9. številka Ljubljana, v torek 13. jannvarja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan » mesec 1 gld. 40 k , izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za aTBtro-Ogerske dežele za vse leto lf> gld.. za pol leta 8 ^ld, za Četrt leta 1 pfld., za jeden r — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.« za četrt leto ."t gld. .'JO kr., za jeden mosec l »Id. 10 kr. Za pošiljanje na tlom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaSii. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po d kr., če Be oznanilo jedonkiat tiska, po 5 ki-., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo jo v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav nljudno, da blagovole poslati naročnino vsaj do sobote 17. dne t. ni, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravnistvo »Slovenskega Naroda". V I.)ubijani. 13. januarja. Govorili smo že nekajkrat na tem mestu o narodnih kuri juh tia češkem; zatorej čitatelji naši že dobro vedo, kako stališče zavzemljeroo v tem vprašanji. Će tudi je stvar jako važna, če tudi se baš sedaj spravna komisija deželnega zbora češkega posvetuje o tej zadevi, vender bi mi danes ne govorili o tej zadevi, da se položaj o tej stvari poslednji čas ni nekaj premeni!. Mi sicer nemarno še gotovih vestij o tej premembi, ker se pogajanja mej voditelji strank in vlado vrše še vedno tajno. Shajajo se konference, o katerih še le pozneje izvemo. Tudi le indiskretnost nekaterih udeležencev pri tacih konferencah pripomore, da občinstvo vsaj nekoliko izve, o Čem se je pogajalo pri njih. Taka konferenca bila je nedavno na Dunaji v palači ministerskega predsednika. Udeležili so se je poleg grofa TaafFea, češki vrhovni maršal knez Lob-kovic, namestnik grof Thun in prof. Braf. Razgo-varjalo se je o narodnih kurijah in o češkem notranjem uradnem jeziku. O pogovoru, tikajočem se češkega notranjega uradnega jezika, budemo morda govorili drugi pot, danes ne hočemo baviti le z narodnimi kurijami. Opiramo se pri tem na vesti, katere so priobčili „Plzemko Listyu. Iz pogovorov smo pred vsem posneli, da je grof Taafie poslednji čas v neprestani zvezi z opozicijo, kajti njemu je kaj dobro znano, kako o tej ali oni stvari sodi dr. pl. Plener ali pa vitez Chlumeckv. Dogovorili so se, da se popusti misel na tri kurije, a zjedinili se na to, da se osnujeta le dve kuriji, kateri bi pa imeli važno pravico ugovarjanja le tedaj, če bi se hotel predelati deželni red aH deželnozboraki volilni red. Grof Taafie je poizvedel, da bi se Nemci zadovoljili s takimi kurijami, Če se v drugih ozirih ustreže njihovi želji. Priznati moramo, da taka premena predloga o narodnih kurijah bila bi za Čehe dosta raenj škodljiva, nego je bila prvotna. Take narodue kurije ne bi ovirale češkega narodnega razvoja. Ne bile bi pa tudi nevarne daljnemu razvoju parlamentarizma. V poslednjem oziru bila bi nevarna le kurija veleposestnikov, ker bi se ž njo zagotovile, rekel bi za večne čase predpravice imovitim graščakom in bi deželni zbor ne mogel nikdar premeniti deželnozborskega volilnega reda v napredujem pomenu. Kakor bi v narodnem oziru ne bilo pomislekov proti narodnim kurijam, tako g tovo se bode pa velik del naroda češkega upiral proti njim s stališča češkega narodnega pravu. Posebno Mladočehi se ne bodo dali sedaj pridobiti za narodne kurije, ker v poslednjem času se tako odločno drže državnega prava, da prezirajo celo § 19. avstrijske ustave, ki je vender Slovanom v korist. Z narodnimi kurijami bi se napravila nekaka meja mej nemškem in češkim delom dežele Češke. O kaki razdelitvi pa baš Mladočehi nečeje ničesar slišati. Kako odločno ugovarjajo v deželnem zboru, da bi se odsekoma češkega deželnega kulturnega soveta dal kak večji in samostojnejši delokrog in hočejo vse važnejše funkcije združiti v predseduištvu in skupnem tbčnem zboru, da «e pride polagoma do razdelitve deželnega kulturnega soveta! Pa še drug pomislek bode tukaj. Ko bi se kdaj okoliščine na bolje obrnile, bi zadostovalo, da Cehi pridobe le nekaj Nemcev v deželnem zboru, pa lahko obnove češko državno pravo, po uvedenii kurij bi pa vsuj polovica nemških poslancev morala glasovati za potrebno premeno deželnega reda. Toliko bi jih pa bilo vsekako težko pridobiti. Privrženci državuega prava torej tudi za premenjeno predlogo o uarodnih kurijah glasovali ne bodo. Grof Taaffe se torej zastonj trudi, da bi spravo spravil pod streho. Mi, ki tako trduo ne upamo, kakor Čehi, da bi se kdaj obnovilo češko državno pravo, seveda tudi prav tacih pomislekov ceniti ne moremo. Neki drugi pomislek se pa tudi nam uriva, ta namreč: se li bode dal napraviti tako pravičen deželnozborski volilni red, da bi ga pozneje ne bilo treba prenarejati. Ljudsko popisovanje vrši se na Češkem jako LISTEK. Milan. Črtica iz življenja. *) (Za BSlov. Narod" napisal Fr. d. P. Ž—o.) Anj Strand des Lebons irr' ich, starro dtister In's Todesiueer, umhUllt von Ne-belflor Und immer wird der Strand des Lebons w(ister . . . L en a u. Jedno predmestje v Z. zove se Nova Ves. Na kraji tega predmestja križata se dva pota: prvi vodi v Šestine in Okrugljak, meščanom priljubljeni izlet, a drugi vodi na — pokopališče. Na tem