1 3 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS « 51 « 1997 * 1 (106) 
razvpitega mednarodnega uveljavljanja naših znanstvenikov. Pri tem je ključnega pomena, da je to dosegel z 
obravnavo »domače« teme, ne pa nekih eksotičnih primerov, kot to delajo nekateri naši znani »mednarodno 
uveljavljeni« kolegi. 
Drug del knjige, zlasti katalog, ki obravnava posamezna gospostva tako za Istro kot Slovensko marko 
in Belo krajino, je, če ne upoštevamo, da sega tudi v drugo državo, lokalen. Podpisanega so zlasti pritegnili 
številni novi podatki o posestnikih in upravljalcih gradov Gradac, Hmeljnik, Kozjak, Mehovo, Metlika, 
Rožek, Soteska, Sumberk in Žužemberk. Ob njih bi še posebno izpostavili poglavje o izvoru, jezikovni 
pripadnosti in sorodstvenih povezavah ministerialov in militov. Če se človek spomni, kaj je bilo doslej vse 
napisano o najstarejših prebivalcih naših v veliki meri porušenih in požganih pričevalcev srednjeveškega 
dogajanja, ga prevzame posebna hvaležnost do avtorja, ki mu kljub izrednemu znanju in dobremu 
poznavanju širših vprašanj, ni bilo nečastno, raziskati številnih lokalnih podrobnosti in posebnosti. V dodatku 
jih dopolnjuje kar 12 genealoških preglednic, 3 zemljevidi ter še seznam starejših in različnih oblik 
najpomembnejših krajevnih imen. 
Knjiga Petra Stiha Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem ni delo, po 
katerem bodo bralci množično segali, saj je izrazito znanstvena, polna podatkov, pa tudi zapisov o 
nejasnostih: Zahteva nemalo predznanja in veliko natančnosti in zbranosti pri branju. Iz nje se je mogoče 
naučiti veliko novega, vendar je treba hkrati tudi obnavljati razrahljano poznavanje srednjega veka, saj se 
sicer marsikatero avtorjevo odkritje bralcu lahko izmuzne. Prepričani smo, da bo delo uvrščeno med resnično 
največje dosežke slovenskega zgodovinopisja in to ne le v desetletju pred prelomom tisočletja. 
S tane G r a n d a 
F r a n c e Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gradiva. Ljubljana : 
Teološka fakulteta, 1995. 600 strani. (Acta Ecclesiastica Sloveniae ; 17) 
Malo je arhivov v Sloveniji, in ne samo v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s takšnim popisom 
arhivskega gradiva, kot gaje za kapiteljski arhiv v Novem mestu pripravil France Baraga. V času nastajanja 
tega popisa mi je prijatelj France veliko pripovedoval o svojem delu, o zanimivostih, ki jih je našel med 
novomeškimi arhivalijami, in o težavah, s katerimi se je pri urejanju kapiteljskega arhiva srečeval. Svoj prvi 
rokopis mi je nesebično ponudil v uporabo, ko sem pripravljal življenjepise novomeških proštov. In vendar 
sem bil resnično prijetno presenečen, ko mi je avtor izročil tiskano knjigo s svojim posvetilom. Knjiga je 
namreč daleč presegla tisto, kar sem pred tem poznal in uporabljal. Prijatelju Francetu za opravljeno delo 
iskreno čestitam. Kakšno garaško delo se skriva za temi 600 tiskanimi stranmi, more pravzaprav pravilno 
ovrednotiti le nekdo, ki je tudi sam kdaj skušal spraviti v red določeno arhivsko gradivo in ga popisati. 
Kaj nam razodeva knjiga Kapiteljski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gradiva! Pogled v do 
podrobnosti razvejano kazalo (strani 5-12) nam za seznamom okrajšav (13-14) ponudi spremno besedo p. 
Metoda Benedika, sicer urednika zbirke, in to v slovenščini (15-16) in nemščini (17-18). Dvojezična je tudi 
kratka kronologija kapitlja (19-27 slovensko, 29-38 nemško). Avtorjev uvod s kratko zgodovino 
kapiteljskega arhiva (39-46) pa nas seznani s preteklostjo kapiteljskega arhiva, njegovo ureditvijo, problemi, 
s katerimi se je arhiv v preteklosti soočal, in z metodološkim pristopom avtorja pri aktualnem urejanju 
gradiva, oziroma Kapiteljskega arhiva. Gradiva torej, ki gaje kronal s popisom, ki ga sedaj predstavljamo. 
