DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE L®to 2. štev. 207 - Cena 3.- lire TRSTt petek 1. februarja, 1946 Uredništvo ln uprava, Plazza 'Goldoni tt. 1*1. Tel. St. 93806,93807,93808. Rokopisi se n« vračajo Pisma ministru Kardelju "V Slovansko - italijanska antifašisti-ena *nija, krajevni NOO. Z M 8 in AFZ fe ŠEMPETRA to naslonili v°dtt jugoslovanske delegacije v Londonu sledečo resolucijo: ^Prebivalci občine Bempeter pri Gorici vas iskreno pozdravljamo krt odločnega in vnetega borca za kovice in boljšo bodočnost naie Mučene in tako ljubljene Primor-*k®- Prikažite ubranim zastopni-* pravice in svobode. 8 svo-<•<* trplj&njem in a svojo krvijo f*o *• priborili pravioe, M jih do-Atlantska karta, nato t polnim Pravom zahtevamo priključitev Primorske « Trstom *» Oorioo k u POD&ABOTTNA piStjo: mladincu, ki smo na lastni ** občutili teror italijanskega far •izma, smo bili preganjani in ^ krvavo borili ea svobodo, se ani‘ tov. Kardelj priporočamo, da J*** skupščino Združenih narodov našo voljo po priključitvi '•morske s Trstom k Federativni republiki Jugoslaviji, nafi **®*eri domovini*. * STANDREZA pišejo ženska in ^"‘dlnska organizacija, AntifaSisti-”** unija ter prosvetno druitvo: *ft-epri<5anf smo, da boste na ^"Ptčini Združenih narodov zah-J*Ua* * vso odločnostjo, da se pri-k FLRJ tudi zadnji koSček "genske zemlje na Primorskem. stojimo na braniku svojih frat>’0. nestrpno sledimo dtlu Zdru-°Mh narodov v Londonu ter Vam °sanio popolno zaupanje». BUKOVICA: 'Prebivalci iti Bukovioe pri Oorir •vo*** P° *voiem ^cr• HOO in vseh *h organizacij izražamo naše zaupanje ter Vas naproSa-‘ **# zastavite vse svoje site in 0,°bnostt za čimprejSnjo rešttev tv * *nja Julijske krajine, za kate-^htevamo priključitev s Trstom Gorioo ter Slovensko Benečijo k PLRj*. PEVMa« TovariSu Kardelju »o poslali za-V*ico krajevni NOO za Pevmo, žena, prosvetno druitvo prapor* in mladinska zveza. afco pil* mladina: t4fi mladinci se vam toplo pri-^očamo, da storite vse, kar je v toi1* ‘rn°leK> da bo Primorska prt-^rniena k domovini FLRJ. Bon “o °*t vseh nas je odvisna od re-tega vprašanja. le kot otrooi * občutili krfvice fašizma, /M jj®’* h vzel, kar nam je bilo naj-M nal materinski jezik. Pre-jjl *n tlačeni t>»a svoja otro-yliedleta‘ *rn° se mladinci dvignili *a»u prv*m*-> H* v p&rtizane in se 09vobodili za ceno ogromnih ** nepopisnega trpljenja. Trd-^ *»o prepričani, da naše žrtve ^ odo zaman, ker pravica je na ®fr®n4. Popolnoma zaupamo v *, ** težko pričakujemo dne, ko *&ru.žUi z bratskimi narodi r», **r prvič v svojem življenju *«obodno zadihali*. rt!K,luoije to jugoslo-***v*11* Ka*toP'nMtu v »kupSčini narodov poslale vse or-prasvefna druitvo, fcra* ,> HOO.fi im vasi AjSevioa, ^rg, Solkan in SantmatMr. **°va Jugoslovanska ustava spreleta ,B®ORrad 81. Ustavodajna "o jf« danes na plenarnem *P*eiai!n xast^anfw obeh Domov Do_ v*® ^odo jugoslovansko usta-Jugoslavija postala iokUl*j, publika in monarhija je ***•« ukinjena. j^mož Jnpsla?l|l 81 - m**» »poroda, da Je ame-J>o8ja.0l1Jev 1,1 12000 fiatov. Poslala v domovino ^'3«n V N071*01«1«11!! «o zbrali tudl DckaJ tisod funtov vlnl. i Gospodarski položaj v se stalno slabša Grčiji|Varnostni svet obravnava grško ter indonezijsko vprašanje Moskva, 31. Tass. — Gospodarski položaj v Grčiji se stalno ln modno slabša. Grčija je danes v položaju, ki spominja na po polen gospodar, skl polom. Industrija ln poljedelstvo propadata. 70% delavcev je brez dela. Uradni kurz drahme je padel na 20.000 za funt šterling. Lakota je usoda širokih mnoJilc grške, ga prebivalstva. Inozemski tisk podaja dovolj obširno sliko katastrofalnega položar ja v Grčiji, «Times» ugotavlja, da je položaj obupen in pide, da ka&e-Jo stavke v Atenah in drugih mestih na resnost položaja delovni}! množic, ki vidijo, kako njihov papirnati denar stalno Izgublja na vrednosti, >■. Gospodarska kriza, ki Je zajela vso Grdijo, ni edinole posledica o-kupaclje ta plenjenja fašističnih nemških osvajalcev. Resnost grškega položaja je še mnogo bolj odvisna od političnih razlogov, zlasti pa od protlljudske in egoistične politike reakcije. Grška reakcija se v nasprotju z demokratičnimi organizacijami, ki streme za reorganizacijo gospodarstva, briga samo za osebne interese, za koristi špekulantov ln verlžnikov črne borze. Dovolj je, da sg spomnimo samo na takozvanl gospodarski program, Kanelopuloaove vlade: Zvišanje cen za blago, ki ga dobavlja UNRRA, znižanje posrednih davkov. Objava tega programa Je po. vzrocila ogorčenje demokratičnih organizacij. Te organizacije vedo, da pomeni podoben gospodarski program eamo razširjenje delovanje. verlžnikov in da prepušča bedi ln gladu 90% prebivalstva, ostalim 10% pa zagotavlja popolno prostost od vsakršne kontrole ln kazni. Blaga, ki ga dobavlja UNRRA, ne dobe široke mnoiice grškega ljudstva. Zaradi delovanja posebnih vladnih komisij, so vse UNR-RA-ine dobave na razpolago mo-narhofašlstičnim verižnlkom. Na gospodarski položaj v Grčiji je vplival tudi teror med množicami. Okoli 200.000 oseb, ki so bile preganjane zaradi svojega demokratičnega prepričanja, je bilo prisiljenih tokati zatočišča v gozdovih ln gorah. Nad 15.000 oseb Je ▼ zaporih. Krvavi teror reakcionarnih tolp ln monarhistični udari usmerjajo pozornost debele od obnove. Uspešne rešitve te naloge ne o-lajšuje prisotnost tujih oboroženih sil v Grčiji, ki so se spremenile v sredstvo za vplivanje na notranji politični položaj v državi. Gospodarski prerod Grčije bo mo. žen samo, ko sl bo gospodarska po. litJka zadala naloge, ki ustrezajo interesom narodnega gospodarstva vsega ljudstva to ne le skupin ve-rižnikov, ki so se vsedli na pleča ljudstva. Gospodarski preporod Grčije bo možen samo, če se bo gospodarska politika razvijala na temelju demokracije, neodvisnosti dežele ter ukinitve pritiska od zunaj na notranji položaj v Grčiji. GrSko-brltanskl gospodarski sporazum Gospodarski sporazum, ki Je bil sklenjen pred nekaj dnevi med Veliko Britanijo in Grčijo, Je bil v Grčiji sprejet z znatno kritiko. Grški tisk ne goji optimizma, o tem sporazumu, kot ga kaže govor ministrskega predsednika Tsuderosa. Po pogojih tega sporazuma, se Anglija odreka vrnitvi posojila 640 milijonov funtov šterlingov, ki ga je dobila Grčija v letih 1940. do 1944. ln daje dodatno posojilo 15 milijonov funtov šterlingov proti vrnitvi v desetih letnih obrokih, počenši z julijem 1951. Poleg tega bo Grčija no poseben tekoči račun položila 15 milijonov šterlingov ali u-strezajočo vsoto v drugi tuji valuti kot jamstvo za likvidnost grške narodne banke. Velika Britanija bo dobavila Grčiji blago za pol milijona funtov šterlingov. Toda Grčija se je obvezala, da ne bo izdajala novih bankovcev brez odobritve vladne komisije, v kateri bodo poleg grških predstavnikov tudi predstavniki Velike Britanije in Združenih dAav. Neki grški list piše v kritiki tega sporazuma, da 46 miljonov funtov šterlingov, ki Jih je Velika Britanija dala Grčiji za vodstvo vojne proti Italiji cnlso dar». Ust na- SPOMENICA MESTNEGA OSVOBODILNEGA SVETA cw ;fl zapustil Čunnklng 30, AFP- — Harriman, p n v Moskvi, Je *a_ *°Vonv m8klng po tridnevnih raz-* Enat'Salom Cangkajškom. tros za Trst je predal g. polkovniku Alfredu C. Bovrmanu, viSje-mu oficirju za civilne zadeve, sledečo spomenico: Osvobodilni svet za Trst potrjuje prejem pisma z dne 31. decembra 191/5 od gospoda Alfreda C. Bow-mana, polkovnika JAGD, viSjega častnika za civilne posle. Dva člana Osvobodilnega sveta sta bila naknadno povabljena na (UiljH razgovor z raznimi referenti ZavezniSke vojaSke uprave tekom sefe, ki se je vrSila v zvezi s tozadevno resolucijo z dne 87. decembra 19 J, S. Ob tej priliki so ra/spravljali o raznih točkah gori omenjene reso-luoije ter je Osvobodilni svet poudaril nekatere temeljne potrebe <*» sioer: Splošno se priznava največja nujnost, da se posjteSijo dela za obnovo porušenih ln poškodovanih pri-staniiklih naprav, da se s tem nudi mestnemu gospodarstvu možnost za delo in da se zopet usmeri semkaj tradicionalni tok prometa. Ta nujnost obnove se pojavlja istočasno z naraščajočo brezposelnostjo, ki utegne imeti najnevarnejše socialne, gospodarske in politične posledice. Hiter tempo obnove bi v veliki meri ublažil brezposelnost Za praktično izvajanje teh zahtev smatra Osvobodilni svet za Trst, da je potrebno: a) m obnovo hangarjev, ki te j$ Sele začela, naj se isto-časno začno z zidanjem in popravljanjem skladišč. Samo s takim načinom obnove bo mogoče nitdWt obstoječim skladu z višjimi oblastmi, napeii vse sile za dosego tklopitvb avstrijske in češkoslovaške železniške mreže za blagovni promet. Ta sklopitev, ki v ostalem za vojaSke potrebe že delt časa obstoja, mora MM raztegnjena tudi na blagovni promet kakor ie obstoja med cono A in Jugoslavijo in Italijo. Četudi bo v letu 191,6. pomoč UNRRA-a predstavljala glavni promet tržaške luke s srednje evropskimi in balkanskimi državami, Je vendar treba v največji men podpreti tudi trgovinski promet s tremi državami skozi naše pristanišče. Trst ne more brez velikih motenj prenesti preusmeritve svojega tradicionalnega prometa, Osvobodilni svet za Trst„ ima že na razpolago podatke o tej preru. »meritvi. Tako na primer gre del prometa UNRRA-e in del prvega češkoslovaškega izvoza preko severnih evropskih luk, dodim je bil prej ta promet namenjen preko naše luke. Trst ne more pasivno gledati na grozečo škodo, ki Jo občutijo vse plasti prebivalstva in mestno gospodarstvo. V tem v zvezi je tudi pobuda, M jo Osvobodilni svet za Trsi predo-čuJe Zavezniška vojaški upravi, naj se vzame v pretres tudi potreba po neprestanem dnevnem 4n nočnem' delu v pristanišču, da se s tem premosti sedanja omejena kapaciteta luke. To pobudo Je treba upoštevati zato, da bo mogla vsa tonaža pristajati v pristanišču — v kolikor Jo bo zmogel železniški park zalednih držav. Na ta način bi na eni strani pomagali pristaniškim delavcem in s tem v zvezi mestnemu gospodarskemu stanju, po drugi »froni pa M to v sedanjih prilikah le v pičli meri vplivalo na oeno transporta 4« blaga. Osvobodilni svet za Tnt te zaveda, da ji v gornjih zahtevah zapopa-dena skrb in težnja mesta in nadaljnji pogoji pristaniškega gospodarstva. Hitra rešitev teh zahtev M omiKla fnnogo bede in pomanjkanja ter M hkrati izgladila pot ta rešitev nadaljnjih problemov. dal ju je: «Od 15 milijonov funtov šterlingov, ki bi jih morala Grčija dobiti, bo ostalo 11 milijonov v Angliji, kjer bodo predstavljali samo teoretično kritje drahme, kajti s tem denarjem je mogoče razpolagati samo s pristankom angleške narodne banke. Od naših 63 milijonov funtov šterlingov, ki so še vedno blokirani v angleški narodni banki, piše list, nam bodo dali 15 milijonov to dovolili kupiti blaga samo za pol milijona, to Je 54 krat manj, kot smo porabili pred vojno.* V luči teh premišljevanj postane Jasno, da so Izjave onega komentatorja agencije Reuter, ki pravi, da predstavlja angleako-grški s po. razum realno osnovo za gospodarsko obnovo Grčije, le malo v skla. dn z resnico. Ozdravljenje gospodarskega življenja Grčije je neraz-družno povezano a ozdravljenjem njenega političnega položaja. IKRATKE VCSTIl KRUSEVAC. Srbsko mesto Kru-ševac Je proglasilo dan osvoboditve mesta po Rdeči armadi kot narodni praznik. Meščani so poslali generalnemu poročniku Mljajevu, poveljniku oddelka Rdeče armade, ki je izgnal Nemce iz KruSevca, pozdravno brzojavko. BEOGRAD. Zvezno ministrstvo za poljedeljstvo Je odredilo mobilizacijo vseh traktorjev, ki so last privatnikov. Traktorji bodo dodeljeni traktorskim in strojnim postajam za izvajanje racionalnega obdelovanja zemlje. DONDON. Pogajanja za rešitev stavke v Jeklarski in motorni industriji so se ponovno razbila. Skupno število stavkajočih znaša sedaj 1.500.000. WASHINGTON. Pet do šest tisoč dopisnikov in komentatorjev je prožilo za dovoljenje, da bi lahko prisostvovali poskusom z atomsko bombo, ki se bodo vršili spomladi na Pacifiku. LONDON. Maršal Montgomerjr bo postal načelnik imperijskega generalnega štaba. BEOGRAD. V Beograd je prispela skupina sovjetskih gledaliških umetnikov. Svečanega sprejema so se udelefclll številni predstavniki jugoslovanskih oblasti. WASHINGTON. Ameriški narodi so včeraj proslavili 64. obletnico rojstva pokojnega predsednika Franklina Roosevelta. Dam je potekel v številnih sestankih in proslavah po vsej državi Parlamentu so predložili zakonski načrt, po katerem naj bi proglasili rojstni dan bivšega predsednika Roosevelta za narodni praznik. PARIZ. Leon BI um, ki je bil pred kratkim imenovan za izrednega veleposlanika v ZDA je odpotoval v Washlngton, kjer bo pričel s pogajanji za ameriško posojilo Franciji. ATENE. V grško glavno mesto je prispelo 1.200 francoskih, angleških in amerikanskih opazovalcev, ki bodo prisostvovali poteku grških volitev. London, Sl. - VZN — Jutri se bo Varnostni svet ponovno sestal in razpravljal o položaju v Grčiji ter Indoneziji. Ker iransko vprašanje trenutno ni na dnevnem redu, domnevajo, da bo Svet proučeval sovjetsko in ukrajinsko kritiko o položaju v omenjenih dveh državah. Danes ni sestankov. Možnost zaupne uprave za Indonezijo Singapur, 31. - — VZN — Sir Archibald Clark Kerr, posebni odposlan eo britanske vlade na Javi, ki je bil imenovan za poslanika Združenih državah, je danes dejal na tiskovni konferenci y Singapo-ru, da obstoja velika možnost, da bo Indonezija prešla pod zaupno upravo organizacije Združenih narodov. Poziv ženam vsega sveta za sodelovanje z ZN London, 31. - VZN — Agencija INS poroča, da so danes sestavili pod vodstvom gospe Eleonore Roosevelt odprto pismo ženam vsega. sveta, a katerim jih pozivajo k dejanskemu sodelovanju pri organizaciji Združenih narodov. Indijsko javno mnenje London, 31. - AFP — V. Ralappo, voditelj indijskih železničarjev to bivši predsednik vseindijskega sindikalnega kongresa, ki je predstavljal Indijo na konferenci mednarodnega delovnega urada, je Izjavil danes predstavnikom tiska, da se Javno mnenje v Indiji vedno bolj nagiba k socializmu. Med svojim bivanjem v Londonu Je Ralappa načel vprašanje izpusta političnih Jetnikov to terjal splošno amnestijo. Zavrnjen predlog opozicije London, 31. - INS — Spodnja zbornica je včeraj odbila opozicijski predlog o odklonitvi zakona o nacionalizaciji premogovnikov a 359 :182 glasovom. Opozicija Je nato napadla drug del vladnega predloga, naj zakon izročijo v pretres stalnemu odboru. Eden je predlagal, naj zakon predložijo vsej zbornici; ta predlog so zavrnili s 356 :181. Končno so finančni to tehnični del zakona sprejeli s 272 :132 glasovi. Pred trinajstimi leli Moskva, 31. — Bred trinajstimi leti, 30. Januarja 1933, je Hitler izvedel svoj fašistični državni udar v Nemčiji. Ko se je polastil oblasti, jo zatrjeval na vsa usta, da bo nacistični režim trajal najmanj tisoč let. V resnici Je fašistična klika vztrajala na oblasti vsega skupaj 12 let. Vendar, na žalost, mu je v tej dobi uspelo zagrešiti toliko zločinov, da se bo prihodnost spominjala teh let kot najtemnejših ln najmračnejših v zgodovini človeštva. Hitlerjev tretji Reich »o uničili silni udarci vojsk Združenih narodov; v tej borbi je Imela največjo vlogo SZ, ki je rešila evropsko civilizacijo fašističnega barbarstva. Vsako leto 30. januarja Je imel Hitler svoje običajne gromovniške govore, toda 30. Januarja 1943 je Hitler molčal; v svoji poslanici, ki jo Je prebral Goebbels, Je govoril o hudih udarcih, ki jih Je dobila nemška armada pred Stalingradom. Na bojlfeču pred Stalingradom se je Izvršil velik preokret v tej vojni, ki je neizbežno pripeljal do propada hitlerjevske Nemčije. 