Kulturni dom Šoštanj Nastop GŠ Sinti
Nedelja, 26. decembra
X Okolica Šoštanja
Topolšica - Lomek - Sleme (pohod, lahka pot)
18.00 Cerkev sv. Antona Žive jaslice v Skornem
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 23. decembra
16.00 Dvorana CMT - Marof
Decem ber je glas ba (ustvar jal ne delavnice, nastop učencev glasbene šole Gvido, božično novoletna zabava,...)
Nedelja, 26. decembra
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Božično - novoletni koncert MePZ Šmartno ob Paki z gosti, vokalno sku pi no Can temus
Ponedeljek, 27. dec.
10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica
18.00 Dvorana CMT-Marof
Maček Muri - Koncert Nece Falk s spremljavo
Torek, sreda,
28. in 29. decembra
10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica
17.00 Hiša mladih
Božično novoletni film na velikem plat nu
Kam na izlet?
Nedelja, 26. decembra: 10: pohod na Tuševo (PDV-Klub upokoj. Gorenje) in Štefanov pohod (PDV - sekcija Premogovnik). VABLJENI!
Prepevanje ob živih jaslih
Velenje - Muzej Velenje vabi v prazničnih dneh na ogled razstave Jaslice, ki so jo postavili Tomaž Langus in delavci Muzeja Velenje. Tokrat stoji v atriju gradu, ob živih jaslicah pa bodo v naslednjih dneh pripravili niz koncertov. Vsi se bodo pričeli ob 18. uri. Na božični večer, v soboto, 25. decembra, bodo koncert pripravili člani Moškega pevskega zbora Kajuh, v nedeljo Trio M, v torek Oktet Zavodnje in v sredo Kvartet Svit z Marino in Mihaelo. Muzej Velenje bo v prazničnih dneh odprt: 24. in 31. decembra od 10.00 do 15.00, vse ostale dni od 10.00 do 20.00. Ob ponedeljkih je muzej zaprt.
Nočni pohod in dedek Mraz
Velenje - Krajevna skupnost Staro Velenje bo pred iztekom leta 2010 pripravila še dva dogodka; krajane in krajanke, pa tudi sosede, vabijo na nočni pohod na Koželj. Z baklami v rokah se bodo na pot podali v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri. Zbirno mesto bo pred VTV-jem. V sredo, 29. decem bra, pa bodo popold ne na Sta rem trgu pripravili še obisk dedka Mraza, saj je že Miklavževanje zelo uspelo.
Koledar imen
December (gruden)
23 . četrtek - Viktorija 24. petek - Eva
25	. sobota - Božič
26	. nedelja - Štefan dan samostojnosti in neodvisnosti
27. ponedeljek -Janez
28	. torek - Zivko
29	. sreda - David
Luni ne mene
28 • decembra, ob 5:18 zadnji krajec)
CITYCENTER Celje
Četrtek, 23. 12., ob 17. uri PRIHOD BOŽIČKA s Piko Fliko, biotržnica Od 27. do 31. 12. džungelske počitniške dogodivščine od 10. do 12. ure.
V petek, 24. decembra, vas pričakujemo od 8. do 18. ure, v soboto zaprto, v nedeljo od 9. do 17. Nedelja, 26. 12., ob 11. uri Pravljične urice
Do 31. decembra vas pričakujemo na BOŽIČNO-NOVOLETNEM SEJMU!
Rdeči noski tudi v domove starejših
Ljubljana, Velenje - Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski so se odpravili tudi na obiske starejših v domovih za ostarele. Do februarja bodo obiskali več kot 2.600 stanovalcev v dvanajstih domovih. Pridejo tudi v Velenje. Dom za varstvo odraslih bodo obiskali 14. februraja.
S komedijo v novo leto
Šentilj pri Velenju - Gledališka sekcija kul tur no-pro svet ne ga druš tva Franc Schreiner iz Šentilja se je odločila, da pre mi e ro igre Spra va 2000 pri pra vi jo na zadnji večer v letu 2010. 31. decembra ob 20. uri jo bodo uprizorili v Domu krajanov Šentilj. Po predstavi bodo igralci skupaj z gledalci nazdravili prihodu novega leta, obljubljajo pa tudi veliko sme ha. Pred sta vo bodo pono vi li tudi v nedeljo, 2. januarja 2011, ob 16. uri, prav tako v domu krajanov Šentilj.