prekrižji stoji na pol zidana, na pol lesena hišica. Stara streha je raztrgana, v oknih vidiš mesto šip na mnogih mestih umazan popir. Stene so nepobeljene, pod zastreškom predejo pajki svoje goste mreže. •) To pripovest, ta katero pride se nekaj njih v llatku „Slov. Naroda- na dan, priobčujem iz svoje zbirke „Spornim". Ako ae bodo te stvari prijale prijaznim bral-crm, izdam jih kdaj v posebni knjjgi. Ž. Revno lice ima to poslopje, kakor tudi njegovi pre bivalci, delavci v židovski kožarnici. Umazana je ta hišica in borna, kakor na pol gola deca, ki se tu po zapuščenem vrtu valjajo in upi jejo, a matere — katerim je glad, skrb in beda otela ono malo srca, ki jim ga je providuost udelila, — tepo to deco in kolnejo grdo. — Živo nasprotje je ta koliba elegantnim vilam, ki so jih meščani po okolici postavili. V bedne sobice ne bi rad povel prijaznega bralca. — Predna stena na tej hišici nosi še zdaj ostanke oglasov, ki so nekdaj predmestnim prebivalcem javljali novosti belega Z—a. Danes se taki oglasi privešajo drugam, kakor da jih je sram pohlevne stene. Če grem mimu te borne hišice, spominjam se prijatelja. Kolibica ne bo dolgo stala: podrl jo bo jeaeu.sk vihar, ali jo pa magistrat kupil, da podigne ondi sijajno palačo. Ne bi rad, da s hišico ured izgine tudi spomin na prijatelja, pa Vam priobčujem to-le povest. Nekdaj — ali dolgo je že tega — imela je ta borna koliba prijaznejšo podobo. Stene so bile bele, zelena trta jih je opasovala, na oknih in po gredah na vrtu cvelo je obilno lepih cvetk, a iz nizkih oken gledala sta dva para skrbnih očes na dvoje srečnih otrok. pristranski, isto tako pristranski pa postopajo organi, ki vodijo poizvedbe zastran razdelitve sodnih okrajev in razdelitve volilnih okrajev na podlogi prvih. Pri tacih razmerah je vsekako mogoče, da deželni zbor bas zaradi pristranskih podatkov, ki se mu predlože, sklene volilni red, ki ne bode Čehom pravičen. Po uredenji kurij bi se pa t;»ka krivica več popraviti ne dala. Nikakor pa Čehi ne smejo poprej skleniti zakona o narodnih kurijah, dokler Be ne premeni sedanji krivični deželnozborski volilni red, če nečejo neizmerno oškodovati Bvoje narodnosti. Ko bi stopi 1 v veljavo zakon o narodnih kurijah, bi Nemci o kakem pravičnem volilnem redu ničesa slišati ne hoteli. Iz povedanega je razvidno, da morajo Čehi biti jako previdni in da bolje store, da narodne kurije sploh odklonu, nego bi se pa prenaglili v tej zadevi. Politični razgled. \otianJe dežele. V Ljubljani, 13. januvarja. Češki notranji uratini jezik. Tudi nezavisni poljski listi obsojajo vladno izjavo o notranjem uradnem jeziku v deželnem zboru češkem. „Gazeta Narodov/a" pravi, da je vlada s svojo izjavo Hpravi skopala grob in da je vladna izjava katastrofa za ataročoSko stranko. Češka božja služba nt t Dana ji. Deputacija sedmih članov pod vodstvo'n grofa Harmclia bila je pri Dunajskem nadškofu Uruši in ga prosila, da se v prvem okraji pri cerkvi sv. Ane sisteinizuje mesto stalnega češkega propovednika in v župni cerkvi desetega okraja uvede češka služba božja. Čehi se nadejajo, da se bode ustreglo njih vsekako opravičeni želji. (ialiski tleželni odbor je sklenil, da bode za naprej vse rusinske uloge reševal v rusinščini s cirilskimi črkami. Dosedaj je deželni odbor reševal rusinske uloge v poljščini ali pa v rusinščini s poljskimi črkami. Poljaki so torej spoznali, da ni v interesu dežele tako preziranje rusinske narodnosti. Viiaiije dr/a ve. \ov bo/f/arski Ust. Bolgarski emigrantje v Helemgradu začeli so izdajati nov list »Pravda" v bolgarščini in franco Hišica ta bila je lastnina gospe M ili če ve, udove nižega činovnika. Kupila jo je po smrtn svojega moža, ki je zaman čakai viši „rang". Bil je namreč slobodoumnih načel in pri nekih volitvah zapisan v — črno knjigo, a to je seveda velika zapreka pri „avaneementu". Pri tem je bil le niži činovnik, a ti morajo mnogo delati in „od zora do mraka" sedeti v prašni, zaduhli pisarni. Znamo pa dobro, da ee v takem položaji rad stvara in redi bacil, iz katerega se izlega — sušica. — Sreča jo bila ta, da je imela gospa Miličeva samo jedno dete — Milana. Vso ljubezeu, brigo in skrb posvetila je dobra mati temu otroku. Drugi prebivalec v tej hiši bil je g. Orel, rojenja Čeh. Za 30 gld. na mesec puhal je Bvoja slaba pluča v rog pri gledališkem orkestru. Imel je vsaj to nado, da ue bo kar tako uajedenkrat umrl, ker je imel 30 gld. stalne plače; s tem se pa že da po časi .... umirati Morebiti iztrobi s zadnjimi akordi nAide" svoje življeuje, pa bo imel tragično smrt. Gotovo ga bodo na njegovem pogrebu spremljali njegovi drugovi z glasbo — pa to je tudi nekaj. Od lani je vdovec, a bil je le redko-krat dobre volje in vedno je tožil, da ga preslabo plačajo. Mislil je mož, da bo prehitro umrl, da ne ščini. V prvi Številki pofašnjuje MBt< 80 g* začeli izdajati v bolgarščini, ker v Bolgariji skoro opozicijski list ni mogoč. Obširno opisuje, kaj marajo časnikarji v Bolgariji pretrpeti, če ne trobijo v vladui rog. Nekaternike so vladni pristaši napali in grdo pretepli, druge pa zaprli. Podaljšanje vojaške dolžnosti v Italiji, Komisija, gest ivljena i/, vseh italijanskih generalov se je izjavila, da se