30. Januarja 1945, ko je stala Rdeča armada 150 km pred Berlinom, je Hitler' spregovoril v histeričnem pozivu, naj se Nemci bore z obupom kjerkoli. Tri mesece kasneje Je Rdeča armada vdrla v ulice nemške prestolnice. Hitlerjevska država je propadla. Danes, 13 let po Hitlerjevem državnem udaru, so njegovi sokrivci namestu, ki jim gre. Sedaj sede na zatožni klopi kot vojni zločinci ta sovražniki človeštva. Narodi vsega sveta so dali neštete žrtve v borbi proti fašistični kugi in so pripravljeni storiti vse, da se izkoreninijo zadnji ostanki fašizma. Obletnica poraza pred Stalingradom Moskva, 31. Tass. Včeraj, na obletnico poraza nemške armade pred Stalingradom, je bila odprta za javnost v foyerju os rednega gledališča Rdeče armade dlorama »Junaška obramba Stalingrada*, ki prikazuje odločilno bitko na Ma-majevskem griču, ko so cete Rdeče armade prodrle skozi nemške črte, se združile s stalingrajskiml branilci ter uničile zadnje ostanke SS oddelkov v Stalingradu. Kitajska ustavodajna skupSCIna Cungking, 31. — Danes so vse kitajske stranke zaključile sestanke. Generalisim Cangkajšek je dal navodila Kuomlntangu, stranki kitajske osrednje vlade, naj sprejme izide in določitve, ki so jih dossgli na sestanku, in tako preneha z vla. do ene same stranke. Cangkanjšek je predsedoval kon. čnemu zasedanju na katerem so se sporazumeli o sestavi bodoče ustavodajne skupščine, ki jo bo tvorilo 2.060 članov. Med temi bo: 900 starih poslancev, 300 novih, ki jih bodo imenovali iz vse Kitajske, ter 150 iz obmejnih pokrajin, iz Mandžurije, Formoze, Jehola in Yenana. Prihranili so 700 sedežev političnim strankam ln 70 Izven političnim osebnostim. Kuomlntang bo razpolagal • 220 sedeži, komunisti s 190 ln demokratska liga • 120. Finska/e ves čas vojne izvajata Hitlerjeve strateške načrte Helsinki, 31. Tass, — Dokazni postopek na procesu proti finskim vojnim zločincem Je končan. Ko ne bi bilo zavlačevalne taktike sago. vomikov, ki nas nehote spominja na sabotažo, bi bil ves proces ze davno končan. Vsakokrat, ko so obtofcencl to njihovi zagovorniki predložili zajetne, pisan« memorandume. Je državni tožilec kratko opomnil, da ne vsebujejo ničesar novega v njihovo korist, da skratka vsi tl svežnji popisanega papirja ne pomenijo prav ničesar. Kljub temu so oh. toženci vnovič ln vnovič terjali od-godltev, da bi sestavili nov« memorandume. Sodišče se je vsakokrat umaknilo na posvetovanje ta nato razglasilo odgoditev. S pravne strani Je zadeva popolnoma jasna. Dokazano je, da Je finska vlada fce dolgo pred vojno sklenila tajno vojaafko zvezo s hitlerjevsko Nemčijo, da je bil nekaj tednov pred pričetkom sovražnosti del finske vojske postavljen pod nemško poveljstvo, da Jo vso vojno Finska Izvajala Hitlerjeve strateSke načrte ln da hinavska verzija o »separatni vojni Finske* n« vzdrži preizkušnje; končno, da ja finska vlada načrtno zanemarila vsako priložnost za sklenitev miru, ki Ji Je bil ze večkrat ponujen, Prepričevalnost obtežllnega materiala je tako jasna, da so Jo celo najbolj vneti zagovorniki obtožen, cev privatno priznali. »Obtoženci so se zastonj zatekali k zakoniti obrambi*, piše neki konservativni švedski list, cin njihov pravni po. lofcaj Je šibak, zaradi tega so se zatekli k politični obrambi.* Kaj pomeni ta stavek? Prokope, ki zagovarja Rjrtija to ki vselej ze- lo pozorno zasleduje valove, ki prehajajo preko Botniškega zaliva, je razložil opazko svedekega lista. V svojem zadnjem memorandumu je zavrgel pravno utemeljevanje ln pričel s »politično obrambo*. To. krat se je obrnil na prihodnost, na prihodnje generacije, ne na sodnike. Pred sodiščem popolnoma svobodno govori proti sovjetom, kar bi mu mogel zavidati sam Goebbels. Tako so se obtoženci zatekli k politični obrambi In se neizbežno razkrinkali. Svet ne vidi v njih več angelov miru, temveč vojne poveljnike, pridigarje smrtnega sovraštva do ZSSR, ljudi, ki so mnogo let propovedovall in tajno priprav, ljali vojno.* Mogočna manifestacija Dne 30 t. m. se Je zbralo Iz vse Vipavske doline nad 20 tisoč ljudi z namenom, da pokažejo enotno voljo za priključitev Julijske krajine to Trsta k FLRJ. Nastopili so številni ljudski govorniki ln zastopniki ljudske oblasti. V Imenu PNOO je spregovoril tov. France Bevk. V svojem govoru je razložil, kaj pomeni internacionalizacija Trsta. Za njim je spregovoril tov. Regent, član Pokrajinskega izvršnega odbora SLA.U, nato pa tov, France Perovšek tajnik Poverjeništva PNOO. Na vse spletke protiljud-ske duhovščine je odgovoril duhovnik Skrl, ki Je poudaril, da se poštenemu duhovniku, kl dola za narod, ni treba ničesar bati v Titovi Jugoslaviji. Govorili so še oče narodnega heroja Premrla Vojka to mama Sk&pinova, katera Je t času borbe izgubila 4 sinove ln moža, mladinka Marica lx Ozeljana to najstarejši protlfašisti&rt bore« II množična v Ajdovščini dolini, oče Hrovatin. Na zahtevo zbrane množice je govoril še politkomisar artilerijske brigade. Veličastna manifestacija je ponovno dokazala enotno voljo primorskega ljudstva, da hoče biti priključeno k FLRJ, pokazala Je, da Je primorsko ljudstvo nasprotno internacionalizaciji Trsta. Po zbrorovanju se je po Ajdovščini razvila dolga povorka, v kateri so bili delavci to kmetje lz bližnjih ter daljnih vasi. Ljudje so vzklikali maršalu Titu ter manifestirali za priključitev Trsta ln Julijske krajine k Titovi Jugoslaviji. Po povorki so se ponovno »brali n« trgu sredi Ajdovščine, kjer se je pričel kulturni festival. Vsaka vas Je sodelovala s svojo posebno točko sporeda. S tem se je manife-staclja končala. Podrobnejše poročilo bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Zapori, mučilnice in taborišča niso zlomili volje primorskega ljudstva 1920, ko še ni bilo fašizma: je bil v delavskem doma v Trsta napadeta in obit de« lavec Ivan Godina. SVINO: V letu 1948. so priili ii Kobarida italijanski o rož. nikl in aretirali pet oseb in to: Marijo Volarič, Franca Volarič, Id so ga odpeljali v zapor v Savono, odkoder se je vrnil čez nekaj mesecev, Franca Konavec, ki so ga odpeljali v zapor v Savono, nato internirali v Nemčiji, odkoder se je vrnil leta 1945, Marijo Krajnc, ki so jo odpeljali v tržaške zapore* nato v internacijo v Frossinone, Franca Petriča, ki ga je v Rli mu sodilo posebno sodišče. Po aretaciji so družino Volarič po« polnoma izropali. V letu 1942.-43. so Italijani mobilizirali stan rejše letnike. Odpeljali so jih v kazenske bataljone v Aqnilo« Tako je bilo mobiliziranih šest moških. Mobilizirali so tudi mlan doletne fante, ki so jih odpeljali v kazenske bataljone v Tosca« no, na Sicilijo in drugam. Tako so mobilizirali 12 fantov. V oktobru 1943. Je nemško letalstvo bombardiralo vas. Razdejanih je bilo 24 poslopij, ubitih pet oseb ln mnogo živine, porušeno pa vse gospodarsko in kmetijsko orodje ln druge premičnine. 7,rtve so bile: Amalija Kranjc, Marija Volarič, Franc Volarič, Franc Petriča, Katarina Konavec. Oškodovani so bili: Franc Molan. Terezija Volarič, Ivan Gabršček, Ivan Volarič, Fran Konavec, Andrej Volarič, Ivan Sivec, Andrej Krajnc, Ivan Konavec, Anton Konavec, Andrej Kranj« (ni istoveten s prejšnjim), Anton Konavec, Franc Petriča, Ivan Uršič, Ivan Hus, Ivan Rucna, Ivam Uršič, Jožef Kurinčič, Anton Volarič, Melan Ivan, Franc Volarič, Ivan Volarič, Ernest Volarič, Anton Konavec (ni istoveten s prejšnjim) in Anton Sivec. V aprilu 1944. so Nemci vas obkolili, sklicali vse ženske to Jih odpeljali na travnik. Med njimi so izbrali Marijo Volarič to Jo na mestu ustrelili. V marcu 1944. so Nemci na pohodu skozi ves zajeli dva partizana, Ju nečloveško mučili ter Ju odpeljali v kobariški zapor, kjer so Ju zasliševali to hudo pretepali. Po treh dneh so ju ustrelili. To sta bila Slavko Konavkj to Franc Konavic. V letu 1944 so domobranci, pod poveljstvom nemške komande, are. tirali Katarino Konavec, Marto Kurinčič, to Berto Volarič, to Jih nato internirali v Nemčiji. SV/ID: Leta 194S. so Italijani aretirali Marijo Stih, Andreja Sovdat, in Ivana Uršiča. Odvedli so jih v zapor, slednje, ga hudo mučili in nato izpustiti. Aprila 1941. so italijanski orožniki v vasi mobilizirali starejše letnike in jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglioni speciali». Tako so prisilno mobilizirali osem moških. Leta 1942.