MZGATEL
inovativna IP telefonija
OBVESCEVALEC
uaH"AS 23. decembra 2010
mali OGLASI
V najem dajemo poslovne prostore na Preloški 7 v Velenju, 500 m2, od 1. 1. 2011 dalje. Prostori so primerni za skladišče in za pro iz vod njo. Info: 041/ 397 367
KGM - Katarina Kajmih s.p., Prečna pot 9, 2250 Ptuj
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje. Gsm: 031 836 378 DELAVEN očka išče zvesto punco. Gsm: 031 860 668
SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle
bi rad spoznal.
Gsm: 041 959 192
PUNCE in gospe si želijo ljubezni.
Gsm: 031 505 495, Tel.: 090 62 86
(1,99 evra/min)
BREZPLAČNO spoznavanje za ženske
do 48 let, 14 evrov za ostale, za dve
leti, ugodno za moške.
Gsm: 031 836 378
FANT išče žensko, leta niso ovira.
Gsm: 041 859 096
DEKLE si želi ljubezni.
Gsm: 031 505 495, tel.: 090 62 86
(1,99 evra/min)
ODDAM
SOBO v hiši oddam eni ali dvema ženskama. Cesta na Vrtače 3. Tel: 03 58 76 071
PRIDELKI
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam.
Gsm: 041 344 883 ŽIVALI
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje
STIKI-POZNANSTVA
40-LETNA, simpatična, urejena ženska iz Velenja, s srednje šolsko izobrazbo, si želi spoznati prijatelja do 55 let. Lahko si tudi močnejše postave. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 40-LETNI, zaposlen moški, s hišo, iz okolice Velenja, si želi spoznati žensko ali mamico, zaposleno ali nezaposleno, za resno vezo.
Ag. Alan, gsm: 041 248 647
NEPREMIČNINE
V	NASELJU Studence - Žalec prodam dvostanovanjsko hišo po ugodni ceni. Gsm: 041 463 048
V	ELITNEM delu Šoštanja, Cankarjeva 15, prodam oz. oddam opremljeno garsonjero z balkonom in kletjo v velikosti 21,65 m2. Cena prodaje garsonjere je po dogovoru, v primeru najema pa 250 evrov z vštetimi stroški. Pogoj najema je dvo mesečno predplačilo.
Gsm: 041 884 370
TELIČKO mesne pasme, staro 7 dni, prodam.
Gsm: 051 314 306
TELIČKO, čb, staro 3 tedne, prodam.
Gsm: 041 632 581
PRAŠIČE za zakol ali svinjske polovice
prodam. (Fišar, Tabor)
Gsm: 041 619 372
PRAŠIČA, 150 kg težkega, domače
reje, prodam celega ali polovico.
Gsm: 041 942 898
TELIČKO, simentalko, težko 160 kg,
prodam.
Gsm: 031 852 334
RAZNO
MODELČKE avtomobilčkov Bburago, Maisto in Hotwheels, merilo 1:18, različnih znamk, ugodno prodam. Gsm: 041 692 995
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
3- sobno stanovanje Velenje center, / 4/4. nad./ adaptirano leta 2006, 80 m2, odličen razpored in lokacija. Cena 89.000 €.
2-sobno stanovanje v Velenju, vila blok, 1.2010,106 m 2. Cena 85.000 €.
2-sobno stanovanje Kardeljev trg, 7/16 nad., 1.1984,63 m2, zelo prostorno, možna preureditev v 3-sobno. Cena 75.000 €. Hišo, dvojček na Lipi, Velenje, 1.1985,424 m2 parcela. Medetažna hiša, 300 m2 stanovanjske površine je na odlični lokaciji.
Cena 250.000 €.
vec Mi , .. . www.habit.si
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje
Zlata poroka:
Ana Marija in Ignac Novak, Rečica ob Paki 52, Šmartno ob Paki.
Smrti
Marija Klezin, roj. 1934, Gabrno 17, Laško; Jožefa Golob, roj. 1933, Špeglova ul. 52, Velenje; Frančišek Pečečnik, roj. 1931, Plešivec 13,
Velenje; Anton Rojšek, roj.1937, Širmanski Hrib 7, Litija; Jože Žrebelj, roj. 1928, Mali vrh 94, Šmartno ob Paki; Olga Šiljar, roj. 1918, Krnica 13, Luče; Stanislav Šoštar, roj. 1932, Cmereška gorca 4, Podčetrtek; Štefan Sveček, roj. 1952, Mlak 2, Muta; Jana Oštir, roj. 1965, Rašiška ulica 3, Ljubljana; Roman Terče, roj. 1937, Bele vode 2, Šoštanj.