vsekako mork vojaška dolžnost podaljšati do 4 2. leta, aktivna služba naj pa ostane kakor doslej. ČJe parlament premeni vojni zakon po nusvt tih te komisije, hode Italija imela jednako dolgo vojaško dolžnogt, kakor Avstrija in Nemčija, kjer tudi vojaška dolžnost horu, do 42. leta, ee se prišteva zavezanost v črno vojsko. JUininterska kviza na Portugalskem* Stališče portugalska vlade je vnino težavncje, ker repobličansko gibanje v deželi napreduje in v parlamentu opoziciju narašča. Zaradi tega se pa že razširja vest, da vlada razpusti parlament ali pa odstopi. Ce sedanja vlada odstopi, poklicati te bodo morali najbrž naprednjuki na krmilo. Kralj u a vso moč prigovarja, da nuj sedanji' ministarstvo ostane, ker Be mu uuprcdnjuki ne zde? zanesljivi in jim ne mara izročiti vladanja. Ji razi l ijtr. Bra/.ilijska republika se hode baje še ta mesec definitivno konstituirala in volila novega predsednika. Poleg maršala Fonseke hočeta za predsed-ruštvo kandidovati vojni in pomorski minister. Sedanja vlada ima v zlo/i niči precej nasprotnikov. Posebno zastopniki pokrajin neso zadovoljni z začasno vlado, ker ni upravo tako decsntralizovala, kakor je obetala. Sedanja vlada pa ima tudi mej vojsko mnogo nasprotnikov. Vse kaže, tla se hočejo častniki v Braziliji mnogo mešati v politične zadeve, kar gotovo ne bode pospeševalo razvoja republike. Dopisi. 1/. Velriiiju pri Celovci 11. januvarja. [Izv. dop.] V štev. 3. „Fr. Stimmen" sem čital lažnjivo vest. kako nepustavno da se postopa po Kranjskem pri številjenji ljudstva in da se kar cele nemške rodbine, ki besedice slovenski ne znajo, zapisujejo brez usmiljenia za Slovence. Kdor razmere na Kranjskem pozna, uvid;-l bode na prvi hip, da je to gola in nesramna laž. Istina pa je, da so tu pri nas v Vetrinji od kraja vse zapisali za Nemce, če tudi je popolnoma slovenski kraj in občujejo pri nas nemški le tujci, ki dohajajo semkaj poleti uli na počitnice ali pa po kupčijah. Posebno delavce, ki delajo v Morovi tovarni, kateri pa so sami pristni Slovenci in nemščine skoro ne umejo, zapihali so vseskozi za Nemce. Kavno tako so zapisali vse hlapce in dekle brez izjem« Nemcem v korist. Nekomu, ki se [e izrazil, da zna slovenski dobro čitati in pisati, nemški pa no, zapisalo se jo v rubriko na kratko, citati in pisati ne zna Tu se tore; na slovetnko čitanje in pisanje ni bilo treba ozirati. Merodajno je za to rubriko pri nas orej le to, ako kdo zna nemški čitati in prnati. Pa kaj se hoče; pritisek tu ie grozen in sedaj je prva skrb naših Nemcev in slovenskih reuegatov ta, da prav veliko slovenskih Nemcev nalovijo v svoje mreže, čemur pa se ni čuditi, ako imamo pri nas na Koroškem večinoma tak(? komisarje, ki svojega posla niti ne umejo in so naudahnjeni le nemškega duha. Govori se celo, da je izdal Celovški „Comniuiinl-Veivin" nek pouk o liudskem štetji, v bo mbgel prištediti vsotice za svojo hčerko — J e- I lico. Zato je včasih malo klel. Morebiti je mož poznaval Uousseau-a, pa govoril: „11 es t trop d i f f i c i l e de p e ti b e r n o b 1 e m e n t, q u a n d on ne p en se que p o ur vivre". Tretji najemnik gospe Miličeve bila je Šarička, pO svoieui poslu branjeska. No, to nas ne zanima dalje. Po zimi je bilo tiho v tej hišici. Uog godcev se je včasih oglasil; uo, to so je malo ujemalo s zimsko samoto in meglo, pa je rajše molčal do gle dališke predstave. Pogrebcev je šlo tudi po zimi todi mimo, ker mnogi od onih, ki so jih todi mimo k večnemu počitku vozili, ni htel ali pa ni mogel pričakati pomladi. Otroka bi bo bila rada naganjala po snegu in ledu, ali časi so slabi, obuvalo drugo in zimska topla obleka tudi..... Ali Bpomladi, hej, to je bilo veselja in življenja za Milana in Jelko! Stariši njihovi bo mnogokrat pozabili na brige in jad, gledajoč divno pomlad v prirodi in na deci. Meščani so začeli v Šestine in Okrugljak zahajati peš, a i mnoga krasna kočija je drdrala todi mimo. Sprehajalcem seveda ni bilo milo, da so baš na pre-križji večkrat srečali — pogrebce, in mnoga kočijo katerem II trđi, da ima demdajafelj a!i tovarnar pravico, določiti vsemu svoj emu osobstvu občevalni jezik. Ume se ob sebi, da bodo vsi imejitelji tovaren na Koroškem, ki ilhajo po verini samo slovenske delavce, zapisali te uboge p;ire po tem receptu za — Nemce. Pri nas v Vetrinji imamo v istini vsega vkup komaj kakik deset osob, ki govorijo in umejo le nemški, drugi pA ko večinoma sami Slovenci, k\ bodo potopljeni pri letošnjem famoznetn štetji s svojimi rodbinami vred v nomSkem morji. Komisarji imenovani so pri naš skoro vse- 1 skozi le samo učiteljske sladkosnede, ki morajo storiti, kakor jim njihova nemška dolžnost veleva, da aa ne bode uvidela potreba, snovati kedaj slovenskih šol mej Slovenci po Koroškem. I« Idrije 11. januvarja. [Izv. dop.] Božićnica, katera se je prvikrat priredila v otroškem vrtu v Idriji na Sveti dan popoludne, izvršila se je prav lepo in sijajno, ter je bilo veselje gledati toliko nežne pa revne slovenske mladine. Božično drevesce pomagala j« okrasiti vrtnar ei Doljan, visoko-rodna gospa rudniškega nadsvetuika J. Novaka s svojo hčerko Olgo in učiteljici Kavčič in Ja-nochna sta pa pridno pletli nogovice za revno mla