-43. so Italijani prisilno mobilizirali mladoletne fante, jih odpeljali v Kobarid, kjer so jih imeli zaprte dva dni. Tretji dan so jih odpeljali v kazenske bataljone, «Battaglioni speciali» v Aquilo, Arezzo, Taranto, itd. Tako so prisilno mobilizirali 31 fantov. Novembra 1943. so Nemci ob priliki ofenziv« prod NOV pridrveli v vas, terorizirali prebivalstvo ta ropali. Ob tej priliki so oplenili osem posestev in ustrelili 13 letnega otroka ruske narodnosti, ki Js bival v vasi. Leta 1944. so Nemci aretirali 11 oseb, to sicer: Franca Kenda, kl so ga internirali v Nemčiji, od koder se Je vrnil leta 1945, Andreja Sovdat, ki so ga Internirali v Nemčiji, kjer Je umrl, Franca Volarič, Marijo Stres, Fani Breška, kl so jih internirali v Nemčiji, odkoder so se vmll šele leta 1945, Marijo Sovdat, kl so Jo Internirali v Nemčiji, kjer je umrla, Pavlo Breška, kl so jo internirali r Nemčiji, odkoder se ni vrnila, Marijo Koren ln Marijo Kenda, ki so Ju interni, rali v Nemčiji, odkoder sta se vrnili leta, 1945. Julija 1944 so Nemci odpeljali sedmim posestnikom živino to pokradli razne premičnine. STARO SELO: Leta 1943 so Italijani aretirali devet oseb in sicer Alojzija Rukli, in Franca Rosič, ki so ju odvedli v go-riške zapore, Franca Butal, ki so ga odvedli v tržaške zagore, nato pa v internacijo v Furlanijo, Ljudmilo Senčič, ld so jo odvedli v zapor v Krmin, Antona Uršič, Franca Volarič, Bernarda Gujon, Janka Krajnc ln Izidorja Gruntar, ki so jih odvedli v tolminske zapore, slednjega pa v Videm. Leta 1943. so Italijani prisilno mobilizirali 30 moških in jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglione specialen v Aquilo, na Sardinijo in Sicilijo. Nemci so ▼ vasi umorili pet oseb, ki niso bdH vaščani. Tl sof 36-žef Koštomtinl, Iz Kobarida, Tomaj Terpln, lz Potok, Šekli lz Golobov, Anton Miklavič iz Idrskega in neki garlbaldlnec iz Prečezima. Aretirali so 19 oseb: Alojza Rukli, Antona Uršič, Alojza Krajnc, to Falmiro Gruntar, kl so jih internirali v Nemčiji, kjer so umrli, Franca Krajnc, ki so ga internirali v Nemčiji, odkoder se ni vrnil, Ljudmilo Cenčič, Marto Urbančič, Jožko Urbančič, Albert Stih, Jožefa Benko, ki so jih internirali v Nemčijo, Mirko Urbančič, kl so ga odpeljali v gorlške zapore in kl Jim Je pozneje v Trnovskem gozdu z/bežal, ko so ga imeli ustreliti: Vladimir Urbančič, Ljudmila Rukli, kl so Ju zaprli v Vidmu, Katarina Oenčlč ln Ana Cenčič, ki so Ju zaprli v Tolminu, Terezija Urbančič, Katarina Benko to Anton Cenčič, ki so jih zaprli v Kobaridu. V oktobru 1943. so prišli v vas SS-ovcl to ustrelili tri moške, ki niso bili domačini. Nato so sklicali vse moške lz vasi, Jim pet ur grozili, da jih bodo ustrelili, nato pa izpustili. Isti dan so odnesli tri radijske aparate ter pobrali že razne druge premičnin«, V februarju 1944. so prišli v vas nemški vojaki to se v njej nastanili devet dni. Pobirali so po hišah rjuhe to drugo blago. V maju Istega leta so obokolill vas, sklicali vse vaščane sredi vasi ter po hišah plenili. V juniju 1944, so prišli v vas to dvema posestnikoma pobrali živino, obutev, obleke in druge predmete. V septembru 1944 so obkolili vas, sklicali vse moške, Jih postavili v vrsto ter namerili vanje mitraljeze. Po dveur-nem strahovanju so jih Izpustili. KRED: V oktobra 1944. so Italijani v vasi ustrelili Franca Korena. Aretirali so Leopolda Bon in Ivana Bon ter ja odpeljali v goriške zapore. V leta 1942.-43. so Italijani mobilizirali mladoletne fante in jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglio-ni speciait» v Aqnilo, Toskano, in na Sicilijo. Tako so prisilno mobilizirali 32 fantov. V letu 1943. so Nemci ustrelili Antona Rob, v letu 1944. pa Vinka Frantlna. V letu 1944 so Nemci aretirali 20 oseb to sicer: Ignaca Sok, Pavlo Sok, Tončko Sok, kl so jih odpeljali v Nemčijo, Pavlo Sok, (ni Istovetna a prejšnjo), ki so jo odpeljali r kobariške zapore to Jo Izpustili čez nekaj mesecev, Ivanko Butul, ki so Jo internirali v Nemčijo, Ignaca Butul, ki so ga odpeljali v trblške zapore ta ga čez nekaj mesecev izpustili, Jožefa Zuber, Antona Lavrenčič, Antona Urbančič, Antona Frantlna, kl so jih odpeljali v Internacijo v Nemčijo, od koder so se vrnili leta 1945, Franca Fratlna, Terezijo Frantlna, kl so Ju odpeljali v Nemčijo, odkoder se nista vrnila, Via. dlmira Koren, kl so ga internirali v Nemčiji, Zofi Koren, Angelo Koren, Angelo Koren (ni istovetna s prejšnjo), Rozo Butul, ki so Jih odpeljali v zapor, od koder so se vrnili čez nekaj mesecev, Pavlo Sok, kl so jo internirali v Nemčiji, Klavdijo Čebokli, ki so jo odpeljali v kobariške ta nato goriške zapore, od koder se ni vrnila: Niko Danjellč, Antonijo Sc*, Antonijo Sok (ni istovetna s prejšnjo), ki so jih odpeljali v kobariške, oziroma trblške zapore, odkoder so se vrnili čez nekaj mesecev. Ob priliki gornjih aretacij so v vasi oplenili ve. člno posestev in povzročili veliko škodo. V novembru 1943 ao Nemci ob priliki ofenzive proti NOV pridrveli v vas ta ustreliti dva partizana. Imeni nista Kani. V marcu 1944. so Nemci postavili v vasi postojanke, ostali tu sedem mesecev to ves čas terorizirali prebival, stvo ter oplenili večino posestev. Leta 1944.-45. so Nemci mobilizirali za prisilno delo z utrdbah to Jarkih domače prebivalstvo. Moški to ženske so tako delali do zloma Nemčije. ROBIČ: V letu 1944. so Nemci aretirali Branka Skočir, ga odpa. ljali v zapor v Gorico to ga nato internirali v Nemčiji, odkoder se Je vrnil leta 1945. V letu 1944 Je bila v vasi Italijanska in nemška postojanka, kl je povzročila veliko škodo raanim posestnikom. POTOKE: V leta 1942..43. so Italijani mobilizirali mladoletne fante in jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglioni speciali» v Aquilo, na Sardinijo in dragam. Tako so prisilno mobilizirali 16 fantov. V letu 1944. so Nemci aretirali 13 oseb to sicer: Andreja Zuber, Benedikta Lavrenčič, France Kuščer, ki so Jih odpeljali v Dachau, odkoder se niso vrnili, Franca Kuščer, ki so ga odpeljali v Dachau, kjer Je umrl, Jožefa Pavlin, Stanka Kuščer, kl so Ju odpeljali r Dachau, Ivana Skočir, kl so ga odpeljali v Dachau, kjer je umrl, Leo. polda Čebokli, Valerijo Pavlin, Julko Zuber, Ernesto Kuščer, Marijo Čebokli in Emo Zuber. Čebokli, kl so Jih odpeljan v Nemčijo, odkoder so se vrnili leta 1945. V letu 1944. so Nemci oplenili tri posestva. V juniju Istega leta so prišli iz Kobarida Nemci in domobranci aretirali devet oseb in oplenili het £oeeet«v. PRIMORSKI DNEVNIK Ob partizanskem tednu V ponedeljek je imel tovariš France Bevk govor na Tržaškem radiu ob priliki otvoritve partizan-tkeaa tedna. Po otvoritvenih be-sedah j* tov, France Bevk izjavil naslednje: tPartizcmski teden je posvečen skrbi ga drukin« padlih partizanov, ki »o ostale brez najpotrebnejše pomoči. To smo dolžni našim boroem, ki so dati življenje za našo svobodo. Ob tej priliki se nekoliko ozrimo na pot, ki »o jo očetje, bratje in sinovi teh družin prehodili, na velike naloge, ki so jih izvršili. Dve sta vrlini, ki ata odlikovali nase borce, in jim pomogli do u~ •peha, to je: brezpogojna predanost naši stvari in požrtvovanje, ki sta delala čudeže. Tri so velike naloge, M so jih izvršili: osvobo-jenje, pridobitev demokratičnih pravia in slovanska - italijansko bratstvo. V vsakodnevnih bojih in jkrbeh radi nekoliko pozabljamo na