Rogel-METAL d.o.o.
Gavce 28 a • Šmartno ob Paki
Vsem občankam, občanom in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto!
Vsem poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in sporočamo, da smo namesto voščilnic sredstva namenili v humanitarne namene (Društvu gluhih in naglušnih Celje).
ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recep te, pred pi sa ne istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
25. in 26. 12. - IVAN JANEŽIČ, dr. dent. med. (Zasebna zobna ambulanta, Efenkova 61, Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dež. veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
nikoli sami
107,8
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 23. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. decembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 26. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 27. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 13. dec. 2010 do 19. dec. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO
od 13. dec. 2010 do 19. dec. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
iHl
311
H
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA GORA	VELIKI VRH	ŠOŠTANJ
Aškerčeva
■ 13.dec i14.dec i15.dec □ 16. dec i17.dec □18.dec i19.dec
35
30
25
20
15
10
OBVESCEVALEC
KAMNOSESTVO PODPECAN SEBASTJAN, S. P.
Šalek 20, Velenje, GSM 070 849 569 Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto.
Nagrajenci nagradne križanke PRESTA, objavljene v tedniku Naš čas, 9. decembra so:
1. Nagrado-torto prejme: KARLINA KLANČNIK, Ravne 15, Šoštanj
2.	Nagrado-potico prejme: DANICA POGOREVC, Andraž, 35 a, Polzela
3.	Nagrado-sadni kruh prejme: MARIJA LEČNIK, Šercerjeva 13, Velenje Nagra jen ci bodo potrdi lo o nagra di prejeli po pošti..
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
FRANČIŠEK PEČEČNIK
iz Plešivca 13, Velenje 26. 11. 1931 - 11. 12. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih delili bolečino z nami. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, osebju Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica, Pogrebni službi Usar, častni straži in rudarski godbi Premogovnika Velenje, sodelavcem kolektiva HTZ, govorniku g. Dragu Kolarju, pevcem, skupini Flamingo, cerkvenim pevcem iz Plešivca, praporščakom in gospodu kaplanu Rezarju za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V SLOVO
V 90. letu je umrla draga sestra in teta
SILVA MAVSAR
iz Tomšičeve 10, Velenje
Zadnja leta je bivala v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. K zadnjemu počitku smo jo pospremili v torek, 21. decebra, na pokopališču v Podkraju.
Žalujoči: vsi njeni
Za vedno je odšel naš dragi
JOŽE ŠPITAL
1927 - 2010
Vsi njegovi
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava in ena sama za vse življenje.
(T. Pavček)
ZAHVALA
V 89. letu se je poslovila draga mama, stara mama in bica
FRANČIŠKA VELUNŠEK
roj. Žerjav 16. 2. 1922 - 15. 12. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in se od nje poslovili na zadnji poti. Hvala osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, govorniku g. Kolarju, skupini Flamingo, izvajalcu Tišine, praporščaku, gospodu kaplanu Janku Rezarju za opravljen obred in mašo ter Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.
Žalujoči: sin Marjan in Ivi z družinama ter ostalo sorodstvo
Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 9. decembra 2010 so:
1.	nagrada: Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj (Sifon in pipa)
2.	nagrada: Nataša Cerovšek, Mali vrh 28, 3327 Šmartno ob Paki (Pipa za mrzlo vodo)^
3.	nagrada: Darko Pavič, Šalek 88, 3320 Velenje (Kroglični ventil)
Rešitev gesel: POSLOVNI OBJEKT KREVZEL TOPLOZRAČNO OGREVANJE TEHNOLOŠKE INSTALACIJE ŠPRINKLER PROTIPOŽARNI SISTEMI
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel med delovnikom od 7 - 15 ure.
107,8 MHZ
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
t POGREBNE STORITVE V CELOTI t PREVOZI
t UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
JOŽEFE GOLOB
iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče v njen spomin. Hvala gasilcem, športnikom, nosilcem praporja iz Pesja, pevcem ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Posebej se zahvaljujemo g. Blatniku, dr. med., g. Rijevcu, dr. med., medicinskim sestram in patronažni službi iz Velenja. Od naše drage smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v četrtek, 16. decembra, na pokopališču na Dobrni.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Kadar boš odšel, pusti okna odprta, ne zapiraj vrat za seboj, ne ponujaj roke v slovo.
