Resolucijski cilji se slabo uresničujejo
Naj ponovno osvežim podatek, da letoš-nja resolucija predvideva 3,5 odstotno rast industrijske proizvodnje. Ne dosegamo je, zaostaja pa tudi za lansko saj podatek za sedem mesecev beleži le 1,7 odstotno rast. Med 16 industrijskimi panogami so lansko sedemmesečno proizvodnjo dosegali oziro-ma presegli le v kovinsko predelovalni indu-slriji, proizvodnji gradbenega materiala, končnih lesnih izdelkov in živilskih proizvo-dov. Ali povedano še dragače, na podlagi podatkov, ki jih OZD mesečno posredujejo komiteju za družbeno planiranje in gospo-darstvo, v sedmih mesecih v polovici OZD niso dosegli lanske proizvodnje, prav toliko OZD pa ni doseglo planirane proizvodnje.
Akumulacije skorajda ni!
Ob polletju so vse OZD izkazale poziti-ven finančni rezultat - izgubarjev ni - ven-dar pa sedem OZD ni ustvarilo sredstev akumulacije. To so: DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Tovil, SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, DO Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Proizvodnja, TOZD Torbica in TO3D Tobak ter DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva. Si-cer pa so cene v polletju zrasle za 66 odstot-kov, celotni prihodek za 64 odstotkov, do-hodek pa za 56 odstotkov, izločena sredstva za akumulacijo pa za 39 odstotkov! Podatki, ki močno opozarjajo na šibko reproduktivno sposobnost viškega gospodarstva. Ob tem zapišimo, da se je ob relativno boljši oskrb-ljenosti z domačimi surovinami (v juliju) poslabšala oskrbljenost z uvoženimi surovi-nami, saj je bila v večini slaba ali komaj zadovoljiva. Stanje naročil za domači trg se je poslabšalo. Dovolj naročil je v šestih OZD, z naročili za izvoz so zadovoljni v de-vetih. Stanje plačanih računov je dobro le v treh OZD, v štirih je kritično, v ostalih slabo. V ntesecu juliju so imeli v večini industrijskih OZD težave z likvidacijo.
Kaj pa izvoz?
Skupni izvoz v prvem polletju je bil v pri-merjavi z lanskim večji za 49,9 odstotka,
v primerjavi s povprečjem lanskega leta pa za 4,2 odstotka.
Konvertibilni izvoz je primerjajoč enako obdobje lani za 35,6 višji, klirinški pa kar za 79,2 odstotka. Letos se je močno zmanjšal izvoz v razvite države, od lanskih 60 letos le 45,6 odstotka. Spremenila se je tudi struktu-ra uvoza, povečal se je uvoz reprodukcijske-ga materiala in delež opreme, zmanjšal pa uvoz blaga za široko potrošnjo. Prisotna je tudi ugotovitev, da so se kljub devalvaciji, s katero se je tečaj dinarja ustrezno spreme-nil, dohodkovni učinki zaradi visokih podra-žitev vhodnih materialov, občutnega zniža-nja izvoznih spodbud in visokih uvoznih taks
že bolj ali manj izničili. Izvoz se res poveču-je, toda ne samo zato, ker bi bil bolj privla-čen kot prodaja doma ampak pogosto zato, ker se prodaja na domačem trgu zapira.
Kmetijski rezultati bodo slabši
Odkup mleka se je v zadnjih mesecih po-večal, torej še sledi planskim predvideva-njem, slabše pa je z odkupom klavne govedi. Zaradi pomanjkanja krme pa je pričakovati manjši odkup mleka v naslednjih mesecih, prav tako tudi klavne govedi, razen če bo pomanjkanje hrane tako veliko, da bodo prodane tudi živali s prenizko klavno težo in živali iz osnovne črede.
Škoda zaradi suše je občutna (z izjemo ožjega barja) predvsem na koruzi. Posebej močno pa je prizadeto travinje na hribov-skem in višinskem območju, kjer je polovica vseh kmetijskih zemljišč. Ocenjuje se izpad pridelka sena od 25 do 80 odstotkov, kar pomeni premalo krme za živino, zlasti na hribovitem delu. Da se prepreči pokol os-novne črede zaradi pomanjkanja krme, je potrebno takoj dognojiti travnike, da se po-speši rast trav in zasejati krmne rastline, predvsem mnogocvetno guljko in krmni ohrovt. Glede na visoke cene repromateri-ala bo potrebno regresirati nakup krmil in semen, kar naj bi sofinancirala SIS za kme-tijstvo in preskrbo ljubljanskih občin.
Še to. Pridelek pšenice je letos na TOZD Posestva nižji kot v prejšnjih letih. Na 87 ha je nažeto 433 ton pšenice. Na 71 ha so pridelali 141 ton oljne ogrščice, odkup pše-nice iz zasebnega sektorja je znašal le 17 ton.
Premalo denarja za družbene dejavnosti
Finančna problematika se na vseh področ-jih družbenih dejavnosti še nadalje poglab-lja. Najbolj pereča je še vedno v zdravstvu, kjer razkorak med prilivi in finančnimi po-trebami še vedno narašča. Problemi se zao-strujejo tudi v otroškem varstvu, zaposlova-nju, izobraževanju ... V zadnjih dveh mese-cih so intenzivno tekle priprave na gradnjo nekaterih investicij iz družbenega plana. Ta-ko je pripravljena projektna dokumentacija za mladinski dom Malči Belič, pridobljeno je zemljišče, v teku je pridobivanje lokacij-ske odločbe. Vsa potrebna dokumentacija je pripravljena za nadzidavo in dozidavo OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah.
Vendar je zaradi znane finančne proble-matike vprašljivo, ali bo moč zaključiti fi-nančno konstrukcijo še v tem letu. Do tretje faze so zgrajeni in zaprti prq>stori zdravstve-ne postaje Ig. Dokončanje objekta je odvis-no od finančnih sredstev.