veličastnost nase osvobodilne borbe, ki že zaradi udeležbe vsega V-iistva nima primere v zgodovini. Zgodilo sa je sicer pri vseh nar 'i in v vseh dobah, da so se v urah velikih preizkušenj naiH posati zniki, ki so imeli toliko zavesti <» poguma, da niso dvignili proti svojim tlačiteljem samo besede, ampak tudi pesti. Toda redko se je zgodilo, da bi bilo pripravljeno vse ljudstvo — takorekoo od otroka do starčka — žrtvovati ne le svoje premoženje, ampak tudi življenje in iti isto ravno pot globoke zavesti dolžnosti in požrtvovalnega junaštva. k^t pri nas. Nasa epopeja nima glavnega junaka, glavni junak je vse primorsko ljudttvo, vsa pri. morska zemlja ud Triglava do Kvamera. Naš narod je po svojem značaju veljal za ponižnega. Kaj ga je vzbudilo iz mirne vdanosti m ga navdalo s tako obupno odloonostjot Odgovor je «n sam: razočaranje in trpljenje l Razočaranje ko smo bili po pnA svetovni vojni proti volji in pričakovanju priključeni tuji imperialistični državi; ki tium je sicer obljubljala vee pravloe, a te obljur be nikoli ni izpolnila. Trpljenje ts letnega zatiranja po fašistih, ki je polagoma spreminjalo in prekovalo naS značaj. Nihče nas ne bo do dna razumel, kdor ni z nami preživet zadnjega četrtstoletja, z nami čustvoval. Le mt vemo, kako so nam z vsemi sredstvi jemali nai jezik, na« oropali vseh narodnih pravic, toda vzeti nam niso mogli narodnega čustva, ki se je se stopnjevalo. Zatirali so nas socialno, toda niso mogli v nas zatreti žeje po pravi oi, ki »mo postali njeni najzvestejsi bojevniki. Da bi nas uklonili, so u-niievati naše gospodarstvo. Nai človek ni dobil dela in kruha na svoji lastni zemlji, v desettisočih smo morali bežati iz domovine, toda bedni kakor smo bili, smo ie zmeraj verjeli v zopetno vstajfnje Zatirali so naio kulturo, a smo vedno 'nosili njen živi plamen v prsih za dan, ko bomo lahko dohiteli, kar smo zamudili in enakovredni stopili v krog ostalih kulturnih narodov. In tu je meja preko katere več n# segajo človeške moči. Tu narod klont, ali pa postane upornik. Mi nismo klonili, zato je vse preveč mladosti v nas, postali smo uporniki. Za narod, ki ima v sebi količkaj življenjske sile, v takih prt-morih ni druge poti. Vse smo bili izgubili, ničesar nismo imeli več izgubiti, ampak vse samo pridobiti. In smo hoteli pridobiti svobodo in demokratične pravice tudi za ceno človeških žrtev. Kakšen smisel pa ima olovesko življenje v robstvut Čakali smo samo signala. In ta signal je bila nova vojna, ki je grozila z zmago nasilja nad svobodo. Dvignili smo se, da se o-tresemo jarma in trpljenja v globoki zavesti: zdaj ali nikoli več! Danes se oziramo na tiste dni kot na hude, a vendar veličastne sa-nfe. Kdor tega ni doživel, ne more vedeti, kaj je takrat pomenilo živeti daleč od domc., na samotah in v gozdovih, v pomanjkanju in v mrazu, med stoterimi nevarnostmi, ko je ali tranjen» pomenilo največkrat toliko kot tmrtev», ko so lastni bratji velikim ciljem bor-oev podtikali nizkotne namene, ko so bile njihove družine doma izpostavljene preganjanju. Od kod so takrat partizani črpali moč za vztrajanje? Iz svoje velike vere v zmago, svobodo in pravico. Zaradi te vere se niso bali naporov in so bili vsak trenutek pripravljeni tudi umreti za veliki smoter. Vedeli so, da bodo na njihovo mesto stopili drugi, morda tretji, Četrti, da dovrhjo za/početo delo in da bo končno cilj dosežen. Borci so umiral« drug za drugim, z mirno zavestjo, da bodo njihovi otroci in vnuki uživali mir in srečo, kupljeno z njihovo krvjo. Vsak partizan se je poleg tega zavedal, da v neenakem boju proti nadmočnemu sovražniku ni osamljen, ampak da so z njim vse demokratične množice sveta, ki mislijo in čutijo kot on, ki trpijo in se borijo kot on, da bi strle fašistično tiranijo in zagotovile poznim rodovom lep&o prihodnost min* in napredka. Ta zavest velike skupnosti js boroe navdajala ie s trdnejšo vero v zmago, Se z večjim pogumom in pokrtvovanjem. Ni boi skromen njihov delež v skupnem naporu za poram faiizma, kakor s hvaležnostjo priznamo pomoč, ki so jo za nase osvobojenje prispevale svobodoljubne množioe sveta. !L februarja TRŽAŠKI KOVINARJI NOČEJO DELATI POD VODSTVOM FAŠISTOV Tržaški kovinarski delavci so stavkali polnih, 5 dni, ker niso hoteli delati skupaj s fašističnimi e-lementi, katere Je sicer epuracljska komisija oprostila. Delavci, ki so oproščene fasistj dobro poznali, po smatrali, da ne morejo živeti in de. lat) a tistimi, ki so jih do včeraj priganjali v imenu fašizma in jih silili na delo za zmago fašizma. Razen tega so bili ti ljudje znani kot nasilneži. Uprava ORDi-c j« kljub protestom delavstva Ščitila spurlrane preddelavce In tehnike. Navzlic temu so delavci dosegli zmago in dokazali, da se v strjenosti delav. skega razreda lahko vedno uveljavi ljudska volja, četudi jim uprava tovarne preti na vse moči in jih celo prikrajšuje na hrani. Jutri bodo delavci ali spet na delo. Davi se Je napotila komisija, sestavljena od članov Enotnih sindikatov, na celu s tov. Radichem, v upravo CRDA-e ter se j« dolgo razgovarjala z zastopniki ladjedelnice, baronom Economom, Albertom Coaulichem in direktorjem Morettijem. Dosefcen je bil kcnčno sporazum na podlagi katerega bo osnovana posebna komisija, sestav. Ijena od elanov tovarniškega odbora, ki bo odločala ali naj se epu-riTanl elementi sprejmejo v tovarno ali ne, oz. ali bodo v primeru sprejema le-ti diskvalificirani ali ne. Ce uprava tovarne in komisija tovarniškega odbora ne bi dosegli sporazuma, se bo postavilo vprašanje pred razsodnika, ki bo končno odločil o vsakem poedinem primeru, Medtrm ko je bila delegacija delavstva v upravi tovarne, se je jforalo vse delavstvo ladjedelnice pred poslopjem direktorja ter prepevalo partizanske in delavske pesmi, vzklikajoč maršalu Titu, ge. nerallsimu Stalinu ln zahtevajoč spostovanje demokratičnih načel. Po zaključenih razgovorih je tov, Radioh sporočil delavstvu rezultat razgovorov, nakar je bilo sklenjeno, da se danes ob 16.30 uri stavka zaključi. Tov. Radlch Js poudaril solidarnost delavcev v odločilnih trenutkih la jih pozval, naj vztrajajo v svoji veri. ker bodo edino tako dosegli spostovanje vseh pravic. Stavka Je zaključena pod po. gojem, da se takoj odstranijo nezabeljeni elementi, ki bodo prišli pred komisijo, katera bo odločala o morebitni njihovi ponovni zaposlitvi oz. diskvalifikaciji. Popoldne Je bila Izdana objava uprave CRDA-e o sporazumih, kl so doseženi ■ tov. Radichem v zvezi z nameščenci, epuriraniml od e-puracljske komisije. Delavska solidarnost Obe strani sta se sporazumeli, da se bo ustvarila meiana komisija, kl bo takoj pregledala obtožbe. V primeru, da se obe strani ne bi mogli sporazumeti, se bosta obrnili k dr. Levltusu, kl bo končno razsodil o zadevi. Spor se mora obvezno rešiti do 15. februarja opoldne. Sporazum stopi v veljavo, de se bodo s tem strinjali delavci in epuriranl elementi ter bodo Izjavili, da sprejmejo dokončen odlok brez pripombe. Tudi epuriranl elementi morajo Izjaviti, da bodo čakali do 15. februarja opoldne ter da do tega dneva ne bodo prihajali na delo. Po tem roku pa bodo sprejeli raz- sodbo komisije. Ta sporazum nosi datum 31. januarja 194fi. Posebno moramo poudariti solidarnost delavcev iz plavžev In llv« mce ILVA-e, ki so na ramenih prinesli svojim tovariiem tisoč obrokov hrane, ker uprava tovarne pri sv. Marku stavkujoelm delavcem nj hotela dati pripadajoče hrane. (Humanost!?). Ta solidarnost je silno navdušila vse delavce, kl so skupaj z delavci la plavžev ILVA-e pričeli navdušeno prepevati partizanske ln delavske pesmi ter vzklikati Titu, Stalinu ln bratstvu italijanskega in slovanskih narodov. Ravno tako so včeraj poslali reso- lucijo delavci iz Tržiča, Izrazili svojo solidarnost a triaikimi delavci ter Izjavili svojo pripravljenost sto-piti