(Neža Maurer)
ZAHVALA
Tiho in spokojno je za vedno zaspal dragi oče, tast in stari ata
JOŽE ŽREBELJ
19. 9. 1928 - 5. 12. 2010
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in z njim delili drobne radosti življenja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Gorenja za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala sosedom, gospe Olgi Pilih, Partovim, hvala g. Stuparju, dr.
med. Iskrena hvala govorniku g. Jožetu Aristovniku za lepe poslovilne besede ter duhovniku za občutno opravljeno pogrebno mašo. Hvala pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
SIDONIJE MARIČ
26. 1. 1935 - 10. 12. 2010
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom s Šercerjeve 16 za izrečeno sožalje in darovane sveče. Iskrena hvala sodelavkam in sodelovacem Doma za varstvo
odraslih Velenje za vso skrb in nego v času njene bolezni in bivanja v domu. Hvala g. Pavlu Grošlju, dr. med., za lajšanje njene bolezni. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Iskrena hvala Šlehtovim za vso pomoč.
Vsi njeni
Kdo bo naj osebnost?
Vse bolj napeto postaja in vse več glasov prihaja - Bo Miran Šumečnik ali dr. Uroš Rotnik?
Ni več prav veliko časa. Danes objavljamo predzadnji kupon, zadnjega bomo 30. decembra, a boste imeli za glasovanje z njim potem čas samo do 31. decembra do 10. ure. Do takrat ga bo treba spraviti do nas. Glasovanje v programu Radia Velenje pa bomo
Ta teden bomo izžrebali
Med tistimi, ki boste glasovali s kuponom številka 7 bomo izžrebali enega, ki se bo odpravil na enodnevni izlet na Dunaj s Turistično agencijo Palma; enega, ki bo imel v Osmici na voljo 2 uri bowlinga in enega, ki si bo lahko v Managerju privoščil dve pici.
zaključili v četrtek, 30. decembra popoldne. Kot veste, bomo naj osebnost leta 2010, razglasili na velikem silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju.
Tesno, tesno
V torek smo spet šteli. Kako kaže po 6. krogu?
Glavna nagrada LCD televizor Gorenje
Med vsem, ki ste že in še boste glasovali s kuponi iz Našega časa bomo ob koncu, na silvestrovanju na Titovem trgu, kjer bomo razglasili naj osebnost, izžrebali glavno nagrado. To ne bo hladilnik Gorenje ampak - preberite - LCD televizor Gorenje.
gorenje
Generalni pokrovitelj izbora naj osebnosti
Med tistim, ki boste glasovali v finalnem žrebanju, bomo izžrebali LCD televizor.
Če Miranu Šumečniku 881 glasovom iz prejšnjega tedna prištejemo 180 radijskih ter 196 časopisnih, dobimo 1.257 glasov.
Če dr. Urošu Rotniku 747 glasovom iz zadnjega štetja prištejemo 110 novih radijskih in 249 novih časopisnih glasov, dobimo skupaj 1.106 glasov.
Glasujejo bralci in poslušalci
Iz časo pi sa Naš čas izrežete kupon številka 7 (ne pošiljajte starih!), nanj napišete tistega, za katerega glasujete, in dodajte obrazložitev. Kupon naslovite na Naš čas, Kidričeva 2 a,3320 Velenje.
V programu Radia Velenje lahko po telefonu 897 50 03 in 897
^^ Koroška cesta 44, Velenje
Praznujte zaključek leta, rojstni dan ali kakšno drugo slavnost malo drugače, aktivno!
Odlično sprostitev in zabavo ponuja VIRTUALNI BOWLING OSMICA na Koroški 44 v Velenju. V prodajalni OSMICA, znani po ugodnih cenah, vam po želji pripravijo tudi narezke, kanapeje, krače...
Veliko zdravja in ustvarjalnosti v 2011!
50 04 glasujete vsak dan, razen sobot in nedelj, dopoldne ob 9.50 in popoldne ob 16.50 tri minute. V istem času glasovanje poteka tudi s pomočjo SMS sporočil na številko 031 26 26 26.