dino. Pri veselici bilo je jirisotnih mnogo dobrotnikov in dobrotnic, mej njimi c. kr. rudniški predstojnik gospod Ivan Novak in njegova gospa soproga. Po primernem in lepem nagovoru gospoda kateheta L. Picgasa razdelila se je otrokom obleka, obutev, razven tega pa so vsi dobili štruce in str-denje. Kako veselje je bilo brati na teh malih obrazih! Ko so potem še neke deklic-' kaj dobro deklamovale, bila je lepa in ubogim otročičem nepozabna slavnust pri kraji. Blagi dobrotniki imeli so najlepše plačilo, videč okolu sebe zbranih toliko srečuih otrok in roditeljev. Vsem dobrotnikom izrečena bodi najtop-lejža hvala in prošnja, da tudi nadalje podpirajo blagovoljno domoljubne šolske zavode. Mej te dobrotnike spada v prvi vrsti slavni mestni žastop, ki je v ta namen bil podaril 100 gld. za napravo obutve. Dal B»g, da bi vsi obdarovunci svojo hvaležnost izkazovali z lepim vedenjem, ubogljivostjo in marljivostjo, starisi pa Bvoje otroke tudi rpjši po Sil jal I v otroški vrt, nego to store do z.laj. Iz CVrkljuu na Gorenjskem 9. januvarja. [Izv. dop.] Občni zbor Ciril-Metodove podružnice bil je v nas jako dobro obiskan. V odbor so bili stari zastopniki zopet voljeni, mesto prejšnjega tajnika, ki je bil premeščen, je bil po nasvetu g. Hočevarja izvoljen g. Fr. Krek, tukajšnji kapelan in znani pesnik. On se jako zanima za našo družbo in jej je tudi kot ustanovnik pristopil. Naša podružnica ima sedaj 14 ustauovnikov, čisti donesek tombole in kar se je od letnikov nabralo, znaša okolu 50 gld. Opazili smo, da se je preprosto ljudstvo posebno zanimalo za dobitke pri tomboli in za različue govore. Počastil nas je zvečer tudi ljubeznivi stotnik M. in se je našemu občinstvu takoj posebno s poučnimi govori prikupil. Leto za letom z veseljem opazujemu, da naše ljudstvo napreduje. Pripoveduje se tudi, da se bodo na potu zabave, morala se je tukoj ogniti mrtvaškemu vozu, — in mnoga krasna, lehkoživa gospa je jezuo stiskala male, bele zobe „češ tudi ti boš prah, pepel". Jelika se je veselila, če je opazila pri pogrebu svojega očeta v „paradi", kako trobi z drugimi godci mrtvaško popotnico. Toliko je vedela, da bo oče zaslužil goldinar, pa bo morala iti z Milanom po vrček piva; za pot bo dobila novčič, a za ta mali denar se dobi pri Židovu tako lepo pisanega in dobrega sladkorja..... Milan je štel spremljevalce; to je znal nekako, ker že drugo leto hodi v šolo. — Jedno in drugo dete imelo jo pri teh sprevodih razne misli in občutke. Jelka je želela, naj sami bogati umirajo, ki jim naroče po tem gledališko glasbo, da more njen oče popiti vrček piva in da more obleči ono „parado", v kateri se vidi tako imeniten. — Milanu pa ni šlo v glavo, zakaj bogate voze po štiri in več konjev, — a siromake vozita le po dva mršava konja na revnem mrtvaškem vozu — pa večkrat še nikdo ne spremlja pokojnika. — Drugače je bilo, če je prišel služnik, da prilepi na steno kako oznauilo iz grada. „Kako si stečen, da znaš to čitati!" djala je Jelka, ki še ni hutiila v šolo. igre predstavljale, katerih smo imeli že več, uprizorjenih po velezasluženera poslanci Hribarji, ko so bili dijaki na počitnicah. Sedaj pa pač zaduži nežni ženski spol posebno pohvalo, ker se prav toplo zanima za to idejo. H Save 9. januvarja. [Izv. dop .] V zadnjih dVeh listih j,3l. Naroda" tožite, s kako obilico snega so Vas vzradoiiila nebesa. Tako v mestu, a kaj naj pdrečemo mi na deželi? Imamo ga do kolena, po hribih celo do pasa. Hude ovire napravlja sneg osobito železnicam. Včeraj in danes počiva ves promet na progi Ljubljana-Nabrežitia in sv. Peter Reka. Po Krasu razsaja poleg t^ga Še silovita burja. Cesii-ričiuja-udova Štefanija nakanila je bila, da se sinoči vrati iz Opatije na Dunaj, a je morala potovanje odložiti. Mej Savo in Zagorjem imeli smo od včeraj dopoludne do danes zvečor do sedme ure zaprt desni tir. Na petih krajih so na tej progi pridrvile lavine in skalovje na železnični tir. Snega je bilo v takej obilici, da ga niti ogromni železni ]>lug ni razbrati zamogel, nego da bo ga morali odkopati in odstraniti z lopatami. Tudi mej Hrastnikom in Trbovljami zasuli so sinoči sneženi plazovi jeden tir, da se je le po levem voziti moglo. Vlaki so sila zmnujeni. Mote pa še ob burji, da je veselje. Kako prijetne so pač take noči službujočemu železničarju. Domače stvari. — (Fr. Ser. Vilharju.) ki bode, kakor smo že imeli priliko večkrat naznaniti, jutri 14. t. m. praznoval v Gospi č i petindvajsetletnico svojo, čestitali bodo gotovo vtu njegovi čestilci po Slovenskem ter mu vsaj telegrafičuo izrazili svoje čestitke. Mnogobrojni zbor hrvatskih dam bode poveličeval s svojim sodelovanjem to slavnost, pri kateri se bo lo izvajale izključno skladbe slavljenčeve, namreč: 1. Karanfilu, velik mešan zbor s spremljevalcem harmonija; 2. H u ž i c i — samospev za sopran s spremljevanjem glasovira ; 3. Uzor, mešani zbor, prva skladba slavljenćeva od I. 1805; 4. Kolo, za glasovir, gosle in harmonij; 5. O j ti lane! velik mešan zbor s spremljevanjem harmonija: 6. Mrtva ljubav, samospev za tenor, s spremljevanjem glasovira, 7. S bor vilu, ženski zbor iz il. Sina roio. opere „Zvonimir" a sj>remljevanjem glasovira in harmonija, 8. Slovo, moški zbor (po S. Gregorčiča besedah^ s spremljevanjem glasovira in harmonija in samospevom za bariton. — Zares lep in zanimiv vspored, ki najlepše svedoči delavnost slavljenčevo, kateremu tudi mi kličemo še jedenkrat prisrčno: Na mnogaja leta! — (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana") vabi na II. društveno besedo s plesom, katero priredi v soboto 17. dne januvarja 1891. 