v stavko tudi sami, če ne bi priSlo do sporazuma. Danes so v znak solidarnosti stavkali tudi delavci ladjedelnic* Sv, Roka v Miljah. Delavci in nameščenci tvrdke Smolars v Trstu so poslali kot prvi svoj prispevek čez 2.000 lir svojim stavkujoelm tovarišem. Iz solldar. nosti so stavkali včeraj razen delavcev tovarne pri Sv. Marku tudi delavci ladjedelnice Uoyd, ILVA-e ln Tovarne strojev pri Sv. Andreju. Danes sta se jim pridružili tudi tovarni OMSA ia Sv. Rok v Miljah. Delavstvo na Goriškem zboruje Dne 18. t. m. je tovamiSkl odbor organiziral zborovanje vseh delavcev tovarne SAFOG v Stražičah, kjer so podali poročilo Enotnih sindikatov o organizacijskem položaju sindikatov ter o novih zahtevah, ki so Jih predložili v zadnjem času Zvezi delodajalcev tega področja. Tovariš Batti je govoril o potrebi krepitve enotnosti sindikalnih sil in pozval name&čence, naj ostanejo trdno povezani z delavci, kajti njihovi interesi so skupni. Enotni sindikati v Gorici zahtevajo, naj se napravi konec krivicam, kl jih trpijo delavci Goriške cone, ki prejemajo od 30 do 50 lir dnevno manj kot delavci v Trstu, Tržiču ln Miljah. V sloven&člnl je spregovoril tov. Volk Dorko. Poudaril je potrebo po obrambi demokratičnih pridobitev ln okrepitvi italijanskega bratstva. Važno zborovanje delavcev je bilo 19. t m, tudi v podgorski predilnici. Med drugim sta tovariš Batti in tov. Volk primerjala predloga, ki so jih staviji Enotni sindikati s predlogi Julijskih sindikatov in prikazala razbljafiko vlogo teh zadnjih. Poudarila sta, da imajo od tega nevzdržnega stanja koristi « mo delodajalci. Zato so delavci ponovno izrazili svojo trdno voljo, ostati enotni in zahtevati od delodajalcev izenačenje plač a tržaškimi delavci. Dne 20. t m. so v Solkanu zborovali delavci, kl so zaposleni pri tvrdki Taechino, in mizarji, V diskusiji bo prisotni podrobno obrazložil svoje potrebe, kl so toliko bolj občutne v kolikor so se solkanski delavci skoro polnoštevilno udeležili osvobodilnih bojev, v katerih so Izgubili vse. Zato zahtevajo, da se jim priznajo priborjene pravice. Za spomenik Janka Premrla-Vojka Da bi postavili dostojen spomenik naiemu narodnemu heroju Vojku, si je Iniciativni odbor nadel nalogo, da pokrene kampanjo za zbiranje denarja za postavitev dijaškega doma, ki bo posvečeni Janku Pramrlu-Vojku. Ta dom bo moderno zgrajen in opremljen In kot lak res dostojen spomenik narodnemu heroju Primorske. Ta kampanja Je v coni B in tudi v Sloveniji v polnem razmahu. Do »edaj so nabrali nad 400.000 lir, kar zgovorno priča o globokem razumevanju pomena Vojkovega dija. škega doma, kl bo v prihodnosti DELAVSKA ZBOROVANJA Veliko zborovanje v Tržiču 80. januarja je bilo v Tržiču veliko delavsko zborovanje, katerega sta se udeležila tudi predstavnika Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Marino Sollerl in tov. Ivan Bukovec Vojmlr. Navzočih je bilo okoli 6000 delavcev, včlanjenih v Enotnih sindikatih. Zborovanje je otvoril tov. Černigoj, predsednik Enotnih sindikatov za Tržič. Prebral je navzočim anonimen letak, kl ga Sirijo Julijski sindikati ln v katerem obrekujejo funkcionarje Enotnih sindikatov. Tov. Černigoj je razgalil to nesramno gonjo la dejal, da so bili vsi funkcionarji E. S. v Tržiču aktivni partizanski borci, kl so £11 skozi italijanske zapore, in zaradi tega ne bodo nikoli dopustili, da bi se kvrnllo 1. 1922. Za njim Je govoril tov. Vojmir. Poučil Je delavce o pogajanjih za povišanje mezd. Nato je poudaril nerazumevanje delodajalcev in neodločnost Julijskih sindikatov glede teh zahtev. Enotni sindikati se ne strinjajo s predlogom, da bi se znižal delovni čas od 48 ur na 40 ur na teden, ker bi s tem prikrajšali delavce za enodnevno plačo. Dejal Je, da vkljub prepovedi ZVU brezvestni delodajalci odpuščajo delavce. Nato Je govoril tov. Marino Sollerl. Poudaril je razbijaško akcijo Julijskih sindikatov, ki s svčjlm delom koristijo reakcionarnim in fcovtnlstlunim Italijanskim krogom. Enotni sindikati so osnovani na razredni podlagi, ta vključujejo demokratične elemente, ki so se borili v gozdovih in trpeli po ječah. V Enotnih sindikatih Imajo enake praviče delavci obeh narodnosti ln zato so neosnovane Izjave, češ da so Enotni sindikati v službi slovanskega nacionalizma. Poudaril je, da Enotni Sindikati branijo politične svoboščine, ker se politika ne more ločiti od ekonomije, Oni zahtevajo ljudsko oblast, ker jim le-ta zagotavlja demokratične pravice ln prost razvoj. Ker jim ni vseeno, kakšne so politične razmere v deželi, in ker delajo za bratsko sodelovanje delovnega ljudstva, so Italijanski delavci stavkali, ko je bil ukinjen (Primorski dnevnik*. Danes pa stavkajo delavci ladjedelnica sv, Marka, ker sa vračajo na delo fašistični elementi. Zato je tudi ljudstvo nastopilo proti Internacionalizaciji mesta, ker noče, da bi naši kraji postali kolonija. Naši sindikati izhajajo Iz »Delavske enotnosti*, kl se je borila proti fašizmu In sme zato zahtevati, da se spoštujejo demokratične pravice. Julijski sindikati so nacionalno nestrpni in hočejo nasilno vplivati na rešitev pripadnosti našo pokrajine k Italiji. Enotni sindikati pa so avtonomna organizacija, ki bo strnjeno stopila v organizacijo tiste države, kamor bo priključena Julijska krajina po mirovnih pogodbah V nadaljevanju svojega govora je tov. Marino Sollerl omenil podla sredstva in spletke, kl so se Jih posluževali Julijski sindikati, da bi jih priznala Italijanska glavna konfederacija dela. Ko Je dejal, da so tl sindikati trdili, da imajo v Tržiču organiziranih 6000 članov, so delavci vzkliknili: «Kdor pripada Julijskim sindikatom, naj dvigne roko*, a roke ni dvignil nihče. Tov. Marino Je dejal: «Oe bi prišli tov. iz Italijanske glavne konfederacije dela v Tržič, bi se lahko sami prepričali, kje so včlanjeni tržiškl delavci. Nato Je tov. Giordano Tomaslch, bivši politični komisar garibaldinske brigade »Natlsone* in sedanji predsednik »Partizanskega udruženja* v Tržiču, pozval vse delavoe, naj pomagajo ln podpirajo siromašne partizane ln sirote padlih partizanov. S tem se Je zbrorovanje končalo. pričal o junaštvu ln požrtvovalnosti primorskega sina ia primorske, ga ljudstva. Da bi Imeli vsi Primorci možnost prispevati k zgraditvi Vojkovega spomenika, je iniciativni odbor aa zadnji seji določil enako kot za cono B tudi za »ono A posebne Voj. kov« dneve, v katerih bodo prodajali značke ia bloke za tozadevni sklad. Med te dneve je bil vštet 27. januar, dalje 10. februar. Prepričani smo, da bo tudi ljudstvo cone A pripomoglo k tej plemeniti akciji. Naj bodo tl dnevi dnevi, v katerih bodo vsi Primorci prispevali k postavitvi spomenika tov. Vojku, ki je s svojim Junaštvom pokazal, kako ae Je treba boriti proti fašističnemu osvajalcu. Iničiativni odbor za odkritje spomenika Janka Premrla-Vojka prosi obenem vse Vojkove soborce, naj se javijo čim prej pismeno na VVP za častno Stražo. Dan pred svečanostjo, t. j. 23. 2. 