Prijazno vabljeni v
na Šaleški 20 v Velenju, telefon 03/ 898 15 50
Izžrebali smo dve Palmini majici in Mobtelov GSM
Majici, ki jih podarja Turistična agencija Palma, prejmeta: Marija Blagotinšek, Lokovica l8a, 3325 Šoštanj in Nejc Fišer, Rudarjevo 8, 2313 Črna na Koroškem; mobilni telefon, ki ga podarja Mobtel, pa bo prejela Jožica Pražnik, Šlandrova 10, 3320 Velenje.
Karkoli se bo že skrivalo pod pokrovom časa, zapeljite iz vsakdana na prijazne, sončne poti!
r w
www.palma.si
VELENJE 03/898-43-70 • CELJE 03/428-43-04
Skica za potret: Miran Šumečnik
Z dirigentsko palico v roki
Milena Krstič - Planine
»Uh, zvezde prihajajo ...«, je v njegov korak po stopnicah, ko je prihajal k nam, pospremila naša Nadja. Tista, pri kateri se glasovi za naj osebnost najprej ustavijo. »Nisem nobena zvezda,« se ni dal. »Sem Šoštanjčan, ki živim v Velenju. Tri de set let star, s to sre čo, da lahko počnem stvari, ki jih imam rad,« pravi. Tega, da mu ne godi, da so to, da dela dobro, opazili ljudje, pa ne bi mogel skriti nihče. Seveda mu godi. Kako da ne?
Osemnajst let je že pri Pihalnem orkestru Zarja, prej pozavnist, zadnja tri leta dirigent. »Še danes i mam pred očmi, kako je bilo, ko sem na prvo vajo prišel kot dirigent, kot »mulc«. Takoj sem povedal, da raz lik med starejšimi in mlajšimi ne bom delal, da zna pasti tudi kaka krepka, da bomo garal i i n se potili ...«. To pa je tisto, kar na koncu odtehta vse. Pod njegovo taktirko je Pihalni orkester dosegel največje uspehe v zgodovini, bil prvič zlat na mednarodnem tekmovanju. V teh treh letih so tekmovali sedemkrat, vedno uspešno (enkrat bili bronasti, enkrat srebrni, petkrat zlati). Zaposlen je na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje kot učitelj trobil.
»Samski, iščem dekle,« je rekel, ko smo ga izzvali, da pove o sebi kaj, nekaj, kar ni povezano z glasbo. »Samo šalil sem se,« je potem dodal. To pa rad počne. Ampak v vsaki šali je nekaj resnice ... Mogo-
če pa mu mi poiščemo dekle? Ali pa ga prijavimo v kak resničnost-ni šov tipa Sanjski moški. Zdaj se šali mo mi. Ker - Šumeč nik bo že sam našel, kar išče. Ko bo čas za to. Rad bere, čeprav ima za branje bolj malo časa, sprošča pa se v naravi. Vesel je, da imajo ljudje glasbo, ki jo izvajajo, radi. »Ko sem prvič dirigiral novoletni koncert, sem bil pa res ponosen. Nisem se zavedal, da smo v Šoš tanju tako
ni decembrski izlet v Istro, na Brione .... Se nagradili za tisto, kar so dosegli. Ste vzeli inštrumente s seboj? »Seveda, ampak ne vseh ... Za godbenika dan ni popoln, če se ne dotakne instrumenta,« se je zasmejal.
Kaj vse je še povedal, naj ostane med nami. Ampak nečesa pa ne sme mo zamol ča ti. » Če ne bi bil kandidat sam, bi glasoval za Rotni-ka. Fejst človek je.«	■
Ste vedeli, da Miran Šumečnik išče dekle? Pravi sieer, da je šala...
priljubljeni, da lahko na naš koncert pride kar tisoč ljudi.«
Priljubljen pa je tudi v Velenju. Muzi kal Čarovnik iz Oza, velik, doslej njegov največji projekt, ki pa gotovo ne bo zadnji, ga je dvignil. Zanj je najprej prispeval idejo. »Ideja je dobra, sprejeta bo, če boš dirigiral,« je bil potem izzvan, on pa je idejo nadgradil. »Pa pazi, ne bo lahko,« so ga opozorili, preden je začel, idejo izpopolnil in jo izvrstno izpeljal.