Knjiga sama je razdeljena na tri dele. 
V prvem delu so regesti listin (strani 49-277), ki se nanašajo na zgodovino novomeškega kapitlja ne 
glede na to, kje se te listine danes nahajajo, oziroma v kakšni obliki so se nam ohranile. Avtorja je zanimala 
predvsem njihova sporočilnost. Zato so poleg originalnih listin popisani tudi vsi notarski prepisi, transumpti, 
vidimusi, navadni prepisi in koncepti listin. Upošteval pa je tudi regeste starejših izgubljenih listin. Vseh 
regest v knjigi je 630 in so vzorno urejeni po standardnem vzorcu: leto, mesec, dan in kraj izstavitve, vsebina 
in opis listine ter eventuelne objave. Nekateri regesti pomembnejših listin so prerasli kar že v objavo celotne 
listine v slovenskem prevodu. 
Drugi del nosi naslov Popis arhivskega gradiva (279-540) in je razdeljen na 16 serij, ki jih je avtor 
določil pri urejanju kapiteljskega arhiva. Gradivo samo je smiselno razdelil, kot pravi sam v svojem uvodu, 
na šest fondov kapiteljskega arhiva z gesli: kapitelj, župnija, dekanija, šolsko nadzorstvo, uredništvo verskega 
lista Križ in duhovniško društvo (CMD). Ostalo arhivsko gradivo, ki ne sodi v enega od fondov kapiteljskega 
arhiva v ožjem pomenu besede, pa je France Baraga razdelil v 12 samostojnih zbirk po naslednjem vrstnem 
redu: personalia, društva, pridige, rokopisi, časopisni izrezki, fotokopije, glasbeni arhiv, igre Prosvetnega 
ZGODOVINSKI ČASOPIS « 51 • 1997 • 1 (106) 139 
društva in Marijine kongregacije, »extranea«, klišeji, razno drobno gradivo in kot zadnja zbirka dokumentov 
velikega formata. To podrobno strukturo ureditve arhiva je avtor podrobneje razložil že v svojem uvodu (45). 
Tretji del knjige nosi naslov Dodatki (543-595) in je na nek način historična refleksija urejanja 
novomeškega kapiteljskega arhiva. V tem delu je avtor objavil popis kapiteljskih listin iz leta 1758, 
konkordanco Krausovi objavi listin iz leta 1765, pregled arhivske ureditve prosta Karla Čerina (1924-45) ter 
podatke o gradivu, ki zadeva novomeški kolegiatni kapitelj, ga pa hranijo druge arhivske ustanove doma ali 
v tujini. Ob koncu je dodan še seznam v popisu uporabljene literature (597-600). 
Pripis ob koncu kazala (12) nam obljublja, da bo krajevno in osebno kazalo objavljeno v posebnem 
zvezku zbirke Acta Ecclesiastica Sloveniae. Upam, da nam na ta zvezek ne bo potrebno predolgo čakati. Obe 
kazali bosta namreč neobhoden pripomoček za lažjo in hitrejšo uporabo dragocenih podatkov popisa 
arhivskega gradiva novomeškega kapitlja. 
Ob koncu bi rad še enkrat izrazil svoje občudovanje nad opravljenim delom. France Baraga se je s to 
knjigo izkazal ne samo kot izjemen in suveren arhivski delavec, ampak tudi kot urednik in knjižni 
oblikovalec. Celotno delo je namreč popolnoma samostojno uredil in oblikoval na svojem računalniku, 
opravil prelom in korekture, tako da urednik zbirke in tiskarna Ljudske pravice v tem pogledu nista imela 
nobenega dela. Ko danes občasno vzamem Baragov Popis v roke in ga prebiram, mi vedno bolj prihaja v 
zavest, da so prav njegovi regesti listin in njegov popis gradiva arhiva kolegiatnega kapitlja v Novem mestu 
pravzaprav prvo temeljno delo s področja proučevanja preteklosti novomeškega kapitlja, s tem pa tudi eno 
najpomembnejših poglavij zgodovine Novega mesta kot dolenjske metropole. 
F r a n c e M. D o l i n a r 
Dèjiny University Karlovy 1348-1990. Glavna urednika František Kavka in Josef Petrân. Knjiga I 
(1347/48-1622), ured. Michal Svatoš. Praha : Karolinum, 1995. 322 strani; II (1622-1802), ured. Ivana 
Čornejova. Praha : Karolinum, 1996. 285 strani. 
Obdelava zgodovine najstarejše srednjeevropske univerze spada že skoraj dve stoletji med velike 
teme češkega zgodovinopisja. Sintetično so jo poskušali ujeti že pozitivistična historiografa Vaclav Vladivoj 
Tomek (1849) in Zikmund Winter (1897-1899), v prvi polovici našega stoletja pa Vaclav Vaneček, Vaclav 
Vojtfšek (oba 1946) in Otakar Odložilfk (1948). Zadnja orisa sta na visokem nivoju pripravila František 
Kavka (1964) in Josef Petrân (1983), pomembna predstavnika češkega raziskovanja srednjega in zgodnjega 
novega veka, ki sta tudi postala glavna urednika novega, doslej najobsežnejšega dela o Karlovi univerzi. 
Projekt, kije povezan s 650. obletnico njenega nastanka, bo segal od začetkov do časa obnovitve akademskih 
svoboščin leta 1990 in naj bi izšel do aprila 1998 v štirih zajetnih knjigah v češčini ter nekoliko skrajšano v 
eni obsežni knjigi v angleščini. 
Pri tem zahtevnem delu pa sodeluje vrsta zgodovinarjev vseh treh sedaj delujočih generacij čeških 
zgodovinarjev, med katerimi so evropsko znani - poleg rektorja Karlove univerze, pravnega zgodovinarja 
Karla Malega - zlasti medievist František Šmahel, pravni zgodovinar Jih' Kejr, cerkveni zgodovinar Jaroslav 
Kadlec ter izredna poznavalca razvoja kulture v novem veku Zdenëk Hojda in Jiri Pesek. Ker je sodelovalo 
razmeroma dosti avtorjev, je obstajala nevarnost, da nastane le velik zbornik posameznih člankov, vendar se 
je urednikoma prvih dveh knjig - medievistu Michalu Svatošu ter ugledni poznavalki baročne dobe Ivani 
Čornejovi, ki sta temu opusu posvetila nekaj let življenja - posrečilo ustvariti zaokroženo znanstveno delo 
nevsakdanjega formata. 
Sreča je namreč, da to ni samo »jubilejna« publikacija, temveč rezultat sistematičnega dela, ki je 
zasidrano v vrsti monografij ter v mnogih razpravah, ki od leta 1960 izhajajo zlasti v posebnem časopisu 
Historia Universitatis Carolinae Pragensis. Problematika zgodovine praške univerze ter razvoja 
izobraževanja nasploh je v zadnjih desetletjih postala ena najbolj zasledovanih tem češkega zgodovinopisja, 
na kateri so diplomanti in doktorandi praške filozofske fakultete poskušali svoje znanstvene sposobnosti. 
Obenem pa imajo take raziskave trdno bazo v Inštitutu za zgodovino ter Arhivu Karlove univerze, ki je v 
nekaj desetletjih svojega obstanka objavil kritične edicije ter analize univerzitetnih matičnih knjig in drugih 
bistvenih virov. Nova sinteza izhaja torej iz dolgotrajne priprave, res najboljše, ki si jo lahko predstavljamo 
v češkem znanstvenem okolju, ki se je prepogosto spotaknila na diskontinuiteti ter nedokončanosti 
velikopotezno zamišljenih načrtov. 
Uredniki so skupaj z dokaj različnimi avtorji našli »skupen jezik«, ki izhaja iz razčiščenega pogleda 
na osnovno temo. Izhodišče je postalo dojemanje univerze kot raznolike institucije v širokem družbenem 
kontekstu in v mednarodni primerjavi, obenem pa z doslednim ozirom na razvoj posameznih znanstvenih