POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Poravnajmo naš dolg
S predstavitvijo idejnega projekta Poti spomi-nov in tovarištva v letu 1972 je bila nakazana in sprejeta rešitev glede uresničitve dolgoletnih želja delovnih Ijudi in občanov Ljubljane, pa tudi širše slovenske javnosti,.da se ohrani trasa žice, ki je ¦ med vojno obdajala Ljubljano.
Pot spominov in tovarištva je z manjšimi odmi-ki načrtovana po trasi bodeče žice, s katero je okupator februarja 1942 v dolžini 34 km obdal Ljubljano, da bi jo, kot središče narodnoosvobo-dilnega boja, ločil od ostalega slovenskega ozem-lja, narodnoosvobodilni boj pa zatrl. Tega cilja okupator, kljub pomoči domačih izdajalcev, ni nikoli dosegel. Prebivalci mesta Ljubljana — hero-ja so neustrašno vztrajali in nadaljevali že začeti boj, vse do nepozabnega 9. maja 1945.
Da bi bodočim rodovom ohranili traso žice kar najizvirneje in čim bolj nazorno, kot spomin na trde pogoje nrodnoosvobodilnega boja v Ljublja-ni, katerega sestavni del je bil tudi boj z žico in s tem dali priznanje prebivalcem junaškega mesta ter počastili padle v narodnoosvobodilnem boju, je bil po trasi žice leta 1957 organiziran prvi pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Pohod je postal vsakoletna tradicionalna množična manife-stacija ob dnevu osvoboditve Ljubljane. Na dose-danjih 26. pohodih je prehodilo del poti, kjer je bila med vojno bodeča žica, več kot milijon udele-žencev. Ta množica udeležencev leto za letom sprejema in priznava Pot spominov in tovarištva kot svojstven spomenik borbeni Ljubljani.
Z željo, da bi ostala trasa žice vidna, so delavci ljubljanskih delovnih organizacij leta 1961 na trasi žice postavili 102 spominska kamna, ob mestnih vpadnicah pa 6 spomenikov.
Odbor za izgradnjo, urejanje in vzdrževanje Poti spominov in tovarištva je bil ustanovljen leta 1974. Odbor je pripravil predlog družbenega do-govora o gradnji, urejanju in vzdrževanju Poti spominov in tovarištva, ki je bil po široki, javni in demokratični razpravi sprejet in podpisan v letu 1977. Hkrati so bili sprejeti tudi drugi potrebni normativni akti za uresničitev idejnega projekta.
Delavci TOZD, DO in DS, samoupravne inte-resne skupnosti in družbeno politične skupnosti Ljubljane so se s samoupravnim sporazumom ob-vezali, da bodo v Ietih 1977-1981 za gradnjo Poti spominov in tovarištva združili petdeset milijonov din, kolikor je bila predračunska vrednost projek-ta v letu 1977.
Prva dela po projektu so opravljale mladinske delovne brigade in ljubljanska mladina na dnev-nih delovnih akcijah. Intenzivneje je gradnja ste-kla v letu 1978, ko so začela redno pritekati sredstva po samoupravnih sporazumih. Določena dela ali odseki so bili zaupani tudi za to usposob-ljenim delovnim organizacijam.
Leta 1981 je 6636 mladincev ljubljanskih sred-njih šol in občinskih konferenc ŽSMS, mladincev in starešin JLA, gojencev in vzgojiteljev izobraže-valnega centra RSNZ, učencev gradbene tehnične šole z vzgojitelji ter delavcev ljubljanskih organi-zacij združenega dela opravilo 39.782 ur prosto-voljnega dela v vrednosti tri milijone dinarjev. ...V letih 1977-1981 je bilo od načrtovanih 50
milijonov dinarjev 48,739.940,70 dinarjev, po-rabljeno pa 46.079.428,70 dinarjev. S temi sred-stvi in prostovoljnim delom mladine in delavcev ljubljanskih organizacij združenega dela je bilo zgrajeno 15.381 m Poti spominov in tovarištva.
Investicijska vrednost projekta je znatno nara-sla. V letu 1977 nihče ni računal na tolikšnc podražitve gradbenega materiala in storitev v gradbeništvu, na tolikšno stopnjo inflacije, nastali pa so še nepredvideni stroški, kot plačilo prispev-ka za spremembo namembnosti zemljišč (pot de-Ioma poteka po kmetijskem zemljišču), geodetske st^ritve, razne odškodnine, izdelava delnih načr-tov in vpisovanje novih stanj v zeniljiško knjigo.
Veliko težav je s pridobivanjem zemljišč, kar je za občino še dodatno finančno breme. Le-te mo-rajo v letu 1982 za odkup zemljišč zagotoviti 9,483.000 dinarjev.
Po izračunih bi potrebovali za dokončanje Poti še 124,444.410 dinarjev, s tem da se sredstva, predvidena za leti 1983 in 1984, valorizirajo za uradno zagotovljeno stopnjo rasti cen gradbenih storitev.
Da bi lahko do leta 1985 dokončali Pot spomi-nov in tovarištva in je kot sporaenik narodnoo-svobodilnega boja Ljubljane - mesta heroja ob 40. obletnici osvoboditve v celoti predali v upora-bo prebivalcem Ljubljane, je bil sprejet in podpi-san dogovor o spremembah in dopolnitvah druž-benega dogovora o izgradnji, urejanju in vzdrže-vanju Poti spominov in tovarištva. Hkrati poteka akcija za podpisovanje samoupravnih sporazu-mov za združevanje sredstev.
V letu 1982 je potrebno zbrati 40,352.874 dinarjev,- pri čemer naj bi delavci Ijubljanskih organizacij zdmženega dela združevali po 200 dinarjev letno.
Podpisovanje samoupravnih sporazumov ne poteka tako, kot bi želeli in od dejavnosti napre-dnih in zavednih subjektivnih sil je odvisno, da se akcija pospeši in s tem zagotovi uresničitev pre-dvidenega in načrtovanga programa gradnje v letu 1982.
Odločitev odbora, da bo Pot zgrajena do leta 1985 in ob 40-letnici osvoboditve kot svojstven spomenik narodnoosvobcxlilnega boja predana prebivalcem Ljubljane v uporabo je dobila najšir-šo politično podporo. S tem bo poravnan naš dolg, otvoritev pa bo tudi najlepši prispevek k jubileju. Odbor je prepričan, da bodo delovni ljudje v TOZD, LO in DS, tako kot doslej, zavestno sprejeli svoje obveznosti in pristopili k samou-pravnemu sporazumu za združevanje sredstev, da bodo plitični, samoupravni in upravni subjekti hitrejši in uspešnejši v reševanju že znanih in novih, še nepredvidenlh težav ter da bomo vsi skupaj enotni in vztrajni zgradili Pot v predvide-nem roku in tako z novo zmago praznovali 40. obletnico osvoboditve mesta.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik za izgradnjo Poti spominov in tovarištva je podpisalo oziroma je k njemu pristopilo 76 TOZD ali 42,2 odstotka vseh TOZD v občini.