Družabnost mu ni tuja. Rad se druži. Ta mesec so se z Zarjo, kar 85 članov šteje, podali na dvodnev-
Skica za portret: dr. Uroš Rotnik
Namesto obleke zdaj kavboj ke
Milena Krstič - Planine
»Priznam. Zelo veliko mi pomeni, da so ljudje opazili, da sem nekaj naredil, da smo z ekipo delali dobro. To, da tako pravijo ljudje, mi pomeni več kot vsaka diploma, vsaka plača ...«. Tako nekako je rekel dr. Uroš Rotnik, finalist za naj osebnost leta 2010, pred šestimi tedni odstavljeni direktor Termoelektrarne Šoštanj, eden od tvorcev projekta Blok 6. O tem projektu veste že skoraj vse, koliko pa o dr. Rotniku?
Kariero je začel graditi zgodaj. Zelo zgodaj. Pri tej gradnji se je nav-
avtošole. Vsak dan med 15. in 21. uro. Do absolventa in diplome je prispel v rednem roku. Saj niste podvomili o tem? Med absolventskim stažem, ko seje pripravljal na diplo mo, je učil mate ma ti ko na srednji zdravstveni in Šubičevi gimnaziji. Tudi zapisano v delovni knjigi. Potem pa je leta 1992 prišel v elektrarno in od takrat bil njen. »Ko sem rekel, da ne bom podpisal nove pogodbe, je poteklo natanko osemnajst let dela v elektrarni.« Devet let je bil direktor. Star bo 43 let.
Je rojen Šoštanjčan. »Otroštvo sem preživljal v hiši, kije stala dves-
letnice ima v glavi. Prvorojenka je na svet privekala leto po poroki.
Triintrideset jih je imel, ko so mu zaupali vodenje Termoelektrarne Šoštanj. »Dobrih, strokovnih ljudi, kakršni v TEŠ-u so, ni težko vodil ti,« pravi in doda: »Sploh še nisem dojel, da me tam ni že šest tednov.« Še vedno pa aktivno dela. »Če delaš pri projektu od leta 2001, je jasno, da si v zvezi z njim stkal številna poznanstva. Ti ljudje danes sprašujejo, zanima jih, kaj se dogaja,« pravi. »Edina razlika med takrat in danes je, da danes funkcioniram v kavbojkah, prej sem pa v obleki.
Ste vedeli, da je bil dr. Uroš Rotnik dva meseea tudi poštar? Pravi, da ima dokumentirano.
zel borbenosti, zagrizenosti, upornosti, nepopustljivosti. Poletne počitnice iz 5. v 6. razred osnovne šole je prvič preživljal na žagi. Pre-la gal deske. Take so bile potem počitnice do konca osnovne šole. Med srednjo šolo j e hodil ob petkih popoldan in sobotah zjutraj delat za tekoči trak. Vsa leta. Po končani srednji šoli je bil poštar. Mogoče je prav vam prinesel kakšno pismo? Tisti mesec, preden je šel v JLA, in tisti mesec, ko se je iz JLA vrnil, nista šla v prazno. Zapisana ima v delovni knjižici. Med študijem v Ljubljani je bil inštruktor
to met rov stran od elek trar ne. Zaradi pogrezanja se še danes živo spominjam, je bila že toliko načeta, da sem lahko skozi razpoko v dnevni sobi vstopil v hišo. Spali smo tako, da smo bili pokriti z rjuhami, ker je »rajh« dol letel, ko so ponoči spodaj minirali... Ampak smo preživeli,« doda.
Leta 1974 so se preselili v novo hišo na Pohrastniku. »... kjer še danes živim skupaj s starši in svojo družino.« S 14-letno hčerko Nežo, 10-letno Tino, ženo Karmen. Poročil se je leta 1995, je povedal, čeprav po tem ni bil vprašan. Vse
Delal pa sem po cele dneve, od sedmih zjutraj do sedmih zvečer.«
Zase pravi, da je realen optimist. »Stanje, kot je, ni v redu. Projekt ne teče, motivacija je na dnu... Projekt pa so posli, pogodbe, ljudje. To niso papirji.« Prihajajo, pravi, lepši časi. Natančneje? »Januar, februar in marec 2011.« In jih skicira. S puščicami. Z mojim svinčnikom in v moj notes. Skicira pa kar naprej. Stavim, da se je tudi blok 6 začel z njegovo skico. Preden se poslovi, vprašanje: »Šumečnika moram poklicati, imate njegov GSM?«	■