1. v dvorani Ljubljanske čitalnice. Vspored : 1. Godba. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Gj. Eisenhut: »Moja ljubav", poje bicikliški zbor. 4. F. S Vi I bat: „Oj ostani, solnce moje". Pesem za tenor-samospev s spremljevanjem glasovira; poje g. J. Meden, na glasoviru spremlja gospdč. Ivanka Meden. 5. Žive podobe: a) Sen biciklista, b) Po-klonitev. G. Aut. Nedved: „Slovo", poje bicikliški zbor. 7 Godba. 8. Ples Iz posebne prijaznosti so« Milanu je seveda godila ta slava in |>ohvala, pa se je naprezal, da glasno in jasno čita oglase, katerih pa večkrat oba nesta razumela. Dekletce je upiralo svoje temne oči v mladega dijaka, ročice ujdelo mej črno kodre, lakte uprlo na kolena, pa sedeč poslušalo. — Silna radost je bila, če je prišel kak circus ali pa menažerija se svojimi oglasi. Tedaj je Milan svoji mali prijateljici tolmačil podobe, a Jelka je razumevala, da bodo pokazovali Btrašne kače, ki so tako dolge, da bi celi plot okolo hiše opasale; videli se bodo volkovi, levi, medvedi in druge grozne reči. Jelka se je potem v strahu oklepala Milanovega vratu, a po noči jo je san zanesel mej one divje živine. Neko nedeljo puvede jo gospa Miličeva na trg, in tedaj sta otroka videla vse te krasote in grozote circusa in menažerije v resnici. To je bil imeniten dan za oba; smehu, pripovedauja in zabave za teden dni obilo. — Jelko jo minit strah, ko je videla, da te živine v menažeriji neso daleč tako strašne, kakor je ona sodila po slikah in jm pri po-vedovanji. — Milana je bolj zanimal circus, največ pa smeli jahači. On se je veselil, da bode oficir, pa se bo tudi učil jahati in še sablo bo nosil .. . (Dalje prih.) delujeta g. Ivan Meden in gospica Ivanka Meden. Pri besedi in plesu svira orkester slav. c. in kr. vojaške godbe pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Dame blagovolijo priti v koncertni obleki. Cercle-sedeži po 2 gld. Sedeži II. vrste po 1 gld. Ustopnice v parter po 80 kr. Dobivajo se proti izkazu vabila v lekarni gospoda U. pl. Trnk6czy-ja na Mestnem trgu, pri gospodu Fr. Soss-u v Spitalskih ulicah in zvečer pri ustopu. Opomnja: Slavno občinstvo se opozarja, da se beseda prične točno ob 8. uri. _ (V Trstu) začel je izhajati nov šaljiv list B imenom „Brivec". Izhajal bodo dvakrat na mesec ih stune za vse leto 1 gld 80 kr. Bril bode irredentovce in druge nerodne ljudi. _ (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") imelo je v nedeljo bvoj jako dobro obiskani občni zbor, o katerem bodemo obširneje poročali v prihodnji številki. _ (Klub a m a t e r j e v- f o t o g r a f o v L j u b- ljanskih) imel jo včeraj svoj občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni gg.: Ivan Šubic načelnikom, Gustav Pire namestnikom, Lavoslav Flir-sager blagajnikom, Luka Pintar in Anton Tramti odbornikoma. — (Poročil) se je včeraj g. Karol Žužek, pekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani, z gospodično M. Sušni k ovo, hčerjo Škofjeloškega gosp. župana. — (Število prebivalstva Ljubljanskega) iznaša, kakor so je približno proračunilo, z vojaštvom vred 30.000. Točna pa ta številka še ni, natančno število izvedelo se bode v par dueb, ker trije mestni uradniki štejejo popisne pole. — (Vodovodna cev) je počila v hiši Pir-natovi na sv. Jakoba trgu včeraj ponoči. Ker so škoda ni takoj zapazila, bila je kmalu prepluvljena klet. Pričeli so nositi v škafih vodo iz kleti, a ko so videli, da je to zaman, prišli so Samassove tovarne delavci b sesalko in vodo iztrombali. — (Str a j k.) Te dni je pričakovati, da dimnikarski pomočniki ustavijo delo. Pomočniki nekda od mojstrov zahtevajo, da se jim primerno zviša mezda in zboljša dosedanja hrana. Kakor čujemo, so pomočniki res slabo plačani, a dimnikarski mojstri pri obstoječih tarifib tudi ne bodo mogli veliko primakniti. — (K ljudskemu štetju.) Iz Postoj ine se nam piše: Ljudsko številjenje I. 1880 pokazalo je, da prebiva v političnem okraju postojinskem primerno največ Slovencev na Kranjskem, kakor je razvidno iz izvrstno sestavljenih statističnih črtic Evgena Laha, objavljenih v „Ljublj. Zvouu" leta 1881. Žal, da nemarno upanja, da bode imelo sedanje številjenje isti uspeh. Naš c. kr. cementirar Viktor Zupan upisni je sebe, svojo Hoprogo in 5 otrok v popisovalno polo za Nemce, dasiravuo ne znajo ne soproga ne otroci, katerih najstareji še ni dosegel 10. leto, ne besedice nemščine. Isti vzgled posnemul je njegov brat ključavničar s svojo ob»-teljo, čeprav je s svojo nemščino celo sam na zelo slabih nogah. Toda vse to še ni bilo najhuje zlo, da ni omenjeni cementirar, kateri je bil svoje dui član nurodue čitalnice Postojinske in je še vedno pri kozarci vina dober Slovenec, sam komisar za ljudsko številjenje za veliko občino Truovo. Kaj moramo od tacega komisarja pričakovati, bode