1946. pa naj pridejo osebno v uniformah na po. dročje v Vipavo. Tržaška mladina v Sežani V nedeljo 27. Januarja je tržaška mladina obiskala Sežano. Sežanci so goste sprejeli z največjim veseljem. Ob tej priliki so drug drugemu v razih razgovorih Izrazili svoje želje. Da bi bili v bodoče Se bolj tesno medsebojno povezani, da bi lahko srečno zaživeli v prepričanju popolne utemeljenosti svojih želja in zahtev, so sklenili, da bodo napeli vse sile, da bi bili čim prej priključeni k FLRJ. Po diskusiji so tržaški In sežanski mladinci skupno odšli na bližnji hrib, kjer so se zabavali na snegu. Slikali so se ln poskrbeli, da bo vsak mladinec ln vsaka mladinka dobila po eno sliko v spomin bratskega sestanka. Nato so se vrnili na kosilo. Po obedu so organizirali prireditev, na kateri so prepevali italijanske ia slovenske pesmi. Ves čas so vzklikali federativni ljudski republiki Jugoslaviji, maršalu Titu ter bratstvu in edtnstvu narodov Julijske krajine. Opozorilo popisovalcem Objavili smo včeraj pojasnilo pripravljalnega odbora Instituta za proučevanje Julijske krajine, ki se je v skladu s svojim znanstvenim značajem in nalogo posvetil zbiranju podatkov, ki mu bodo služili kot osnova za dognanja o populacijskem, socialnem in narodnostnem stanju prebivalstva v naši deželi. Kakor se je pri vsem svojem dosedanjem delu strogo ravnal po načelih korektnosti, objektivnosti in zakonitosti, tako so neki pristransko orientirani in po političnih interesih zaslepljeni krogi, kakor smo konkretno poučeni, vendar vse njegovo delo izmaličili in ga poskusili ovirati s silo, prevaro in podlo agi. tacijo. K stvari se bomo 8e povrnili. V vsakem primeru pa se bo zjm-početo delo mirno in vztrajno nadaljevalo. Pripravljalni odbor Instituta za proučevanje Julijske krajine nas je naprosil, naj opozorimo vse njegove sodelavce, da mu preko svojih delovnih edinic nemudoma prijavijo vse težje primere nevšečnosti in nasilja, M bi se jim primerili kljub vsem u-gotovitvam predstavnikov zavezniških oblasti, da njihovo delo v smislu danih navodil ni proti zakonito. lepo ogledalo direkcije CROA Predvčerajšnjim je delegacija nameščenk CRDA prinesla na ravnateljstvo protestno pismo zaradi ponovnega nameščanja epuriran-cev. Medtem ko je delegatkinja oddala pismo, so Jo ostale čakale pred poslopjem. Tedaj so se odprla v pisarni ravnateljstva okna in uradnice so na nič hudega sluteče delavke spodaj izlile nekaj škafov vode. Zaradi tega brezsrčnega in surovega nastopa se Je odpravila delegacija žena k polkovniku Smutsu, da protestira in terja zadoščenje. Seja tržaške konzulte Vabimo na sejo Konzulte mesta Trsta, ki bo v nedeljo 3. februarja ob 8.30 uri zjutraj v veliki dvorani prosvetnega društva (Mario Kralich», v Domu pristaniških delavcev, Trg Du-ca degli Abruzzi 2-1, s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo predsednika Osvobodilnega Sveta; 2) Poročilo in razprava o pristopu Gibanja za neodvisnost Julijske Krajine k Osvobodilnemu Svetu; 3) Razprava o vprašanju obnove pristanišča; 4) Razprava o vprašanju prehrane in oskrbe; 5) Slučajnosti. Zaželena je čimvečja točnost! Razmnožena poročila k točkam 3 in 4 lahko dobite v tajništvu MOS-a, ulica Machiavelli 1-1 od sobote dalje. Slovensko narodno gledališče za Trst ln Slovensko Primorje bo na gostovanju uprizorilo sledeče predstave: V Rocolu «Pri Lovcu* na svečnico ob 16.30 in ob 20 Golarje, vo «Vdovo Rošlinko*. Istega dne bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo v Nabrežini ob 16.30 in ob 20 Be-nedettijeve «Rdeče rože*. 3. t. m. pa bodo na Opčinah ob 16.30 igrali «Vdovo Rošlin-ko». Vstopnice za predstave so že v predprodaji. ZVU JE DOLŽNA SKRBETI ZA GOZDARSKE PROBLEME Ustanovna skupfičina kmetijske zadruge v Sežani V nedeljo 3. t m. ob 9.30 bo v Sežani v kinodvorani ustanovna skupščina poslovalnice Kmetijske nabavno-prodajoe zadruge za sežanski okraj. Dnevni red bo sledeči: 1. posvetovanje o ustanovitvi poslovalnice; 2. odobritev pravil; 3. volitve upravnega in nadzornega odbora; 4. slučajnosti. Mestni osvobodilni svet je poslal Zavezniški vojaški upravi spomenico sledeče vsebine: Osvobodilni svet za Tret je zelo zaskrbljen zaradi sedanjega stanja gozdov na tržaškem ozemlju in pomanjkanja vsake pobude od ZVU za ohranitev in pospeševanje itak pičlega gozdnega premoženja. Zato naj ZVU upošteva sledeča dejstva: Na ozemlju trfcaške občine je bilo uničenih približno 500 hektarjev gozda; od tega približno 200 hektarjev kraskega borovca, ki je bil pred skoraj 50 leti umetno zasajen. Zato je potrebno, da se čimprej začne s pogozdovanjem, Neobhodno potrebno je tudi, da se ojači varnostna služba In ohranijo oal nasadi, ki niso bili uničeni. Prva stopnja del, kl bi se imela začeti, naj bi bila ustvaritev novih nasadov namesto tistih, ki so bili uničeni, potem izboljšanj; že obstoječih nasadov in končno druga potrebna dela, kot sajenj? sadik, popravljanje poedinlh poti ln ograjevanje. Obenem treba povečati pažnjo na potrebo izboljšanja kraildh pašnikov, v prvi vrsti s čiščenjem kamenja. S tem bi se povečala pridelava sena, ker pogozdovanje onemogoča za gotovo dobo uporabo zemljišča za pašo. Potreben Je točen in organičen načrt za dela, ki naj zagotovijo dosego cilja v najkrajšem času, upoštevajoč pri tem krajevne prilike. Vodstvo dela mora biti poverjeno osebam, ki so za to poklicane in se v to delo ne smejo vtikavati bi-rokratični organizmi ali celo privatne koristi. Za izvrševanje teh del je treba predvsem zagotoviti največje sode- OD TRIGLAVA DO Zveza primorskih partizanov javlja O priliki »Partizanskega tedna* bo danes 1. februarja ob 20.30 url v prostorih prosvetnega krožka «Ri-naldi», Via Caprln 7, predavanje partizana Maria Pahor-ja «Borba ln žrtve partizanov, borcev ljudstva*. Danes 1. februarja ob 12 uri bo glede na »Partizanski teden* zborovanje delavcev »Tovarna strojev pri Sv. Andreju* pred spominskim kamnom delovnih tovarišev, kl »o padli v osvobodilni borbi. To bo najenostavnejši ln najave, čanejši način, da se Jih spomnimo na mestu, kjer So z nami v vedrem tovarištvu delali. Spominski nagovor bo imel tov. Laurenti. V nedeljo 3, februarja bo o priliki zaključka »Partizanskega tedna* v gledališču »Nazionale* zborovanje, na katero vabimo vsa partizane, aktiviste ln vse one, kl so se čutili solidarne s partizanskim gibanjem. Obravnavali bomo socialne probleme partizanov, slasti brezposelnost partizanov v tej coni. Govorila bosta tov. Jaksetich In Ukmar. Na koncu svečanosti b« D Al S Trata izročila Zvezi primorskih partizanov zastave v znak hvaležnosti hrabrim borcem. Zborovanje se bo pričelo ob 9.30 dopoldne. ) Zabava športne skup'ne Scoglietto V soboto 2. t. m. ob 19.30 priredi v telovadnici »Rikreatorlja 8co-glietto* zabavo s plesom, nova športna skupina »Scoglletto* Vabljeni vsi! Gradbeni Enotni sindikati Poverjenike poedtaih kategorij vabimo v petek ob 18. uri na sedež vla Imbrianl 6-1, soba 4, OBJAVA Dramska druMna šentjakobskega prosvetnega društva »Ivan Cankar* priredi v nedeljo 3. 2. 1946. ob pol petih popoldne v Skednju v prostorih Prosvetnega doma (bivši Riorea-torio) Krekovo trodejanko »Tri sestre*. Vabimo k obilni udeležbi. Na svetnico 2. februarja bodo trgovine na podlagi veljavne odredbe odprte do 12 ure. Prehrana Od danes do ponedeljka se vrši prenotlranje živilskih Izkaznic »L* (delavci) pa prihodnje Izredno nakazilo. V ta namen morajo prodajalci na drobno odtrgati ort omenjenih živilskih izkaznic prenotacljskl ku-tpoo XXXL Kobarid Pred dnevi Je kilo Zborovanje Antifašistične fronte žena za Kobarid v dvorani ženskega doma. Odbornice so podale poročilo o izvršenem delu. Političnemu pregledu, kl ga je imel tov. Vladimir, je sledila živahna diskusija. Zene so tudi poročale, da so od dobička silvestrovanja podarile 5.000 lir »Za našega dijaka*, 10.000 lir za socialno skrbstvo, 1.000 lir za list »NaSa žena* ln 1.000 lir za kritje stroškov I. kongresa Sena Julijske krajine. Dobravlje Kakor po drugih vaseh sežanskega okraja, so tudi v Dobravljah pričeli s prosvetnimi in zadružnimi predavanji. Dne 22. t. m, je.Ml množični sestanek, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi. Tovariš Janko Furlan Je v svojem referatu govoril o osvobodilni fronti in o zadružništvu. Dejal je, da se morajo vaščani udejstvovati v gospodarskem življenju s prav takim poletom, kot so se udeleževali borke proti okupatorju, v okviru osvobodilnih organizacij. Na tem sestanku so rešili tudi vprašanje Prosvetnega društva, ki naj bi spet začelo delovati. Pomenili so se tudi o drugih važnih vprašanjih. Zelja vaščanov Je, da bi bilo več takih masovnih sestankov, kl so vsem zelo potrebni ln koristni. Komen Zene komenskega okraja se v hnenu vseh obdarovancev najpri-srčneje zahvaljujejo, tovarišem ln tovarišicam, kl so v teku nabiralne akcije dali svoj prispevek za pomoč potrebnim. Obenem zagotavljajo v imenu ljudstva komenskega okraja, da bodo skupaj v vsemi ostalimi čuvali vse pridobitve borbe, da bodo skupaj z antifašisti Trsta, Gorice in cele Primorske nadaljevali boj za priključitev k FLRJ. „Iz Postojne ni nobenega dopisa..." Tako so ugotovili člani okrajne propagandne komisije na zadnji seji. (Novinar, nezaželeni gost pa Je vse to slišal ia vam zdaj točno poroča). Zakaj ni dopisov?! Kdo je dopisnik?! Treba ga bo pošteno prijeti. Bliskalo se Je ln grmelo, malone treščilo v — nenavzočega okrajnega dopisnika. Ugotovili so, da dopisnika sploh ni v okraju, okrožni pa Je bolan. Kako to odpraviti? Postojna je tako vaino središče in je naravnost sramota, da že mesec dal ni bilo priobčenega nobenega dopisa v »Dnevniku*. Na to ugotovitev so člani komisije ostro kritizirali — sami sebe; (novinarju so se tedaj dvignila ušesa) »Saj bi lahko tudi mi sami kaj napisali*, so rekli. (Tako Je, je skoraj na glas ušlo »časnikarju*). Zdaj pa zares, tovariši, dampred-log. Naj se od sedaj naprej postavi v vsakem odseku po enega odgovornega tovariša — ico, kl bo pri vaakem sestanku, seji, zborovanju, predavanju, Itd. napisni dopis. Vodje odsekov kot: SIAU., obnova, izgradnja naroda« oblasti, kowtl> stvo, financa, RKS, socialno skrbstvo, ZMJK, AFZ, trgovina, prosveta, itd. naj obvezno poročajo ali pa napišejo dopis o vseh sestankih, sejah, zborovanjih, sklepih, prireditvah, Itd. ter Izročijo dopis komisiji, kl bo poskrbela za objavo v časopisih. Ce zato postavljeni to-varlš-lca n« bo IzvrSll-a poverjene naloge, se ga (jo) pa - »prime*. Tako, ali ste vsi za to?! Vsi enoglasno: Smo! Dobro! Mnogo uspeha! Obiščite t galeriji „Trleste“, Tlale XX. Settembre št. 16 v Trstu, umetniško razstavo v prid partizanskih vdov m sirot Konferenca ZPP v Sežani V soboto 2. februarja t. L ob 9.30 bo v Sežani okrajna konferenca Zveze primorskih partizanov. Na konferenci bodo izvolili okrajni odbor Zveze -primorskih partizanov. Vabljeni so vsi partizani okraja. SIAU Škorklja Članstvo vabimo na zabavni večer, ki se vrši v četrtek 31 t. m. ob 20 v novi dvorani v prid partizanski zvezi. V petek 1. februarja ob 20 url bo predaval v novi dvorani tov. Kenda, urednik lista »Lavoratore*, o perečem vprašanju. Šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar" priredi dne 1. H. 1946 ob 21 uri v prostorih Kulturnega krožka »R, Rinaldl* v ul. Caprln 7 pevski večer. Vabimo vse člane ln prijatelje. RADIO SOBOTA 2. FEBRUARJA 12.30 predavanje v slovenščini; 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 športne novice; 13.30 orkester Ni-celll; 14 umetniški horizont; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos iz Vidma; 17.30 ples pri čaju; 18 oddaja Julijskih partizanov v italijanščini; 18.15 glasbeni lntermez-zo; 18.35 orkester Moietta; 19 plesna glasba (slov.); 19.30 partizanska zgodba (slov.); 20 poro'ila v slovenščini; 20.30 prenos lirične opere; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nadaljevanje prenosa opere. Krajna vas Pred dnevi je bila v Krajni vasi kulturna prireditev. Udeležilo se je je mnogo ljudstva. Navzoči so lahko opazili s kakšno požrtvovalnostjo se je mladina pripravila, da poka&e svojo dobro voljo za izobrat. bo. In uspelo ji je. Predvajala js igrico, v kateri prihaja do Izraza trpljenje naših borc*v partizanov In ranjencev. In ravno ob tem so nekateri reakcionarji zopet godr. njali. Ko je pevski zbor za zaključek zapel tri partizanske pesmi, so nekateri taki elementi izjavili: to je program v partizanskem duhu. Ljudstvo je glasno protestiralo ln ponovno dokazalo, da hoče nada-Ijivati pot, na kateri so padli mnogi njegovi sinovi. Takim reakcionarjem je zagotovilo, da bo demokratične pridobitve, med temi tudi pravico udejstvovanja na kulturno prosvetnem polju, čuvalo. Ob tej priliki se je mladina possbno odlikovala In zatrdila, da bo strnila svoje vrste okoli prosvetnega društva. Dobra srca Na mesto cvetja na grob pok. Mirota K osmina daruje Pavla Trebeč 200 lir za sirote padlih partizanov. lovanje prebivalstva, posebno k®* tijskih slojev. Najbolj enostaven način bi ^ poveriti to skrb krajevnim Naro* no osvobodilnim odborom, okol katerih se je že davno spontano ganizlralo vse prebivalstvo, Osvobodilni svet za Trst opo**6 ja končno, da sedaj ni več služb* nega gozdnega organa, na strani pa ss ne podpirajo iniciath* Krajevnih narodno osvobodili odborov. Zaradi tega se nujno P poroča, naj se postavi služb*-gozdni organ, odvisen neposredo* in edinole od ZVU, ki naj vrči n8, l0ge* UUJ Gozdovi so tako važni in obe* koristni, da Je samo drfcava, ZVU, poklicana in tudi dolžna sltf‘ beti za probleme v zvezi z gozdni* premoženjem. Enakopravnost!? Pred približno poldrugim sečem se je zglasil pri odgovof nem oficirju ZVU, ki razpolag s tržaškimi gledališči, pooblalfr nec ljubljanske Opere s VT° njo, da bi po možnosti teko* februarja dobili na razpolag za teden dni gledališče TC,fl ali pa gledališče Rossetti za 9V stovanje ljubljanske Opere * Trstu, in sicer s *Knezom jem», «Prodano nevesto* H «Rusalko». Zavezniški oficir je obljubil, da se bo potrudil ** uredil tako, da bo omogolef ljubljanski Operi gostovanj1. Pooblaščenec mu je med df* gim povedal, da ni mogoče S0, stovanje v drugih tržaških && ranah, ker so premajhne in primerne za operne predst<& Pred nekaj dnevi jo pooW ščenca poklical zavezniški o/*<#' kateri mu je z nasmejanim * brazom predočil, da je konW možno gostovanje ljubljans* Opere v gledališču Fenice. -P? oblaščenec mu je odgovoril, ^ to ni mogoče, ker ni primer^ gledališče za izvajanje opere * da tega ne more sprejeti. Ali je to ona enakopravni za katero smo se borili f V V*1' diju so dnevno koncerti in °f re raznih potujočih skupin,Jr. ter e prihajajo na gostovanje “ Milana, Rima itd., nam Slov(t' cem pa ni mogoče poslušati ^ še, slovenske opere, samo ker ima gledališče Verdi se&j, do maja meseca, drugo gled^r šče Rossetti pa je zasedeno f zavezniški vojski. V njem p jajo razne retne večere in druge P°d°^\ prireditve. Pri tem je treba dariti, da je pooblaščenec M ' vil, da bi ljubljanska Operih bi nastopala v gledališču setti, dajala po znižani pe* predstavo za zavezniško Preveč pogosta je taka kopravnost*! Pa naj si bo v ^ shem vprašanju, radiu, gledo, šču, prosvetnih društvih J sploh v vsem kulturnem L nju nas Slovencev — Prirtfl cev, ki smo se borili ramo rami z zavezniškimi vojaki isto stvar kopravnost! za pravično e,A Odg. urednik DUŠAN HRES' Konfekcijska in modna trgovina VITTOKIO NACMIAS tkanine, konfekcija in moška moda TRST, Via San Lazzaro štev. 17 (Vogal Via delle Torrl) Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o CIRILU BU-DIHNA letnik 1920, 3. Mortai Dl-visiooo Ravonna, I. Comp. P. M. 53, zadnje vesti iz Dona (Rusija) z dne 13. 12. 1942, nai sporoči družini Budlhna, Zalošče 7 Dornberk (Gorica). Kdor bi kaj vedel o JOŽEFU KAVCIC odveden iz Koronoa januarja 1945 verjetno v Flossem-burg (Nemčija), naj sporoči družini Kavčič, Tabor 64, Dornberk (Gorica). __________ Osebe ki so bile aretirane na Stari Sušicl dne 12. marca ln ki so bile potem odpeljane v Nemčijo, katerim je kaj znano o tov. MILKI učiteljici na Kalu, naj sporoče pismeno tov. Dolanskomu, Bolju-nec pri Trstu. Kdor bi kaj vedel o tovarišu OSTROUŠKA EDVARD, rojen 20. 7. 1920 v Povirju, italijanski vojak, bil v Grčiji, pri spec. lavoratorl P. N. 2, odpeljan od Nemcev, zadnje vesti 1. 9. 1944, naj javi očetu Ostrouška Franc, Povir 67. Kdor kaj ve o tov. BUBNIČ ANTON, rojen 23. 3. 1927 v Staro, Podgrad, bil partizan v Cankarjevi Brigadi 15. Div. n. četa, III Bnt., r.mlnle vesti se|)t