vsa-cemu jasno, komur je na tem ležeče, da se ljudska štetev podtavno in pravilno izvrši. Pri tej priliki zdi se mi potrebno omeniti, da je c. kr. eementa-rija v Postojini še jedini urad, kateri Še veduo izključno le nemški urnduje. Merodajna oblastva opozarujemo, da komisarje za ljudsko štetev vestno nadzorujejo, ker le tedaj je mogoče, da bode ljud sko številjenje doseglo svoj postavni namen. — (Ljudska štetev.) Ii raznih krajev slovenske Koroške, iz Celovca, Pliberka, V e-likovca, Beljaka, Železne Kaplje, Spodnjega Dravograda in drugih krajev se nam poroča o gorostasnih nepostavuostih iu neizmernem pritisku na Slovence pri ljudskem številjenji. Nekaterim prete" *z odpovedjo dela iu zaslužka, drugim z odpovedjo kupčije, Btanovanja itd., ako se ne zapišejo za Nemce. To je lepa svoboda 19. stoletja in le pri nas mogoča. Kaj več o tem poročali bodemo, kadar se bode ljudsko štetie završilo. Naši slovenski poslauci dobili bodo izvestno dovolj zanimivega fn 'hvaležnega gradiva v tej zadevi, ako fca bodo le tudi hoteli na pruveru mestu uporabiti. (Iz Pliberške okolice) se nam piše: Andrej Kuhar, posestnik v ČJrgovičeh, ki je bil v Pliberka obsojen na 25 gld. globe zaradi tega, ker je na dan od Pliberških nemčurjev zaprečene cesarske slavnosti izrekel nedolžno besedo „kana-lija", v uašem narodu v navadi se nahajajočo, ter se zoper to kazen pritožil, obsojen je bil dne 8. t. m. vsled prizivne obravnave pri c. kr. deželnem sodišči v Celovci na 8 dni j zapora z dvadnevnim postom. Tako se postopa v najnovejšem času na Koroškem s Slovenci. Komentar k tej obsodbi napravijo naj si čć. čitatelji sami, ker nam ni dovoljeno obširneje pisati o tej zadevi, če tudi bi prav radi storili. — (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše, da se bode ondu poleg telovadnega društvo „Sokol" ustanovilo tudi bralno društvo. — (Tatvina). V nedeljo bilo je v mestni klavnici mesarju g. Lovretu A h lin u ukradenega 58 kilogramov špeha v vrednosti 34 gld. Ker misli g. Ah lin, da se je ukradeno blago odpeljalo v Beljak na prodaj, odpeljal se je takoj tja, ker bodo špeh lahko spoznal, ker je zaznamovan. — (V Med u l inu) pri Puli i se je v nedeljo slovesno otvorila hrvatska čitalnica. Te slavnosti hotela Be je tudi udeležiti „Slovanska čitalnica" iz Pulja, a okrajni glavar Conti je to prepovedal in celo zaukazal, da se z zidov potrgajo vabila na to slavnost. Ker bo se plakati poprej predložili okrajnemu glavarstvu, katero ni imelo nič proti njim, bilo je vse tembolj neprijetno presenečeno, ko so se na Italijanov veliko veselje in roganje začela trgati z zidov. Ta korak je vse tem nemileje dirnil, ker je vse viteza Contija smatralo popolnoma objektivnim uradnikom. Govori se, da bi Couti ne bil tega storil, da ga ni nagovoril in krivo obvestil famozni naš Štefan, ki se izven Pulja rad kaže gorečega rodoljuba, v Pulji pa kadar le utegne spodkopava stališče našim oarodnim boriteljem, pripovedujoč, kjer more, ne le to, kar čuje in vidi, marveč tudi to, česar ne vidi iu ue sliši. Ker je Štefan član Pulj-;I<<' čitalnice, dogovarjajo se sedaj člani, da bi ga izključili iz društva, ker je njegova dvojezičnost obče znana in bi Be ga že radi znebili. — Dasi Puljski čitalnici udeležba „in corpore" ni bila dovoljena, izleteli ao vender Puljski rodoljubi v malih tolpah v Medulin, tako da skoro nihče ni izoBtal. Odposlani politiški komisar se je pa baš pri otvoritvi Medulinske Čitalnice lahko preprišal, da ni bilo nic nevarnega, marveč se je vse vršilo v VJEglednl lojalnosti. — ( K n i i ž e v n o s t.) Občna knjigarska zaveza povjerila je knjigarno delniške tiskarne v Zagrebu, da za občno bibliografijo dobavlja vse [knjige in časopise, kar jih izhaja v hrvatskem, srbskem, slovenskem in bolgarskem jeziku. Ta bibliografija se priobčuje vsak teden v knjigarskem organu in tako tuji svet koj izve, kaj je novega izšlo, v katerem jeziku. Naprošeni so torej vsi zakladatelji in pisatelji, da od vsacega svojega dela, ko je do-tiskano, naznanivši ceno pošiljajo po jeden iztis knjigarni delničarske tiskarne, katera ga bode plačala ali pa vrnila, ko ga vglasi. Od časopisov naj a*» pošilja samo prva številka. Tako posnamemo Zagrebškemu nO h z o r u" — (Akademija b i c i k I i s t o v „Hrvat-skega Sokola") vršila se je v nedeljo v lepo okrašeni veliki dvorani nHrvatskega doinaJ v Zagrebu. Elegantno občinstvo pozdravljalo je z burnim aplavzom zares zanimive produkcije, katere se presegale najsmeluja pričakovanja. Vse točke izvrševale so se z izredno eiegauco in izurjenostjo, ter kazale velik napredek, katerega so storili člani od početka kluba. Lejie stavnosti udeležila se je tudi depu-tacija petih članov Ljubljanskih slovenskih kolesarjev, ki so bili najsimpatičneje pozdravljeni. Kuz-govarjalo se je o ideji zveze vseh jugoslovanskih biciklistov, ter se bode udeležila deputacija hrvat-Bkih biciklistov tudi slavnostne besede, katero prirede to soboto naši slovenski kolesarji. Telegra-tičui pozdravi došli so od raznih sokolskih in kolesarskih društev Lepo akademijo zaključil je živahen pleB. — — („Ruske biblioteke",) katero izdaja Milan pl. Marekovič v Zagrebu izšel je 4. zvezek, zadržujoč nadaljevanje dela grofa L. Tolstoja. Cena zvezku je 25. kr Predplačila sprejema izdajatelj v Zagrebu, MeHiiffcke ulice, br. 22. — (»Narodna čitalnica" v Kamniku) priredi veselico v nedeljo dne 18. januvarja 1891. 1 Vspored: „Visoki C". Vesela igra v jednem dejanji. Po M. A. Grandjeauu, posl. Jakob Aleštfvec. 2. „Zivo iiiri.va zakonska". Burka v jednem dejanji. Po E. Scbikaueder poslovenil Jakob AleSovec. 3 Ples Ustopnina navadna. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi najuljudneje odbor. — („Pitijsko pevsko društvo") priredi plesni venček v nedeljo dne 18. januvarja 1891. I. ua korist društvene zastave v prostorih g. J. Oblaka v Litiji. Ustopnina za podpornike 20 kr., za neude pa 60 kri Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. — (Društvo „Sokol" v Z a g o r j i za Savo) priredi tretji Sokolski večer S splošno udeležbo dne 25. januvarja v gostilni gospoda A Križanca pri »Belem jagnjetu" s sledečim vsporedom: 1. Tombola, 2. govor, 3. petje, 4. ples. Ustopnina prosta. Cisti dohodek namenjen je zakladi za slavnost blagoslovljenja društvene zastave dne 17. maja. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Občni zbor „Braluoga društva v Dolu") bil je dne G. t. m. ter so bili v odbor izvoljeni gospodje: Štefan Lemu t predsednikom, Jakob Kreft podpredsednikom; Robert Ziegler, učitelj, tajnikom; Jernej G r ,> d blagajnikom; Janez Tomšič In Janez Tavčar odbornikoma; Janez Je ran odbornika namestnikom. Sklenilo se je jednoglasno, da se priredi dne 1. februvurju Vodnikova svečanost. — (Narodna čitalnica na P t uji) im- la je svoj občni zbor dne G. t. m. Za tekoče i^to bil je z vzklikom voljen predsednikom zojiet dr. Tomaž Horvat. Za odbornike pa: dr. Josip Čuček, dr. Jakob Ploj, dr. Fran Jurte l;i, Ivan Lan-gerhalc, Anton Klobučar, Simon Oschgan, oče Alfonz Svet, Henrik Staj n k o, Anton Gre-goric in Rudolf Sigi. Odbor se je tako konstituiral: dr. Franc Jurtela podpredsednik, Henrik Staj n k o blagajnik in Rudolf Sigi tajnik. — (Odbor delavskega podpornega društva v Trstu) razpošilja vabila ti i veliki ples, kateri bode v soboto dne 17. januvarja 1891. v sijajno okrašenem gledališči „Fenice°. Pri plesu bode svirala popolna godba. — Ki parov plesalcev v narodnih oblekah izvajalo bo le obljubljeni narodni ples „Kolo". Nntančneji plesu i red hude oglasen na večer plesa. Ustopuma velja za osebo 50 kr. Začetek p1 lega je Ob 8 uri zvečer in traja do 5. ure zjutraj. Listki se že sedaj prodajajo v društveni uradntji (via Moli p piecolo 1), pri Antonu Zitko-tu (via Stadion 1), v kavarni „Conunereio" in „TedU8tivši štiri milijone dolarjev. * (\Valda pfelno v a afera.) VValdapfel je v preiskavi priznal, da je dobil od grota Sickingena lfi 000 gld., in sicer 10.000 za agitacije v Bolgariji, 6000 pa za poplaoanje dolgov. Taji pa odločno da bi bil vedel, da je grof na nepošten način si pridobil denar. * (Delavski nemiri v Milauu.) Nad 3000 delavcev, ki so vsled vladajoče krize že dalj časa brez dela, nabralo se je pretekli četrtek pred Porta Romana, kjer je sedež delavskega podpornega odbora, ter so zahtevali podporo. Ko se jim je na znanilo, da ni dovolj denarja v blagajnici, hoteli ki napasti poslopje. Orožniki in jedna kompanija vo-lakov ra/gnali so izgrednike, ter jih tudi nekaj zaprli. Kar je tacili delavcev, ki nemajo domovinske pravice v Milauu, odguala bode vlada v njih občine. Tako ho nadeja preprečiti, da se ne bi ponavljali jednaki prizori. * (Pot okoli z e m I je za 1 2 00 gld.) An-gleške novine javljajo, da bodo jz Liverpola odpiuli trije krasni ogromni parobrodi, ki bodo storili pot okoli zemlje, za katero bode potnikom plačati 1200 gld. Potniki bodo imeli priliko obiskati vse znamenitosti sveta, tudi egipiske piramide itd. Delali se bodo izleti po železnici in na vozeh. Podrobnosti o teh potovanjih nahajajo se v „Dillin-ger's Reisezeitung". * (Nesreča na železnici) Pri Saint-Ro-mainu na Francoskem sta vkupe trčila dva tovorna vlaka. 16 voz je zdrobljenih in mnogo živine pobite - * (Na lovu ustrelil.) V Kremgovu v Galiciji je posestnik Suholski na lovu po nerodnosti streljajoč, za zajcem zadel kateheta Hi Jeronima Sta-chuzuskega, kateri je kmalu potem umrl. * (Umor.) V Parabiagiu pri Milanu je 30 letni kmet Luigi Codega v pijanosti s palico ubil svojega očeta, potem pa Še z nožem ranil 13 osob in sicer 4 težko. * (Konec morilca) Josip Paller, ki je v Soroknari nekoga umoril in oropal, ter ga dolžijo več umorov v Budimpeštanski okolici, imel je biti dne 5. t. m. pri policiji v Budimpešti zaslišan. Morilec se je pa iztrgal policistu, ki ga je spremljal, in skočil Rkozi okno druzega nadstropja v policijskem poslopji. * (Kuharske bukve za „zeo".) „Zea" je novo živilo, ki se je naglo priljubilo, izredno je okusno in je po uradnih preiskavah dvakrat tako redilno, kakor riž; prav oceniti se pa le more, če se prav pripravi. V ta namen so pa dali izdelovalci „zeea pri I. Dunajskem kuharskem zavodu Seles-kovvitz-evcm napraviti kuharske bukve s 23 recepti, katere se dobe* v prodajalnicah moke in špecerijskega blaga, pa jih slednjemu zastonj in franko pošljejo bratje Hirschfeld & Comp. na Dunaji, II., Untere Augartenstrasse št. 18. Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želode* in pomanjkanju slasti do j'edij, Bploh pri vseh želodčnih boleznih so pristni Moll-ovi „ S ei d I it z-p r a 5ki" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-šujočim in želodec okrepčujočim ter kri cistečim uplivom. Cena fikateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan a. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlatiben V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (5.r)-18) " j »LJDBLJAHSEI IW\ I zn vm' Ivi i* 4.00 ; zk pol leta | L 2.30; xm četrt leti« «ld. l.lff. wd r*i----ačk+Jgt aSL+iBs Ijoterljne Mreeke 10. januvarja. V Line i: 67, 74, 29, 33, 70 Tujci: 12. januvarja. Prf Malici : Hausner, Krall z Dunaja. — Seiss iz Gablenza. — Rom iz Kočevja. — Moli iz Modlinga. — Dr. liuchler iz Trsta. — May iz Lipnice. Pri Slonu t Oenterroiohtir. Monschein, dr. Schultze, Corda s Dunaja. — Novelli, Goldschmid it, Trsta. — Dr. TVeingerl iz Zidanega mosta. — Planinec iz Starega trga. - Žargi iz K»umika. — Ahćin iz Trnovega. — Grof Brandi fz Cnue,'liano. — Hudovernik iz Kranjske gore. — Gal.rio iz Gradca. — Proasin:igg iz Hrastnika. Pri avstrijskem «e»aril: Meming.-r i/. Boh. Bistrice. —(Bopret, Vogelnik iz Radoljico. — Mejafi iz Komenda. Pri liavarskein dvoru: Eppich iz Tirolskega. Dominik iz Kočevja. — Majcen s soprogo is Postojiue. Batič iz Kamnika. Pri JuŠueui kolodvoru : Peterlin iz PoBtojine D rožnik iz Hrenovic. — Raznozndc z Bleda. Pri V Iran tu : Prijatel iz Ribnice. — Stanzer iz Rudolfu vega. Meteorologično poročilo. Ćas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer Srednja 7460 mm. 7439 mm. 743 n mm. temperatu —30° C —0-6° C —5-2« C ra —2*9°, si. szh. si. szh. si. szh. za 0-3a obl. ! obl. | 0 00 mm. obl. j pod norma lom. ZDuLi^aoslsa, "borza, dne* 13. januvarja t. 1. (Izvirno r.eirjfraricrio porpćilo.) vćeraj dan«« Papirna renta . . gld. 90tif> — gld- 90-80 , 90 90 — n 90- *b . 108-65 — n 108-45 f)°/0 marčna renta . . . „ H'2 95 — 10330 Akcijo narodni! banki: . . „ 1*96- — n 995 - . . . 308 - — 308 — n .l4-.r)0 — 114 50 n . •-- C. kr. cekini . . . . . . n 9 08 — 9 07 . , 41 - M .V41 Noinake marke . . . „ 56 27«/, - ■ 56 17 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. 50 kr. Državne srečko iz I. 1864 100 , 179 _ 8gerska zlata renta 4°/n....... 103 jj 65 , gerska papirna renta 5°/4...... 101 , 30 „ Dunava reg. sročke 5°/0 . . . 100 gld. 121 , — , Zemlj. obć. avstr. 4«/tn/0 zlati zast. listi . . 113 , — „ Kreditne srečke......100 gld. 181 , _ , Rudoifove srečke..... 10 „ 19 * _ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 165 * 10 *m Traniway-druat. velj. 170 gld. a. v. . . . 220 „ 50 Jecljanje »e popolnoma odpravi v M:uhaivN-ov«'ih oblastveno koncesij onira nem savodn u Jeeljalce, v Oradel, Nchlller- plats Nr. 4. — Prospekti zastonj. (24-1) Notarskega kandidata z najmanj jednoletno prakso, eventualno izurjenega koncipijenta brez legalne prakse vsprejmem pod ugodnimi pogoji z nastopom službe do 15. februvarja, najdalje do 1. marca 1891. Ponudbe z dokazi o dosedanjem službovanji in zahtevami glede* plače naj se mi takoj dopoSljejo. 1 >i". Jisi-ij I^nolco, (8—3) c. kr. notar na Krškem. Proda so In (16-3) močan mlinarsk voz. Kobila je prav lepega in težkega plemena in se zaradi tega proda, ker je dobila kolenec (Stich-beiu) in ni več za težko vožnjo Gospodarju, ki bi jo za rejo in za delo na polji rabil, pa bi še dobro služila. — Kje? pove upravnistvo tega lista. I Ima dvakrat toliko redllnlh snovlj kot riš, ju za juho, mlečne in rooenatu jedi, sočivje i. t. d. porabliiva, kot najboljše in najzdrsvejše ter najcenejše živilo priznana in se dobi v Bkoro vseh prodajalnicah za moko in špecerijsko blago. Kuharske bukve maa»ton| In franko. Bratje Hirschfeld & Co. c. kr. priv. tovarna za „zeo", ječmenček in phani grah. DDVLIIBlJ, II. (28—1) DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI 1. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNI KAR Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni i — Ma&čevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbor«. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani. in Štev. 50. (27—2) Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane naznanja; 1. da bodo imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1870., 1869. in 1868. rojenih domaČih mladeničev pri magistratu razgrneni od ušietega 20. đo u&tctcjura 27. Januvarja t. I. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) ako bi kdo izpuščen ali pa napačno upisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 voj. zakona navedenih ugodnosti) ugovarja in te ugovore tudi dokaže. Dalje objavlja magistrat: 2. da se bode vršilo srečkanje novačenju podvrženih mladeničev I. razreda letos v 29. dan Januvarja t. 1, ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani in da je vsakteremu dovoljeno, udeležiti se srečkanja. Mestni magistrat Ljubljanski v 1. dan januvarja 1891. CHOCOLAT MENIER 1 Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (874-5) SO.OOO kilo. Dobiva se v vsvh speoerljBklh. delikatesnih prodajalnloah in kondltorljah. Izdajatelj iu odgovorni ureduik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne".