prrr. -r* »r ^ f'' —j*7" ca \

FW:^> -<LS ,

, *?>• 2» ■ * *

t *$.?

-..  -'.'r  :<Lv - .  .'“--Tuf i v!

nT

•■• •• . ' . V J. •

• * ;  <- k v  j 5. • v

■ ni

^ 4 *V ^

** ‘ j*- » t  ^-, v . ■*

j ■ . J  'i-v , A • * ■ :*V- **> 3

F- ‘Wk’ %' vA* A-^ "*. f

'■j,.* >' Jk J.; V; , V.«V A ' T*fr\tf.  |

r ,\? #'-*v i/- ^irj

r■./'■-•.-*“. ; y , ., r , ■ 1 4*" iv ■„ '"v. Ti

f ■ '*4

.%* - **  " J

•«• -«*► ^ ^ t * »-V

V ; s  v f

..vT L ž

'n ' y Uf fc

■:;• ”* "v?

«.. 4y“"'v - J  'j* -:■ <- ***

k’, j  vy '■ &&■»# *> •■• ' ■*■'  *

f> -vkc^ ■mih‘i : " p  v-
i-r;,>■•• v .v >4

: JV^>~

_ < ' J '

*** f.

'v>

l: '•• iy '-*•



-1 -»jr' .** M a *t-* y  'J S*>-  V

gy‘A ' /V

I ‘*f < f*'  V' w  A v 4

b./ • ■  |, V '’ž -~ ^^_ r i h *  M . ,y  v


■ ■

SIIIIIIIBIBIIISSllillUIS

(Pena fi 1 *


POLITIČNO - SOCIOLOŠKA

= KNJIŽNICA =

Urejuje Vladimir Knaflič

ZVEZEK DRUGI

D5 KARL SLANC

AVSTRIJSKI JUGOSLOVANI
IN MORJE

PREDGOVOR NAPISAL VLADIMIR KNAFLIČ

ZALOŽILA GORIŠKA TISKARNA A. GABRŠČEK
GORICA 1912

O**)

Od založništva.

Pričujoči spis je izšel 1. 1910. v štev. 225.-247. celjskega
„Narodnega Dnevnika". Na prošnjo založništva je g. pisatelj
velikodušno dovolil ponatis, za kar se mu založništvo na tem
mestu javno zahvaljuje.

Prvi natis je g. pisatelj popravil in ga na več mestih
bistveno izpopolnil, tako da je sedanja izdaja več od navadnega
ponatisa. Podajamo jo sl. občinstvu, ker smatramo predmet za
veleaktualen.

Goriška Tiskarna A. Gabršček.

V Gorici, dne 1./3. 1912.

V Franciji imajo lepo navado, da napiše starejši pisa¬
telj predgovor spisu mlajšega. (Naj mi gospod pisatelj
pričujočega spisa oprosti, če postavimo to lepo navado
na glavo in če napiše mlajši pisatelj predgovor spisu
starejšega. V razmerah naše znanstvene literature se to
da opravičiti. —

Velika plodovito«! doktrine zgodovinskega materi¬
alizma sicer še ne dokazuje, da je ta doktrina pravilna.
Zanimivo pa je vedeti, zakaj je toliko znanstvenikov, ki
se vkljub ostrim kritikam zgodovinskega materializma
vračajo k njemu zopet in zopet, in zakaj je vsem, ki se
drže zgodovinskega materializma, lasten oni sveži opti¬
mizem, ki povdarja vedno iznova, da je treba delati,,
presnavljati, organizirati, — napredek, uspeh, bogastvo,
kulturnost in družabna kakor individualna svoboda da so
cilji tega dela.

Vzroke tega optimizma vidim ravno v — resničnosti,
v pravilnosti zgodovinsko -m a ter ialis tn ega naziranja. Da
se razumemo: To ni ono filozofsko klasično materialistično
naziranje, kateremu je služil Marx, to ni ona nebistvena,
nematerialna Heglova dialektika, ki konstruira, kar ni
resnično. Nasprotno: To je oni zgodovinski materializem,
ki preiskuje zgodovino tako, da se ozira na vse materi¬
alne činitelje, ki jo tvorijo. Ne filozofira, ne kon¬
struira, aimipak 'konstatlira. Ta zgodovinski materializem
pripisuje tvorjenje družbe gospodarstvu in rasi, razredu
in individiju, pa tudi izobrazbi, državi, pravu, narodu
itd., skratka, ta materializem je to, kar so pri Čehih na-
zvali realizem, pod katerim’ imenom je postal znan tudi
nam.

Zato, ker je realen, se ta novodobni zgodovinski mate¬
rializem ozira tudi na duševnost, na psihologijo lindividija,

— 8  —

rase in mase, zato računa z jezikom, čustvom in drugimi
imponderabiliji, katera so klasični zgodovinski materi¬
alisti omalovaževali.

To se pravi: Zgodovinski materializem (ali če hočete:
realizem) je 'posebna metoda svetovnega naziranja. On
računa z realnostmi, pa zato ni dogmatičen, niti v smeri
pozitivizma, niti v smeri verstva. Če smem rabiti ta iz¬
raz, — in ne da :bi ga rabil v navadnem smislu — je
zgodovinski materializem zgodovinski monizem, naspro¬
tujoč vsem enostranskim sociološkim šolam, vsemu
»znanstvenemu« dualizmu med individualističnim in ko¬
lektivističnim svetovnim naziranjem. On vidi vzroke pre-
obražanja, on pozna družbotvorne činitelje in njihove
zmožnosti; to se pravi, on se trudi to videti in spoznati.
Če sodi krivo, ima sebi imanentno tendenco, to popra¬
viti. Ta materializem je stremljenje za resničnostjo, in ker
najde povsod možnosti napredka, je optimisten. Zato je
ta materializem svetovno naziranje družbinega pokreta
nove dobe, socializma, je filozofija socializma, — ne da
'bi se pri tem podcenjeval individualizem, ne da bi se v
vsem optimizmu u id a j a 1 utopijam. Marsikje smo uto¬
pisti, glede priihodnjosti družbe največ. A sistem, ki pravi,
da ni glavno cilj sam, marveč pokret 'k njemu, ni utopi-
sten, pa naj bodo slike tega cilja še tako nerealistične.
Materializem je realistično svetovno naziranje idealista.

V pričujočem spisu je sicer malo govora o socializmu
in nič o materializmu, a vendar je spis materialističen in
socialističen, zato je tudi optimisten: Analizira gospodar¬
ski in kulturni razvoj Slovencev v okvirju evropskega
razvoja, govori o naši industrializaciji, o kolonizaciji,
izseljevanju, meščanstvu, kmetu, Obrtniku, plemstvu,
duhovenstvu, o zadružništvu; nič manj o populacioni-
stiki, o avstrijskem problemu, o psihologiji rase in posa¬
meznika, V tem kratkem spisu so načeti vsi problemi na¬
šega narodnega življenja ob merilu velikega sveta. Znan¬
stveniki sveta govore naravnost Slovencem. Oni dajejo
odgovor na vprašanje, koliko je socializmu vredno pod¬
jetnikovo delo*) in dajejo ta odgovor s posebnim ozirom
na Jugoslovane.

*) „Veda“, I., str. 516.

— 9  —

Ta spis govori mnogo več, nego pove njegov naslov.
Ne pripoveduje le o pomenu morja za Jugoslovane, pri¬
poveduje tudi o razmahu našega gospodarstva, naše
kulture, in spravlja smeri razvoja in prihodnjosti v relacije
s preteklostjo našega in drugih narodov. V luči svetov¬
nega problema vidimo naš jugoslovanski problem, in
stvari, ki so nam bile doslej brezpomembne — dalmatin¬
ski mornar ali gorenjski p rek up ec — dobe za nas realno
vrednost; razumemo, da je treba v računih o narodovi
prihodnjosti gledati delj, ko za eno stoletje. Da-li je potem
utopična kaka posameznost, nima pomena; smer našega
razvoja ni utopična, in vanjo verujemo s pisateljem, ki
nam obljublja bogastvo, kulturo in dobro življenje na tem
svetu, ker vidi v nas zmožnosti to doseči. Volja, — ta je
pa naš oseben problem.. Če je ne bo, ostane g. pisatelj
falsus vates Vkljub našim latentnim zmožnostim.

'Pričujoči- spis je važen donesek k filozofiji zgodovine
Južnih Slovanov. Zato je bilo potrebno govoriti v pred¬
govoru o metodi, kako pojmuje g. pisatelj naš problem:
Kot naš lastni in vendar kot del svetovnega.

Naklonjeni čitatelj naj še primerja s tem spisom
dr. H. Tumov spis »Jugoslovanska ideja in Slovenci« in
dr. D. Lončarjeve »Slovence« in »Politično zgodovino
Slovencev«, pa naj se poglobi v socialne sisteme, prirodo-
znanstvo in politično ekonomijo s posebnim ozirom na
Slovence 'kot Jugoslovane in Avstrijce, — in naj misli na
vodilno 'idejo tega spisa:

„Meni se hoče širokih ravnin
in svobodnega obzorja,
meni se hoče mogočnih višin,
vladajočih zemlje in morja“.

Y. K.

'
























I.

Zdaj, ;ko ste Avstriji priklopljeni Bosna in Hercego¬
vina, nas je v državi precej Jugoslovanov. — Oglejmo si
odslej večkrat in od 1  vseh strani ta dosti večji avstrijski
jugoslovanski svet in teh iveč milijonov ljudi na avstrij¬
skem slovanskem. Jugu. Slovenci in Dalmatinci 'hi to
posebno morali storiti, ker smo mi skrajni mejaši Nem¬
cev in Lahov; za nami pa stoji sedaj večje število rojakov.

Da mi Slovenci ne rešimo svoje narodnosti, ako
smo obsojeni, da se sami bojujemo, to vemo; vsi spoz¬
navamo, da nam je treba širšega delokroga onkraj Sotle
in Kolpe, posebno pa trdnejše zveze z Jadranskim mor¬
jem, sploh gospodarske in duševne zveze z drugimi
avstrijskimi Jugoslovani. Saj so v pretečenih letih tudi
avstrijski vladi krogi, ki še mislijo na ohranitev Avstrije,
mislili na to, kako bi nas avstrijske Slovane ojačili, da
bi ložje stražili državi potrebno Jadransko morje. Nemci
so nazvali to politično igranje diletantov v višjih vladnih
krogih s trializ-mom. Jeza je govorila iz njih. Tudi naši
sodeželani drugih narodnosti bodo sčasoma uvideli, da smo
avstrijski Jugoslovani narod, kateri dma dosti živ-
Ijenskiih moči v sebi, toliko, da ustvari na obalih Adrife
veliko kulturo, veliko bogastvo, da bomo pridobili to
kulturo ali sami, ali v zvezi- z domačimi Italijani, da ne
bodo -mogli Nemici govoriti, da plačujejo oni za nas davke.
Tudi državne vlade nas bodo smatrale sčasoma za isto-
vredne z drugimi narodi v avstrijski državi. Zaradi tega
je treba nam Jugoslovanom pred vsem delati na to, da
pridemo do kake ožje zveze med sabo. Da jo pa dosežemo,
treba, da se spoznamo, zlasti pa svoje gospodarske, poli¬
tične in druge razmere, da se loti učenjaštvo in časnikar¬
stvo vseh avstrijskih Jugoslovanov raziskavanja sveta,
na katerem bivamo, in ljudi, ki posedujejo ta svet, in njih
kulture. Tako morda sprevidimo, da nismo povsem

barbari, da nam ne manjka toliko do palače lastne kul¬
ture, in da ni tako lahko si prisvojiti teh dežel in potujčiti
avstrijske Jugoslovane.

S tem spisom bi rad napotil razmišljevanje o usodi
nas avstrijskih Jugoslovanov v nekoliko širši tir.

Predvsem ie treba poznati gospodarsko zgodovino
avstrijskih Jugoslovanov. Žal, da Slovenci tako malo izve¬
mo o tem iz peresa jugoslovanskih ekonomov. Navadna
»zgodovina« nam sicer kaže, kako je narod živel politično,
to je v bojih proti temu, da se preveč ne osužnuje, kaj si
je pa dosedaj pridobil, kako je dosedaj delal, gospodaril,
tega ne izvemo od naših zgodovinarjev, to pa uči zgo¬
dovina gospodarstva, katere še nimamo. Ali ta je važna,
ker je v vsem življenju posameznika kakor narodov
važno gospodarstvo.

Poglejmo si v kratkih potezah zgodovino gospo¬
darstva našega slovenskega naroda. Naselili so se naši
predniki na dosti večjem ozemlju, kakor je posedamo Slo¬
venci danes. Posedali so naši predniki svet ob Alpah in
svet ob Adriji proti Benetkam in okolo Benetk, kjer so še
male slovenske diaspore; bili so Slovenci kmetje v ravni¬
nah ob Muri in v plodoviti koroški zemlji še v 16. stoletju.
Slovenski reformator Primož Trubar je velel, naj se na
Koroško pošlje več slovenskih knjig, kakor na Kranjsko.
Ali pri vsem; tem ni bilo pri naselitvi in do 16. stoletja
dosti Slovencev. Ako Angleška ni imela do 13. stoletja
več prebivalcev, kakor dva in pol miljona, tudi nas
Slovencev ni bilo čez eden miljen.

Naši predniki so se takoj po naselitvi lotili kmeto¬
vanja, ker ni brati, da so se kaj premikali. Kakor sve-
dočijo listine iz srednjega veka, je bilo tedaj dokaj skup¬
nih pašnikov in 'bost; gospodarili so tedaj najbrže naši
predniki začetkoma kot svobodni' ljudje komunistično.
Ako se prepušča kmet samemu sebi, je takoj v zadrugi.
Vzajemna pomoč mu je instinktivno važnejši princip živ¬
ljenja, kakor pa Darwinov princip boja za eksistenco.
Kmetovanje zahteva to vzajemno pomoč. Prvi evropejski
kmet je živel in delal v zadrugah. Imel je dosti zadruž¬
nega sveta. Se predno so kraljevali kralji in gospodovali

— IS —

knezi, se najdejo te združitve ljudi. In te združitve
povsod nasprotujejo tlačanskemu gospodstvu. Le s silo
se je na srednjeveški 'kmetiji upeljal grajfščak in škof;
razdreti sta morala ta dva glavarja in pozneje kralji
kmečke zadruge, da so mogli popolnoma zavladati nad
kmetom. Vojaško organizirane nemške čete so se naselile
med našimi predniki. Nemški kralji in posebno veliki or¬
ganizator feudalne srednjeveške kmetije, Karl Veliki,
organizira našo kmetijo tako, da jo vladajo nem¬
ški valpti in grofi. Veliko važnost pa polaga na to,
da slovenski kmetje stražijo kralje, skoizi katere se hodi
v Italijo, v Rim, in skozi katere lahko pridrvijo od izhoda
preti Adriji tuje, na izseljevanju se nahajajoče čete. 'Pa¬
triarhi v Ogleju, ki že nastopajo v prvem stoletju, se
oklenejo 1. 774. Karla Velikega in so zvesti poznejšim
nemškim cesarjem. Iz Ogleja se tudi pokristjani slo¬
venski svet. In naši predniki so potem tlačanih grajšeini,
škofu in samostanu, dajali desetino škafom, opatom in
grajščakom, prebili tlačansko gospodarstvo srednjega
veka dobro in slabo, bili manjša kmetska državica na
slovanskem jugu z glavnima mestoma Oglejem in Grad¬
cem, v katerih so bile nekatere centralne oblasti. Kmet
dela, gra-jščak in duhovnik vladata ter uživata, kar imata
-tlačanstvo in slabo obdelana kmetija prebitkov. Suženj ne
dela d-osti in radi

Rimljani so pred naselitvijo Slovencev imeli veliko
gospodarstvo. Še par stoletji po Kristu so imeli n. pr.
v Ogleju velike delavnice (manufakture), veliko trgov¬
sko in vojno brodovje; njihovi sužnji so delali na ve¬
likih dvorih in latifundijah; v italijanskih mestih je
bilo dostf grške ter rimljanske omike. V drugih slo¬
venskih in nemških krajih so ostala še nekatera rimska
mesta pri življenju -in v njih nekaj obrti in meščanske
omike. Iz Italije so prihajali menihi in drugi vodilni du¬
hovniki, ki so vzdrževali zvezo z Italijo. Kar je bilo v
srednjem veku boljšega vrtnarskega kmetovanja mej
Nemici in v samostanih na Slovenskem, je prišlo iz ita¬
lijanskih krajev; tudi rokodelstvo je zajemalo i-z ostalin
rimljanskega gospodarstva. Toda večinoma je nastalo

— 14  —

rokodelstvo pri nas in Nemcih originalno v večjih graj-
šinah in samostanih, pa tudi na kmetiji; kmet je bil sam
svoj rokodelec. Najfinejša obrtna dela so izvajali sčasoma
rokodelci na velikilh dvorih škofov, posvetnih veliikašev
in v samostanih. Iz teh rokodelcev se je odcepil sčasoma,
ko je bilo že več ljudi, na kmetiji odvečni rokodelec in
se nastanil okoli bivališč mogotcev, ki so zapovedovali
podložnim kmetom. Nastala so v 10. stoletju mesta, na¬
stalo je meščansko delo, rodila se je s tem delitev dela.
Ta delitev dela v razne ©torti je vodila meščane do več¬
jega duševnega napora, tako da je mogel pisati neapoli-
tanski frančiškan Tomaž Campanella v 16. stoletju v
svoji »Solnčni državi«, da je človeška tehnična na¬
darjenost brezmejna; prorokoval je parobrod in zračno
ladijo.

Rokodelstvo, ki se je izcimilo v gradovih in samo¬
stanih, je uspevalo v mestih. Grajski gospodje so sta¬
novali nekaj časa v letu v mestih in so tam svoj svet
dajali meščanom drago v zakup, ali meščani si priborijo
nadvlado nad terni ljudmi. Meščani so si priborili svo¬
boščine, mesta so bila svobodna; vladali so se meščani
sami. »Mestni zrak osvobojuje«. 1 ) Rokodelci v mestih so
živeli začetkoma v zadrugah. »Meščanske zadruge so
predrugačile v času cd 10.—15. stoletja lice cele Evrope.
Te zadruge so sezidale krasna javna poslopja, ki so iz¬
ražala duh svobodnih združitev svobodnih ljudi in ki
dozdaj, kar se dostaja lepote in izrazitosti, nimajo para.
Zapustile so te zadruge poznejšim rodom vse umetnosti,
vse industrije, na katerih temelji naša sedanja civilizacija.
Vse naše sedanje velikanske ekonomične pridobitve in še
marsikaj druzega je le nadaljevanje dela teh zadrug.
Vzajemna pomoč je v mestih uplivala na isti način, kakor
prej na kmetiji, samo da je nastopala v mestih posebno
močno.« (Tako knez Kropotkin, jeden najboljših pozna¬
valcev razvoja narodnega gospodarstva v Evropi).

V obzidju mest so nastala manjša bogastva. Iz roko¬
delca je nastal trgovec, ki trguje s svojimi proizvodi. On
začetkoma krošnjari od gradu do gradu. Ta važen

h „Stadtluft raaclit frei“ iz nemškega prava.

— 15

obrtnik hodi sčasom dalje v svet in trguje z vsem. Ob
morju stvarja trgovske zadruge, kakor nemško Hanso.
On množi bogastva meščanov. Iz manjših rokodelcev so
nastali ljudje, ki nimajo nikdar dosti. Manufakture, ve¬
like delavnice nastajajo v mestih; trgovec vse spravi v
denar. Večja bogastva so zahtevala prosto pot v svet.
Obrtniku postanejo zadruge preozke. Kapitalistično go¬
spodarstvo se rodi. Značaj meščana srednjega veka je, da
zadovoljno z malim: živi, ne sega po večjih profitih. Pro¬
metna sredstva so hila še nerazvita, zato ni mogel seči v
daljavo. Še tehtanje in merjenje ni bilo razvito. Pisati in
brati niso znali do 13. stoletja. Glavno vodilo je bilo, da
se zagotovlja zadrugarjem-rokcdelcem in trgovcu po¬
treben živež. Nič konkurence. Ali trgovec pride do morja,
on sili čim dalje v svet, on ne more več menjavati, on
kupuje, prodaja, on pa tudi jemlje s silo. Rop je v poz¬
nejšem srednjem veku dostikrat navadna oblika trgovine.
Trgovci niso bili na dobrem glasu. Ta trgovec upelje
takozvano kapitalistično gospodarstvo.

„Ich miisste nicht die Schiffahrt kennen: Krieg, Handel, Piraterie,

dreieinig sind sie, nicht zu trcnnen.“

Sredi v tem gospodarstvu meščanstva stoji stroj, tisti
železni suženj, katerega je stavil slavni Grik za pogoj
srečnemu življenju narodov. Grozovitosti je provzročil ta
stroj; ljudje, delavci pri njem' so se izrabljali, tudi ko se
je suženjstvo in tlačanstvo odpravilo, tako hudo, kakor
nekdaj sužnji. — Najhujše je bilo, da so morali otroci
pri stroju delati; to zatemnjuje ves sijaj, tehnično in
drugo omiko in bogastvo kapitalističnega gospodarstva. —
Tudi izraba človeka pri hišni (domači) industriji, manu¬
fakturah, takozvani »Schrvvitz-sistem« bode črna pega v
razvoju te oblike gospodarstva. Posebno grde so te
grozovitosti, ker se je zraven deklamiralo o svobodi
človeka, o bratstvu, jednakopravnosti. Feudalec je vsaj
odkrito povedal tlačanu, da je bog tako uredil svet, da
mora ‘biti na svetu gospoda, da se neumna masa ne more
sama vladati. — Velikanske so meči tega kapitalističnega
gospodarstva in menih-socialist Campanella je imel prav,

— ib —

ko je razvoju tehnike prerokoval toliko ekspanzivne moči.
Prirodoslovne vede ;so nastale ob delu mestnih roko¬
delcev, ker je obstojalo po večjem v nadvladanju
priro-dnih sil. Prirodoslovne vede 'so pa zrevolucionirale
vse druge in postale za vse merodajne. Kar se postavlja
proti njim, ni veda. Rokodelci so pri svojem delu napotili
dosti važnih iznajdb, sploh je dober rokodelec iznaj¬
ditelj, fabrikant pa te iznajdbe priobčuje širšemu svetu.
V obče je prirodoslovna veda pomagala praktikom dalje
in to tehniki v ožjem pomenu in kemiji, katera slednja
je posebno tudi spreminjala kmetovanje, ki danes v in¬
tenzivnem kmetovanju iz zemlje pripravlja stokrat več
in bojši-h sadežev; na ta način omogočajo preživljanje
sedanje mil jarde ljudi ! z manjšim številom kmetov. V
srednjem veku je -bilo v Evropi razven Rusije kvečjemu
80 miljonov ljudi, zdaj jih- je 365 miljonov. Seveda se
dovažajo živila iz celega sveta na trg kakega naroda, ki
ima manj kmetov, -kakor nekdaj, ali po sedanji tehniki,
sedanjem stanju kemije, -se da preživljati še desetkrat več
ljudi, kakor jii-h je, in ni treba toliko delavcev na kmetiji,
kakor jih je imelo- tlačansko gospodarstvo.

»-Človeštvo je hodilo dolgo pot od i-stih čas-ov, v
katerih si je človek iz kamna izdeloval ubožno orodje, ko
je še živel o-d slučajev lova in zapuščal otrokom- votlino
pod pečino in nekaj ubozega orodja, — v vsem dru-gem
pa prepuščal otroke prirodi, tej- grozni-, tej velikanski
napravi, s katero so se morali bojevati, da- si ohranijo
ubogo eksistenco. — Bogati sm-o, neznansko bogatejši,
kakor mislimo; bogati s sedanjimi delavskimi stroji in
neznansko bogatejši po tern, kar bi iz -naše zemlje, iz
naših manufaktur s pomočjo ved in z našo tehniko za-
mogli -pridobiti-, -ako bi ista služila za to, da pridobimo
vsem blagostanje.« (Kropotkim.) — »-Meščanski človek
sem in po-no-sen sem- na to« je pisal -David Strauss. »Naj
se -o meščanstvu govori, kar se hoče, ono je in ostane
jedro narod-a, ognjišče njegovih šeg in nav-a-d, množitelj
njegovega blagostanja, 'gojitelj v-ed in umetnosti-.«

In stroj, tehnika, intenzivno kmetovanje so omogočili,
da lahko milj-ou-i -d-obro živijo, stroj je -prevzel glavno

— 17  —

delo in stroj je združeval delavce, ki delajo- okoli njega,
ustvaril novega človeka proletarca, ki je otrok kapita¬
lističnega gospodarstva, ki hrepeni po vsej vedi istega,
zahteva tudi vse njegove blagre za-se in za vse ljudi. Ve¬
lika masa nastopa na plan in pošilja svoje velike talente
v boj proti vsej preteklosti. Kapitalistično gospodarstvo
zedinja ljudi iz vseh vetrov. Ono vežba mase v uredbi
proizvajanja in konzuma, ono sili delavstvo k združe¬
vanju, k zadrugam, ravno tako tudi združuje podjetništvo,
delodajalce v kartele, truste, ki urejajo nehote in hote
obseg in pregled proizvajanja in konzuma.

Kralji in cesarji srednjega veka v evropejskih krajih
niso bili bogzna kako mogočni. Dobivali so od grajščakov
davke in vojake. In ti so dejali: »Kralj se uklanjaj naši
volji.« Kapitalistično gospodarstvo je razdiralo tlačan¬
stvo. Kralji so iz tega kovali svoje koristi. Skušali so pri¬
dobiti kmeta kot davkoplačevalca in njegove sinove kot
vojake. Kralj je izišel iiz kmetije. Kmetija mu je mogla
dati vojake, konje, ona je zalagala njegove vojake z ži¬
vili in pozneje tudi z davki. Meščan je sicer tudi posojal
svoj nabran denar kralju, ali kmet je bil njegova glavna
skrb. Brez duhovnika bi kralj težavno pridobival kmeta.
Duhovnik se prilagodi vsem razmeram, posebno pa kato¬
liški duhovnik. Katoliška cerkev je prodajala kraljem
»veličanstva«, jim dajala svoje prebrisane duhovnike za
višje uradnike, jim dajala na razpolago svoje blagoslove,
svoje zakletve, svoje bogastvo in simpatije, katere je
imela pri revežih.

Tudi rimski jurist s svojim pravom je vstopil v to
novo gospodarstvo in v službo- kralja. To rimsko pravo
ni spoštovalo zadrug, vaške marke in druge federativne
družbe. Kralj je državno zjedinjal razna ljudstva in postal
je važen činitelj v razvoju narodov.

Oglej je bil za Rimom v času Rimljanov največje
mesto v Evropi. Čez Oglej se je trgovalo z orientom, s
severnimi kraji, čez Oglej) so šle rimske vojske proti
Donavi, proti Renu, 'Oglej je imel lego za največje vojaško,
trgovsko središče in je bil to veliko stoletij in tudi še pod
patrijarhi. Ko je Karl Veliki Nemce organiziral v feuda-

2

.18  -

lizinu, je svoje, vojske vodil 'čez (Koroško in Oglej v
Italijo. Čez Oglej so jezdili križarji v 12. stoletju, v tem
važnem mestu se je trgovalo z Orientom tudi v srednjem
veku. Patriarhi so 'bili posvetni vladarji vsega obmorja,
Adrije in Kranjske, Štajerske in do Donave; le celjski grofi
so še bili tudi v našiih krajih močni in bogati. Patriarhi
so bili za papežem tudi najvišja duhovenska oblast za
nas Slovence. Ti patriarhi so bili na jedni strani naj¬
tesnejši zavezniki nemških cesarjev, na drugi so stali pod
oblastjo papeštva. Slovenci smo sodelovali v vseh pa¬
metnih in neumnih podjetjih nemških cesarjev in rimskih
papežev. Kmalu po naselitvi naših pradedov nas dobijo
patriarhi pod svojo oblast, vsaj precejšnje število. V
osmem stoletju nas organizira Karl Veliki. Ta blaženi
ali za svetnika spoznani nemški cesar ni razumel šale:
nepokorne nemške Sakse je dal na tisoče pobiti.
Slovence je ukrotil s tem, da nas je na jugu dobro 'zvezal
s patriarhi v Ogleju in poslal Nemce kot valpte ln grofe
med nas, drugod nas zvezal z solnograškimi in brižinskimi
škofi, ki so poslali med nas stotine Nemcev in seveda
tudi nemške poveljnike, ki so dobili dostojanstvo grofov.
Slovenci smo spadali pod nemške cesarje. Kar je 'bilo pri
nas začetkoma grajščaka, je bilo tuja nemška ali italjan-
ska rasa, kar je bilo višjega duhovnika, je bilo ravno
taka rasa. Sloveniee-duhovnik je bil dober le za kmete,
za maševanje, 'za opravljanje molitev, spovedi. Ti
tujci so privlekli dosti Nemcev, Italjanov v Oglej. — Ti
Nemci in Lahi ®o dobivali višje služabnike iz nemških
in laških krajev. Soinograški in brižinski škofje so po¬
šiljali stotine Nemcev med nas. In ob Muri-Dravi ravno
tako. Ti tuji manjši in večji vladarji niso prevzeli slo¬
venskega jezika kot svojega občevalnega, kot storita
drugod (grad in mesto. V naših mestih ni nastopal graj-
ščak dosti kot trgovec-patrieij, ali njegov vpliv je bil
glede jezika vendarle velik na revne meščane, ki so ob¬
stojali po večini iz priseljencev iz nemških in laških kra¬
jev. Ni čuda, ako se je že do' 16. stoletja toliko slo¬
venskega sveta in naroda izgubilo. Bogatija srednjega
veka je obstajala začetkoma v zemljiščih, delu tlačanov.

— 19  —

Ekonom HiMabranid meni, da je verstvo ena najmočnejših
organizatoričnih sil. 1 ) Z ozirom na Slovence se ni ob¬
nesla ta moč. Tudi, ko je kak grajski -rod izumrl in se je
grajščina izročila drugemu, je redko bil Slovenec srečni
naslednik. Patriarhi so zapravili veliko središče Slo¬
vencev, Oglej. V Benetke se je preselila vsa trgovina,
vse bogastvo tega mesta. Oglej je imel največjo ladje-
stajo na Adriji. Ako bi se ‘bili vsi ti duhovniki tako brigali za
važnost tega mesita, kakor nekateri, bi bilo pristanišče še
dalje ostalo. Soča in druge vode so že zasule nekaj morja,
morje se dviguje s časom višje, ali tehnika Rimljanov
je še živela dolgo v teh krajih, ta bi že varovala pristan.
In trgovstva niso vedeli izrabljati; niso utegnili, saj so bili
patriarhi večjidel na konjih; v bojih, ali na potovanju k
cesarjem in papežem:. —V Ogleju ni bilo treba šele pri¬
pravljati novega meščanskega gospodarstva. Rimljani so
zapustili veliko in bogato zapuščino — Slovencem, Ne
katoliški duhovnik, ne nemški in laški grajščak, ne slo¬
venski kmet, ne meščan-Slovenec, Nemec ali Lah niso
vedeli kaj pametnega storiti v tem važnem okrožju ob
morju; za nas Slovence je iz Ogleja patriarhov prisijalo
malo luči. Ako hočemo najti vzrok potujčenja Sloven¬
stva v preteklosti, je treba pogledati najprvo v Oglej. Ako
bi se tukaj slovenski živelj utrdil, ako bi se Oglej ohranil
kot veliko rokodelsko, trgovsko mesto, kakor je ibilo
pod Rimljani, bi bil središče vsega slovenstva in z njim
bi bila podana privlačna moč za Slovence na kopnem
in protitežje proti Gradcu-Celovcu.

Pa naši grajščaki! Goriški in celjski grofi so postali
močni in bogati. A goriški zamrjejo v 15. stoletju, celjski
tudi. V 15.—16. stoletju se je v naših krajih tudi že raz¬
vilo meščanstvo. Goriški grofi, da'si v vodnih Ibojih s
patriarhi, razdajejo veliko premoženja za ustanovitev
samostanov in cerkva, celjski še ubozega Celja, ki je
bilo pod Rimljani precej dobro urejeno mesto, ne morejo
spraviti na trdnejše noge.

‘j To Hildebrandovo mnenje zamenjuje vzrok in posledico.
(Op. ur.)

2 *

— 20

Na Slovenskem je bilo veliko grajščin. Vsaki dve uri
farovž in grajščina. Ali so bili naši predniki tako divji
ljudje, da je bilo treba toliko orožnikov, ali pa take mevže,
da so »radi plačevali davke«? In samostanov je bilo tudi
dosti. Naš kmet tudi tedaj ni dobival dosti poljedelskega
sveta, ko so v srednjem veku nastajale prostejše kmetije
in malo, ko ga je rešilo leto 1848. vojaškega ter grajskega
nadzorstva. Tako izsušeni kmet so je dal lahko rabiti za
vojaškega hlapca. Po vsem nemškem in laškem svetu se
je moral tepsti ta revež za Nemce in Lahe. Veliko se ni
nabralo bogatije v naših gradovih in tudi ne v naših sa¬
mostanih. Bilo je preveč snedežev, kmet ni mogel dosti
dati in naš graščak ni iskal' bogastva v trgovini. Nemški
templerji, nemški viteški red, maltezarji, ti vojaško or¬
ganizirani papeški trgovci so se naselili v najboljših naših
krajih. Tudi na Goriškem so bili. Nabrali so dosti, bili
so dobri trgovci. Nabrano so pošiljali ven v osrednje hiše.
(Ordenshaus) in še danes pomaga kak slovenski tisočak
dobro rediti nemške viteze teh rodov. Veliko vrednosti so
zapravili patriarhi v vojnah, veliko so znosili v Benetke.
Papežem niso dosti dajali, ter so jih le-ti včasih ka¬
znovali z izobčenjem zaradi zanikernosti v plačevanju
papeževih davkov, ali nastopali so z nemškimi cesarji s
tolikim spremstvom, da se je lahko vse zajedlo, kar so
dobivali kot vladarji in višji duhovniki od polovice se¬
danjih Slovencev. — Nastali so tudi v 15. stoletju boji s
Turki. Ti so požrli miljene premoženja, ki pa vse ni ko¬
ristilo gospodarstvu in domovini. Vse je hitelo v boje in
v vojaškem taboru ni poezije, ni mirnega razvoja de¬
lavnosti.

V mestih na Slovenskem ne kaže niti jeden rotovž,
niti jedna cerkev, da je bil naš srednjeveški meščan dober
delavec in bogat človek. V Trstu, v Ljubljani je nekaj
bogatije, ali primeroma z drugimi večjimi mesti sveta le
matij. Trgovina na Jadranskem morju se ni mogla prav
oživeti, ker so naši ljudje pomagali Benetkam na noge in
se je tam oživela velika trgovina z velikanskim bogastvom
in vsem sijajem, ki ga ima bogastvo v spremstvu. —
Uboga kmetija ni imela dosti prebitkov za meščane. Naši

— 21  —

meščani so morali biti kaj lahko zadovoljivi. Stare hišice
v naših mestih ne kažejo nič bogatije prejšnjih časov.
Naš meščan ni imel kaj vzeti. Grajšeak ni zapravljal
svojih dohodkov vedno v Trstu, Gorici, v Ljubljani in
Mariboru; prezimoval je v Benetkah in na Dunaju. Naš
meščan je bil odtujen kmetu, kar ga 1  je bilo Nemca; kar
ga je bilo Slovenca, si pa ni upal dosti govoriti med
nemško gospodo. Med nemškimi, laškimi in slovenskimi
meščani v naših mestih ni bilo dosti ljubezni. Mešanica v
jezikih in kmečka revščina ni pospeševala dobrega gospo¬
darstva v naših mestih; kjer je gospoda nemčila, je tudi
slovenski meščan potegnil z njo: Oglej in Gradec sta slo¬
venski mesti, ali v njih sta Nemec in Lalh merodajna. V
Ljubljani in drugih mestih na kopnem ni nič posebnega.
Nekaj manjših grajščakov ima tam hiše in prihaja po zimi
tje; ali glavni činitelj mesta, rokodelec in trgovec ne
vidita pred nosom morja. Naši meščanski predniki, bodisi
Nemci, Lalhi ali Slovenci, so slabo opravljali svoje delo.

Slovenci smo bili skoraj 100 let luteraoi. Trdina,
ki je napisal nekaj zgodovine slovenskega naroda,
ki pa je dobro opazoval .življenje na Slovenskem,
je pisal o luteranski reformaciji na Slovenskem: »To

je bila zlata doba slovenske zgodovine. Noben čas
naše zgodovine se ne more 16. stoletju na stran
postaviti. V vseh obzirih je dosegel takrat naš narod
višino, kakoršne ne prej, ne pozneje. V 17. stoletju
v vseh obzirih zopet zapada.« V čast si imamo
šteti Slovenci, da so bili naši očaki luterani, dasi ni narodu
ostalo dosti koristi iz te velike gospodarske, duševne,
nravne prekuicije; ponosni smemo biti, da so naši pra¬
dedje v njej sodelovali. Bila je velika gospodarska revo¬
lucija, spremljana po velikem prevratu duševnosti in
nravi in to kaže, da se je naš narod' razvijal v boljše
gospodarstvo in napredoval duševno.

Iz začetkoma zadružne svobodne kmetije je nastala
tlačanska, iz nje se je odločil rokodelec-trgovec, nastala
so mesta. Mesta so si pridobila s svojimi zadrugami pre¬
moč nad tlakarsko gospodo. Prvotno v zadrugah 'živeči
meščani so stvarili meščansko delo, katero ni več moglo

— 22  —

izhajati v ozkem okvirju zadružnega, brez konkurence
odpletajočega se delovanja rokodelcev. Dosti kapitalij je
prišlo v Evropo po najdbi pota v Ameriko in druge sve¬
tove, trgovec je rabil prosto pot po vsem svetu. Že se
je meščanstvo pomnožilo in tudi kmetsko ljudstvo.
Meščani so ustvarjali veliko obrtno, trgovsko gospodar¬
stvo, v katerem 1  je bilo glavno vodilo obogateti, boljše
živeti. To znači duh kapitalističnega gospodarstva. Večji
delokrog v meščanskem delu je privabljal več ljudi iz
kmetije v mestno delo, to je boljše prerejalo svoje ljudi.
V prvem srednjem veku grajščak ni porabljal toliko za-se,
ni imel večjih potreb, tudi duhovnik je še bil skromen.
Ali ko so meščani razvijali večje delo, veliko pridobivali,
je dobival tudi grajščak večje potrebe, hotel biti boljše
oblečen, hotel lepše stanovati in živeti, duhovenstvo pa
že celo. 'Stiskala je ta gospoda kmeta, da pridobi več
iz svojega dela, in tedaj je postala robota hujša in na¬
raščale so desetine; jemala je ta gospoda kmetu, kar je
še imel zadružnega sveta, vaške marke. Vse davščine je
fevdalna gospoda zvrnila na kmeta, cerkev tudi oskrbe
revežev. 'Kmet je postal vedno revnejši tlačan. Bežal je
iz kmetije, če je le mogel, na kmetiji je nastala nezado¬
voljnost in vedno hujše sovraštvo do grajske, samostan¬
ske in druge bodisi posvetne, bodisi duhovniške gospode.
Cerkev se je bogatila. »Črna smrt«, grozna bolezen je v
Evropi hudo razsajala, katoliški duhovnik je bogatel ob
smrtni postelji, na katero je metala ta kužna 'bolezen
tudi bogatejše. Katoliški duhovniki so živeli v bogastvu
razkošno, razuzdano, bili pa so še tudi neuki, zane¬
marjali so cerkvene opravke.

Meščanstvo je odpiralo vrata k svobodi, k prostemu
pridobivanju. Velike bogatije je dajala najdena pot v
Ameriko, učenjaštvo je nastopalo v prirodoslovju, iznašlo
je smodnik, ki je podiral gradove, iznašlo je tisk, ki je
podiral gradove nevednosti ter olajševal promet mej
ljudmi; na kmetiji je vrelo zaradi prevelike tlake, dav¬
ščine in nesvobode. V mestih pa je meščan silil iz zadruge
v prosto pridobivanje, katero je cerkev zabranjevala .s
prepovedjo jemanja večjih obresti, z jerobstvom nad vedo,

nauki. Že v 15. stoletju prihajajo mej nas iz Nemškega
razni revolucionarji, ki se imenujejo Valdenzi in drugače,
pa tako, kakor v Nemčiji, na Francoskem in v 16. sto¬
letju se nosi kakor na Nemškem raztrgan čevelj tudi na
slovenski kmetiji okolo, ž njim se kliče 'kmet v revolu¬
cijo. Leta 1525. se tiskajo oni, tudi na Slovenskem znani 12
členi, ki vsebujejo zahteve nezadovoljnih kmetov — in ki
zahtevajo človekavredno življenje, odstranitev tlake, de¬
setine, vrnitev odvzetih travnikov, h oist, pravico do lova,
ribištva, pravosodstvo po stari navadi, odstranitev tujih
juristov, tujega prava. Kmeti se sklicujejo na Kr išče ve
besede, na sveto pismo, zahtevajo, da se njih zahteve
sodijo po predpisih sv. pisma. Bile so skoraj samo go¬
spodarske zahteve; osvoboditi so se hoteli kmeti svoje
gospode, priti 1  na prostor na solncu.

Zahtevali so kmetje v teh 12. členih tudi, da občine
izvolijo in odpustijo iz službe duhovnike, katerim se
plača majhna plača, prihodki desetine pa se porabijo za
reveže.

Meščan je vedno gledal srpo na bogastvo tlačanske
gospode, kralji so hoteli osvoboditi se te gospode, manjši
kralji so hoteli ropati druge, da pridejo do več zemlje,
večje moči. Vse gospodarstvo je bilo razvezano in raz¬
vijalo se je k temu, da se odvzame tlačanski gospodi moč
nad kmetom’ in v prosto pridobivanje. Revolucija je buk-
nila tudi pri nas, ko je Luther nastopil. Ta veliki nemški
talent ni videl, da se pripravlja drugo gospodarstvo,
gospodarstvo svobodnega pridobivanja, ki zahteva prosto
lastnino zemlje in drugih dobrin, ter svobodnega človeka
na kmetiji; Luther je živel dolgo v svoji stari veri. Sicer
je učil: da se naj množijo proste kmetije in manjša obrt
trgovine, ' (»Aekerwerk mehren und Kaufmannschaft
mindern«) ali za praktičnost ni imel mož smisla. Luther
tudi ni razumeval kmetskih gospodarskih teženj; proti
ustajam kmetov je grdo ravnal, pisal je, naj kdor le more,
bode, bije, davi, roparske kmete, in fanatične besede
meniha iz tristo let prej nastalih revolucionarnih nastopov
Albižanov so se glasile tudi iz ust Luthra: »Pobijte vse,

— 24

bog bo že spoznal svoje.« Tudi Melanchthon, učenjak lu¬
teranske reformacije, ni razumel zahtev kmetov.

Ta gospodarska revolucija se je vršila tudi na vsem
Slovenskem. Še leta 1575. je velika ustaja ob Posavju
gospodarska revolucija kmetov. — Calvin, Zwimgli, refor¬
matorja v Švici sta bolje spoznavala gospodarstvo te¬
danjega časa, dasi v Švici ni bilo grajščakov. Švicarji so
od nekdaj bili precej svobodni kmeti, imeli so pa bogate
katoliške duhovnike, imeli bogataše, ki so vlekli precej
koristi iz kmetije. Ali v švicarskih mestih se je razvijala
meščanska obrt v prosto pridobivanje, zadruge, ki so to
omejavale, izločale svobodno konkurenco, so bile na potu,
katoliški duhovnik je bil bogat in jemal kmetu zemljo, —
in tedaj je tudi tukaj zahtevalo premiujajoče se gospodar¬
stvo druge oblike in ker so se bogati posestniki branili,
je prišlo do revolucije. Ven iz služnosti, ven na prosto in
od druge strani nasprotovanje tem naporom! In pre-
membarn gospodarstva mora slediti verstvo. Iz gospo¬
darstva klije vse drugo. »Lakota in ljubezen vzdržujeta
večno vrvenje.«

Na vsem Slovenskem smo bili od leta 1525. luterani.
Pa vsi slojevi. Na Kranjskem so bili le trije grajščaki
ostali katoliki, na Goriškem štiri, na Koroškem in Slov.
Štajerskem 4—5. V Ljubljani se niso brigali za procesije
katoliških duhovnikov, ali se protivili njih izvrševanju,
izobešali so konjske koce mesto preprog iz oken.
Imeli smo svojega Primoža Trubarja. Storil je mož ve¬
likansko delo. Rojen na Rašici na Dolenjskem, je umrl
leta 1586. kot protestantovsfci župnik v Derendingu na
Wurtemberškem, kakor zgodovinar reformacije na Šta¬
jerskem dr. Lossertih o njem piše: »kot zvest svetovalec,
zaščitnik in očetovski prijatelj slovenskih dijakov na
Nemškem ter evangelične književnosti in cerkve svoje
slovenske domovine.«

Veliko dobrega je storila reformacija v Angliji,
Nemčiji, Franciji. Ni bila le verska prekucija, klila je iz
preminjajočega se gospodarstva. Nova gospodarska faza,
tej odgovarja drugo duševno naziranje, drugo bogo¬
častje. Najprej se dogaja ta revolucija na Angleškem, kjer

25

se razvija najprej kapitalistično gospodarstvo. Rezultat
teh reformacij je, da so angleški protestanti ustvarili ve¬
likansko kapitalistično gospodarstvo v Ameriki in doma
na Angležkem ter Nemci pozneje na Nemškem, da so
francoski /hugenoti, izgnani po zmagujočih katolikih, bili
najboljši delavci v kapitalistični tvornici in veliki učenjaki,
da so protestanti najboljši gospodarji, bodi da živijo
kompaktno vkup, bodi raztreseni mej katoliki, da je ka¬
tolik proti protestantu inferiornejši delavec. »Revolucija
je več kakor strmoglavljenje kake vlade. Ona je pre¬
dramljene človeške inteligence, postoterjenje iznajdlji¬
vega duha, ona je zjutranja zarja nove vede, — vede
Laplaca, Lamarka in Lavoisier-a,« piše Kropotkin. In
zgodovinar Lamprecht piše o luteranski reformaciji:
»njeni znaki so: osvobojenje od vezi srednjeveške po¬

božnosti, srednjeveških verskih in cerkvenih oblik, ka¬
teremu sledi zmaga pameti. V razvoju umovanja se do¬
sega višja stopinja. Sklep po analogijah ni več zadosten,
induktivno sklepanje zrašča iz analogije in kauzaliteta od¬
kriva čudež. Pričeta znanost narave se zoperstavlja pojmu
čudeža, pa s težavo in v vednih bojih proti raznovrstnim
protivljenjem. Ali vseeno kaže stoletje reformacije ve¬
like pridobitve v dušnem stanju. Pred vsem: posamezni
človek, zdaj otrok krščanskega boga, se bavi s svojim ne¬
beškim očetom prosto; posredovanje duhovništva, svet¬
nikov in svetnic se je odpravilo in še več: posamezni
človek se je prvikrat po dolgih stoletjih ogledaval okolo
s prostim očesom po bogatem svetu, si z naravno lučjo
pameti skušal razsvetiti svet; nastalo je prirodno
pravo, novo verstvo in nauk naravne izgoje.«
Ali zgodovinar Treitsehke: »To je veličina protestan¬

tizma, da ne strpi protislovja mej verskim in nravnim
življenjem, ki zahteva: kar si za dobro spoznal, to pri¬
znavaj in ipo tem ravnaj.«

Kdo ve, ako bi ne bili Slovenci, Hrvati, — te so tudi
budili slovenski reformatorji, — postali veliki gospodarji
kot protestanti, ker bivali smo ob važnem Jadranskem
morju! Škoda pa, da smo bili luterani; ako bi bili po¬
stali Calvinisti, bi drugače prišlo. Luther je pridigoval,

26  —

da je treba ubogati tudi krivično gosposko, Calvin je
vzgojal trše glave. (Poglejmo n. pr. Madjare). Najboljše
tedanje vojskovodje so imeli slovenski luterani, v bojih
s Turki izvežbanega kmeta in meščana-vojaka; vo i jske
proti Turkom' so stale ogromne svote, od drugod je bilo
malo pomoči, papeži so metali velikanske svote v Av¬
strijo, da se zajezi protestantovska povodenj iz naših
krajev v Italijo, — Nemčijo, Francijo so že imeli zgubljeno
— in našel se je neumnež na Nemškem, ki je razlagal
novo vero tako in svetoval našim ljudem, da se ne smejo
upreti protireformaciji in škof Tomaž Hren v Ljubljani,
energični meščanski človek je lahko sežigal prvo slo¬
vensko knjigo v naših deželah. Bil je tudi cesarjev na¬
mestnik v Gradcu. Naši grajščaki so bežali in tudi bo¬
gatejši mleščani, ko se je ojačil nevedni, razuzdani ka¬
toliški duhovnik, ko ga je tuji jezuit spravil zopet na noge.
Dosti naših najboljših ljudi se je izselilo, ko se je začela
protireformacija v naših krajih.

Vsako izseljenje jemlje narodu dobre človeške moči.
Dobre moči zraščajo v več generacijah in so redke.
Prišli so nekateri Slovenci iz tujine nazaj, nekaj jih je
ostalo v tujini in prišlo do veljave; ali doma se lute-
ranstvo ni dosti poznalo v gospodarskem razvoju, ker so
se izselile najboljše moči iz vseh slojev in posebno bo¬
gatejši iz meščanstva. Drugod je pripravilo energične in
podjetne ljudi. Saj je reformacija tudi pregnala gnjilobo
tedanjega katolicizma med duhovniki in spravila vsaj
katoliško duhovenstvo do pametnejšega življenja. Med
katoliškimi lajiiki pa reformacija pri nas ni pustila mnogo
sledov. Katoliki danes sami priznavajo, da so reformi-
ranci boljši gospodarji kot oni. Tudi v krajih, v katerih
živita protestant in katolik v isti deželi, je protestant
bogatejši. Statistika prihodninskega davka to jasno kaže.
Verstvo se je tu pokazalo kot organizatorična moč:
škoda, da pri nas ne, dasi smo bili skoro sto let luterani.
Po reformaciji bi se moralo pri nas gospodarstvo raz¬
vijati v kapitalistični smeri, kakor sem to načrtal zgoraj;
vse je bilo za to pripravno. Premoga dosti, železa nekaj,
dosti surovin, trgovsko razpoloženje v ljudeh in Ja-

dransko morje! Naš meščan je dopuščal jezuitom ustvar¬
jati gimnazije, študirati je dal krnet svoje najboljše glave
v lemenatih, irtešean svoje sinove za uradnike. Realk,
tehnike ni, in nič šol ,za kmetijske vede! Najboljše glave
tedaj odtegnjene gospodarskemu razvoju, ki je zahteval
šolanje v realijah, na tehniki, v trgovini, v naprednem
kmetijstvu.

Grajščaki so v drugih narodih zapuščali kaj prida
premoženja, ko jih je kapitalistično gospodarstvo metalo
iz prvih mest in prevzelo na tlačanski kmetiji akumulirano
premoženje; naši meščani so malo dobili. Še tistih večjih
odvezninskiih svot, katere so dobivali naši grajščaki po
letu 1848, niso doma porabljali, temveč po večjem po¬
trošili v tujih krajih. (Drugod je grajščak začel moderno
kmetovati, učil se je,silil vlade, da snujejo poljedelske
višje šole; našemu slovenskemu to ni bilo nič mar. Dru¬
god so grajščinska gospodarstva ohranila tudi z drugimi
delavci, pri nas je šla in hodi grajščina za grajšči-no v
razparceliranje. Dobro je to, kmet dobi več zemlje, ali to
kaže, da izumira stan, ki je torej bil presneto mehak.
Drugod je dajal grajščak absolutističnim kraljem in tudi
konstitucionalnim dobre višje vojake, višje uradnike, pri
nas je že 'dolgo vse mrtvo. V tem oziru so jaki
Hrvati. V luteranski dobi so se oglašali v -naših de¬
želnih zborih jako energični grajščaki; tudi to je pozneje
minulo. Prav tiho je zaspal naš grajščak. Zdaj se okleplje,
kar ga je še, katoliških duhovnikov. Ti m(u bodo* držali
luč, ko še gredo njega zadnji ostanki iz sveta. Ko pade
iideikomisna vest, bo šlo z njim hitro- -h koncu.

Oglej ni storil sv-oje dolžnosti, položimo tje tu-di
naše graščake.

Ali tam doli ob morju je Trst. Kako lep je pogled
nanj! Tukaj je delal Slovenec, tukaj je dolgo časa v sred¬
njem veku prevladoval Jugoslovan, ali ko je pojenjal sijaj
Benetk, so Lahi prišli v to pristanišče. Jezik Laho-v je
moral obveljati. Ladje so- vozile -daleč in prihajale sem -od
daleč. Toda naše slovensko narečje je zgorelo na Hre¬
novih grmadah, nifcdo ni več pisal, črtal in tiskal v njem,
ni se uveljavijo v trgovini in javnosti. Uveljavilo pa se

— 28  —

tudi ni nobeno drugo jugoslovansko narečje. In tako je
prevladal Lah v trgovstvu. Trst je trgovsko miesto, tr¬
govec v njem najvažnejši človek, ta mora imeti jezik, s
katerim lahko izhaja na daljnih potovanjih. Ali v Trstu
je toliko trgovcev in drugih meščanov, ki so južni Slo¬
vani, je toliko slovenskih delavcev, je še okolica slo¬
venska in hrvaška.

S tem sem podal obris gospodarskega razvoja, kakor
se je dogodil v Evropi in tudi na Slovenskem.

II.

Stal sem nekoč na verandi prekrasnega gradu v De¬
vinu, ob morju med Trstom 1  in Tržičem. Najlepša
panorama se podaja tu človeku. Doli pod nogami Ja¬
dransko morje, 'daleč, daleč, dokler sega oko, na desno
Oglej, na levo Trst. Ali je kaj na Slovenskem toliko
vredno, kakor ti kraji, to morje! Ali ni nemara stal Gre¬
gorčič tukaj, ko so mu potekli izpod peresa verzi:

»Naš bil nekdaj je ves ta raj,

Očetom našim domovina.

A zdaj zatrt je tod naš glas,

In tuji krog zvene glasovi.

Tuj trg in grad,

Tuj ves je kras.

Oh, — naši so samo grobovi.« —

»Moje truplo zemlji, mojo dušo nebesom, moje srce
izročam večnemu Rimu«, je dejal irski katolik O. Connel.
Ali se ni tako tudi glasilo skozi vso zgodovino Sloven¬
stva, razven najlepše strani iste, luteranske dobe? Ali
ni lepšega razgleda v bodočnost? — Jadransko morje! —
»Narod meri svoje moči z drugimi narodi in z ze¬
meljskimi, naravnimi močmi, to je, moč naroda se meri
z njemu sorodnim življenjem in s tujo mu naravo. V tem
boju leži vsa vzgoja narodov. K zemeljskim' močem;
spada tudi moč morja. Morja je 72% zemeljske oble,
kopnega je le 28%, (366 miljonov km 2  morja proti 144
milijonov km 2  kopnega). Morje je izvor politične moči vsa¬
kega naroda, fci se mu zaupa. Ono ne obogaea samo po
morski trgovini izdatnejše ko s trgovino na kopnem,
morje tudi razvija splošne moči ob njem bivajočega
naroda, ker ga vedno sili- k večjim naporom za obrambo
in razširjenje svojega življa. Ob morju se je začela prva
civilizacija, od tam je napredovala v osrednje dežele.

— 80  —

Kar ima pokazati svetovna civilizacija lepega v umet¬
nosti, se najde v deželah ob morju. Lepše, 'bogatejše
življenje in -največje čine človeškega poguma je vzgojilo
morje. Od Feničanov, Grkov in Rimljanov najdemo
ravno pomorske narode kot avantgardo vse človeške
civilizacije. In morje je prinašalo tudi svobodo, na njem
se je gibal človek prosto. Izpostavljen tisoč nevarnostim,
je postal človek na njem pogumen, ker je zrl smrti vsak
dan v lice in vedno mislil na to, kako bi ji ušel. Velikan¬
ske širine in daljave so mu širile prsi ter utrjevale živce;
vozil je vedno dalje in dalje do neznanih mu krajev. Na¬
predek ved se ima zahvaliti največ mornarjem. Ne samo
trgovina ob morju, tudi živila, ki jih je morje dajalo, so
redila obmorske narode dobro in jim dajala novih moči
za gospodarstvo čez druge.« (Fried. Ratzel.)

Vozaril sem, se na lepi ladji doli do Koto ra, videl
važnejša mesta ob morju v Dalmaciji, prevozil Herce¬
govino, Bosno in Hrvaško; uvidel sem, da ne smemo
Slovenci obupati. — Ali je ta svet tu doli lep! — Ljudje
zdaj potujejo, potovanje ne stane dosti in je nekaj v se¬
danji vzgoji in omiki, kar zahteva, da se gre pogledat po
svetu. Tu doli naj se potuje! In velik je ta južni svet ob
Adriji. Ta svet je kultiviral Feničan, Grk in Rimljan, ta
svet je bil italijanskim trgovcem, posebno pa Benečanom
vir, iz katerega so črpali bogastva. Slovan se ni mogel
povzpeti na njem do tega, kar zovemo bogastvo na¬
rodov. Če izvzamemo bogate Dubrovničane v srednjem
veku, najdemo vse druge Jugoslovane v srednjem veku
odvisne od Benečanov in drugih Laihov, Turkov, Mad-
jarov; južni Slovan 'bije boje laških trgovcev na kopnem
in na morju, vodi njihovo brodovje po Jadranskem in
drugih morjih, on ropa in kmetuje za nje, on daje svoje
hrastove hoste za stebre njihovih palač v beneških la¬
gunah in drugi les za obmorska mesta, njegovi sinovi
dopolnjujejo prebivalstvo obmorskih mest na Adriji. In
kako dobro bi znal Jugoslovan sam gospodariti, kako bo¬
gastvo si pridobiti in ž njim okrasiti svoja mesta, kaže
nam bogati slovanski Dubrovnik, ki je še danes najlepše
mesto na slovanskem Jugu. Dubrovničani so bili repu-

— 31

bličani, to je že nekaj; njihovi vodilni ljudje so imeli ne¬
upogljiv značaj in tooteli so dobro živeti, kakor bližnji Be¬
nečani, ki so ž njimi tekmovali za nadvlado nad feudalno
kmetijo v Istri, Dalmaciji, Hercegovini, Bosni in Hrvaški.
V napredovanju Dubrovnika je tudi nekaj dela pravih
Italijanov, ki so vedno živeli v tem mestu in po vsej
Dalmaciji, kakor pri nas Nemci. Na potovanju skozi te
kraje se Slovencu sili vprašanje, zakaj si nismo mi
Slovenci in isterski ter dalmatinski Hrvati, ki smo ži¬
veli ob morju, iz svojih moči pridobili kake večje
omike, bogastva, zakaj nismo kaj posebnega po¬
dali svetovni kulturi? Govori se o feničanski premete¬
nosti v trgovstvu, o grški umetnosti, o rimljanski kre¬
posti na teh zdaj jugoslovanskih tleh; Benetke in druga
italijanska mesta v obližju so slovela že v srednjem veku
kot močne, bogate državice, katerih bogastvo je stvarilo
še danes občudovanja vredne stavbe in čudeže umet¬
nosti. Ta ali oni večji slovanski talent se nahaja po-
italjančen, ali slovanskega pokreta ni dosti zaslediti v
gospodarskih in družili kulturnih razvojih srednjega veka
in sedanjega sveta. Ali je južni Slovan inferiornejša rasa,
ali nima višje duševne sposobnosti in zmožnosti? Sedanji
svet govori in piše le o rimski jakosti, grški umetnosti,
nemški pridnosti, angleški eneržiji in stavlja vso zdaj¬
šnjo kulturo na račun teh narodov, tako, da bi bila rasa
neki merodajni činitelj v razvojih narodov. Komaj
še pridejo pri tem naštevanju nekateri Romani, kakor
Francozi in Italijani v upoštev. — 'Morebiti je do¬
bro, ako Jugoslovani to vprašanje študiramo, morebiti
pridemo do sredstev, katera bodo naša dela pospešila,
katera bodo ves naš narodni boj za obstanek in razvoj
postavila na prave podlage in bodemo gotovejše gledali
v bodočnost. Vprašajmo v tem oziru kulturne 'zgodo¬
vinarje, vprašajmo sociologe, prirodoslovce, narodne
ekonome, morda najdemo razlago za to, zakaj nismo
dosegli mnogo južni Slovani v preteklosti, zakaj smo taki
v sedanjosti in kaka nam bode bodočnost.

Zgodovina vseh Jugoslovanov je v preteklosti precej
taka, kakoršna je bila zgodovina Slovencev. Feudalna

— 32  —

kmetija in zaostalo razvijanje rokodelstva in obrti me¬
ščanov, bolj siromašno razvijanje mest; trgovina, ki je v
srednjem veku stvarjala največja bogastva in v prvi vrsti
provzročila razvoj kapitalističnega gospodarstva sedanje
dobe, je bila v jugoslovanskih krajih po večjem v rokah
Italijanov, ki so tudi v teh krajih imeli trdne postojanke.
Kmet je bil reven, izsesan po močni cerkveni hierarhiji in
grajski gospodi ; ta je dobro živela in zapravljala pridobit-
ke tlačanske kmetije po zimi v večjih italijanskih mestih.
Malo brige najdemo v tedaj vodilnih ljudeh na naši zemlji
za trgovino, za raizvoj, kakor ga je posebno provzročalo
bivanje blizu in na obali Jadranskega morja.

Veliki uspehi, katere so dosegli v življenju An¬
gleži, Nemci, Francozi, Italijani, je napotilo zgodovinarje,
sociologe, narodne ekonome, da so vprašali, ali ni rasa
kakega ljudstva mjerodajna, ali ni vsaj podpirajoči činitelj
v razvoju kakega naroda? Pojem rase razlaga Chamber¬
lain tako-ie: »iRasa mi je stopnjevanje gotovih važnih zna¬
kov pri večini kakega naroda, ki ga usposobljajo do iz-
vanrednih činov, rasa mi je ono vznešenje vsega svoj-
stva, katero se doseže v gotovih pogojih seksualnega spo-
jenja, v križanju ali sorodstvu, tedaj pa brez izjeme in z
gotovostjo naravnega zakona.« -— Ali drugi pisatelji: »V
rasi in geniju se razločajo posebne naravne sile, ki v
občem biologičnem procesu zgodovine narodov nastopajo
s posebno močjo v važnih časih.«

Imeli so učenjaki hude peresne boje posebno z Židovi,
katerim so naenkrat začeli odrekati vse višje duševne in
čustvene zmožnosti. Pisalo se je o indogermanski rasi,
o arijcih proti semitom. Nahujskali so v tem oziru tudi
Nemce proti Slovanom. Ko se je dokazalo, da indoger-
manske rase ni, da znači ta pojem skupino več in raz¬
ličnih narodov, pripisovalo se je potem germanski rasi
vse dobro v Evropi -im hoteli so najti v vseh večjih du¬
ševnih delavcih vseh evropejskih narodov germansko
kri, raso. Ali v temi so vsi raziskovalci edini, da je rasa
kakega naroda pomembna za njegov razvoj. Hoernes
piše: »Priznavam rasi največji upliv na kulturo kakega
naroda in prepričan sem, da provzročujejo kulturo na-


— 33

rodov v prvi vrsti telesne in duševne lastnosti dotičnih
ras.« — Kulturni bistorik Klemm (v prvi polovici 19. sto¬
letja) deli narode v aktivne in pasivne. V aktivnih na¬
rodih-prevladuje volja, stremljenje po vladanju, samo¬
svojost, svobodoljubje. Aktivni narodi stremijo dalje v
široki svet, so neumorno delavni, njim je prirojeno,
da preiskujejo vse prikazni narave, da dvomijo, pa tudi
energično izvedejo, kar spoznajo za pravo. Aktivna na¬
rodi so bili: Perzi, Arabci, Grki, Rimljani, Germani. Ti
narodi so potovali, so na svojih potovanjih stare države
razbijali, nove ustvarjali, bili pogumni mornarji, pri njih
je bila svoboda v državnih ustanovah. Taki narodi mi¬
slijo, preiskujejo; vede so pri takih narodih v čislu mesto
slepe vere; pri teh narodih se gojijo vede, umetnosti. Njih
domovina je v zmernem obnebju, iz katerih so si druga
obnebja pridobili, zavladali nad njimi. Kot člane pasivnih
narodov šteje Klemm -one, ki so še sedaj samo kmetje, na
pr. Kitajce, Mongole, črnce in morebiti, pra-vi, se morejo
prištevati tudi Slovani med pasivne narode; v naštetih
narodih bi bili še ostanki pasivnih pranarodov (Urvolker),
katere so grške in germanske čete podjarmile. Značaj
pasivnega naroda po Klemmu je: »Povsod se najde pri
pasivnih narodih neka miroljubnost, ki rada ostaja na en¬
krat pridobljenem svetu; ti narodi ne stremijo v daljavo;
jezera in reke, ki služijo aktivnim narodom za ceste, so
pasivnim meje, čez katere se ne podajajo. Pasivni narodi
živijo miroljubno pod uplivom duihovenstva, vladajo jih
starešine, bogataši, ki izhajajo iz ljudstva, ali pa jih
vladajo tujci. Pasivni narodi so tudi kaj iznašli, ali ostali
so pri prvih iznajdbah. To je posledica njihove duševne
mirnosti, ki ne raziskuje in ne napreduje rada. Pasivni
narodi imiajo kako ved-o, umetnost, ali manjka jim živa
veda in prava svobodna umetnost. Aktivnih ljudi, na¬
rodov je manj, isti na-stopa-jo v zgodovini pozneje, ali
aktivni narodi prevzamejo po pasivnih započeto kulturo
in jo nadaljujejo, izpopolnjujejo. Kmetsko delo prepuščajo
ti aktivni ljudje pasivnim narodom, sami pa se ukvarjajo
z vojaškim vežbanjem, mornarstv-om!, trgovino.

3

— 34  —

Francoski učenjak de Lapouge išče razliko ljudi v
oblikovanju glav in 'barvi las, v velikosti telesa. Po njem
imajo vse dobre lastnosti dolgoglaveži, (doliehooephali)
belolasi in veliki ljudje, kratkoglavneži (brachycep!hali)
brinetni, manjši ljudje se naj štejejo med pasivne rase. Ta
pisatelj deli ljudi tako: ihomo europeus, alpinus in me-
diterraneus. Nastala je politična antropološka šola, ki
je v Germanih našla vse lastnosti najboljše rase; ker se
je za njo potegovalo nekaj veljavnih mož, kakor Renan,
Chamberlain, Dubring, so 'se že precej razširili nauki te
šole. Chamberlain v svoji knjigi: »Temelji 19. stoletja«
pripisuje Nemcem vse dobro: »Vsi možje, ki so od 6.
stoletja , naprej nastopali kot pravi stvaritelji usode člo¬
veštva, dostikrat smoivatelji držav, bodisi kot iznajditelji
novih misli, originelne umetnosti, pripadajo Germanom.
Kar Arabci (ti so semiti) stvarjajo, živi le kratek čas,
Mongoli razdirajo, ne ustvarjajo nič; veliki Italijani sred¬
njega veka slo izhajali iz lombardskih in gotiškiih rodovin,
ki so se naselile v severni Italiji; na Španskem so bili
zahodni Goti merodajni. Germani upeljejO' novo civiliza¬
cijo, novo kulturo. Od 12. stoletja naprej: iznajdbe tiska,
kompasa, topov, porabo para in elektrike. — Veliko trgo¬
vino, osnovano na podlagi poštenosti, so osnovali Ger¬
mani.« — German bi bil tedaj najboljša rasa na svetu,
German je res talentiran človek, pa v njegovi zgodovini
ni vse tako lepo, kakor pišejo njegovi občudovalci in do¬
kazuje se, da je razvoj nemštva posledica občega zgodo¬
vinskega in gospodarskega razvoja, da ni govoriti o
kaki plemenitejši rasi ali da bi bila le Nemcem prirojena
genialnost in idealnost. In res se iz zgodovine Nemcev
lahko dokazuje vse dobro in slabo kakor iz zgodovine
drugih narodov. Zgodovinarji dokazujejo, da so bili pred
Germani, Slovani in Romani v Evropi ljudje, ki sio že po¬
znali obdelovanje zemlje in tudi že rabo rud. O teh je tudi
dokazano, da so marsikaj dobili iz Azije ali iz dežel na
obalih sredozemskega morja. Ta kultura v Evropi je bila
navadna kmečka, pa kakor piše Hioernes, pod nivojem
kake večje kulture. V orientu so bile že tedaj velike kul¬
ture, tam so imeli krasne templje, palače in ceste, mostovi

— 35

so podpirali promet. In vsa ta 'kultura je uplivala na Fe-
ničane, Grke, Rimljane, in iz velikih kultur teh narodov
se je dosti ohranilo Nemcem, Romanom in Slovanom, dasi
se je iste dosti pogubilo v vrvenju pri selitvi narodov v
prvih stoletji po iKristovem rojstvu. Res so Germani (An¬
gleži in Nemci) ustvarili veliko kulturo, ali bili so v do¬
brih razmerah: izmota pa je, da je vse, kar ima sedanja
velika kultura, staviti na račun Germanov. Pri vseh ev¬
ropskih narodih se najdejo lastnosti, 'kakor jih imajo
Nemci, dobre in slabe; monopola na vse dobre in naj¬
boljše nima nobeden narod in vsi narodi so sodelovali na
velikanski zgradbi, ki jo imenujejo evropsko-amerikan-
sko omiko. -Nemcem in Angležem gre -doslej prvenstvo v
največjih zmagah človeškega du-h-a, ali -v naravi se nič ne
zgubi in kulturni elementi prejšnjih -orientalskih -in evrop¬
skih k-ultur so uplivali tudi- na Germane; veliki- Židovi
so tudi pripravljali tla tem arijcem in ako upoštevamo,
koliko je v Nemcih slovanske krvi, se ne m-ore z vso
gotovostjo izreči, da je plemenitost nemške rase pred
drugim povsem jasno dokazana. Ako 1  bi 1  rasa kakega na¬
roda vse vstvarjala v njegovi zgodovini, potem bi bili
res Germani (Angleži in Nemci) šteti med prve narode
in ako bi bila ra-sa konstanten činitelj, ki- se nikdar ne
spreminja, potem bi bilo to -jako žalostno za druge narode,
ki dozdaj še niso pokazali v toliki meri, kako-r Germani,
svojih talentov, dobre rase, dobrih lastnosti. Ali temu ni
tako. Resnično je, da se -posamezni ljudje in narodi raz¬
ločujejo po talentu, duševnosti, pa tudi po čustvovanju;
toda te različnosti ni šteti samo na račun rase.

Gotovo je, da u-pliva na razvoj posameznega človeka
kakor na vsak narod kakovost zemlje, obnebja, v ka¬
terem živi. Sociologi, ki iščejo za-ko-ne, po katerih se raz¬
vijajo narodi, imdnujejo to »milje 1 «. —Na razvoju v veda-h,
v tehniki, gospodarstvu, umetnosti, veroizpovedanjih
upliva vse, kar obdaja človeka, narod: hrib in dolina,
morje in kopno, puščava ali -plodovita zemlja. Ali da bi
milje na vsak narod j-ednafco uplival ali da bi ves upliv na
njegov razvoj bil iskati v mli-ljeju, to se tudi ne mo-re
trditi. Razni narodi so zaporedoma posedali isto zemljo in

3 *

— 36  —

živeli na njej delj časa, pa so le različno nastopali v zgo¬
dovini. Španska je za to najboljši primer. Kartažani so
na njej razvili lepo kulturo, vzhodni Goti so ostali divjaki
na njej, Arabci so razvijali na Španskem najlepšo kulturo
že v 9. stoletju in sedanji Španci so, dasi talentiran narod,
z izjemb bogatije, ki so jo dobivali v 16. stoletju iz najdene
Amerike, zaostali in so danes najbolj zaostal katoliški
narod v Evropi.

Milje učinkuje na narod, pa tudi narod na milije. Ta¬
lentiran narod napravlja kanale, kjer ni rek, pripravlja
pristanišča, kjer jih ni, išče v zemlji rude, izreja boljše
rastline in živali.

Moramo pa se tudi ozirati na to, kar piše Mach:
»Rasa narodova se ima upoštevati, pa nerazsodno je, ako
se tej vse dobro pripisuje. Ako bi imeli le to, kar nam
dajeta pokolenje in rojstvo, bi bili še vsi barbari. Indi¬
vidualni razvoj še ni končan z rojstvom, ker se še le tu
intelektualni in etični razvoj začenjata. Vsak je na sebi
skusil, da se ni doživelo kaj posebno čustvenega ali du¬
ševnega brez sledu; vsak lahko oceni, koliko je pridobil
od svoje kulturne soseščine, od živečih in že zdavno
mrtvih rodov, ki so uplivali na njegovo mišljenje, čustvo¬
vanje in voljo.«

Sociologi imenujejo te činiitelje: tradicijske vrednosti;
kar je dobrega po rasi, pa imenujejo prirojeno vrednost. K
tradicijskim vrednostim štejejo: jezik, vzgojo, literaturo,
verstvo, vso že dosživljeno zgodovino, vede, omiko, dr¬
žavne ustanove, obrti, umetnost, skratka vse, kar se zove
civilizacija, kultura. Ako se ti činitelji dobro razvijajo,
im^jo tak upliv na ljudi, da mu ni uteči. Ta činitelj se
lahko prenaša od naroda na narod, to prenašanje, ki spelje
kak zanikern narod v kratkem času čez več stopinj raz¬
voja, se lahko vrši tudi s silo. Citiram teologa-učenjaka
Harnacka: »Nikjer se ne da z vso gotovostjo razločiti, kaj
gre na račun rase in kaj na račun tradicije, zgodovine,
katero je doživela kaka rasa. — To, kar imenujemo na¬
roden tip, je povzročila zgodovina dotičnega naroda in
rasa. Na primer: kitajski tip, katerega ima več sto mi¬
lijonov ljudi, ni toliko posebnost kake rase, kolikor zgo-

37

devinska pridobitev, prenesena na ljudstva različnih mas.
Ta molčeča ubogljivost, zapostavljeni e posameznika za
famiijo, pridnost, resignacija in požrtvovanje posamez¬
nega — vse to je izhajalo iz verstva, družabne razdelitve
in vzgoje ‘kot moč naravnega zakona. Ali ker so te last¬
nosti pridobljene, se dajo prenašati in so se prenesle na
toliko različnih ljudstev. 'Vidimo torej, da je tak tip pre¬
nosljiv. Malo desetletij, malo generacij je treba, in tip je
dovršen, on označuje dotično raso in jo podvrže svoji po¬
sebnosti.« — Tudi socialne razmere, v katerih človek živi,
uplivajo na njegovo vedenje. Kmet, delavec, učenjak in
duhovnik se poznajo že po zunanjem. Kdor živi dalje
časa med kakim narodom kot tujec, postaja v zunanjosti
sličen ljudem dotionega naroda. Ali tudi njegova notranjost
se je spremenila. Gospodarska opravila dajejo ljudem
posebno mišljenje. Trgovci mislijo po vsem svetu jed-
nako, kar se tiče njihovih trgovskih opravkov. »Kultura
je velika delavnica, ki meče nebroj dejstev in idej v svet.«
Danes se na Pruskem ponemčeni Slovenci ne dajo v
nobenem oziru ločiti od pravih Nemcev. Narod posnemlje
narod. V temi oziru uplivajo v sedanjem! času kulture raz¬
nih narodov druga na drugo. »Ves naš materialni, duševni,
etični napredek teži k temu, da se narodi zbližajo.« —
Železnice, telegrafi, telefoni, mednarodna veda, politične,
socialne uredbe, trgovina, industrija vodijo k temu, da je
posnemanje tem težje. In vse to spreminja duševno in
čustveno življenje narodov. Miroljubni! narodi se oboga¬
tijo, celo plemeniti narodi včasi zdivjajo. Slovani smo bili
znani kot indolentni, nedelavni, narodi in zdaj kažejo n.
pr. Čehi čudovito delavnost, vztrajnost in visoko
inteligenco.

Tudi političen milje upliva na narode. Rimljani so
bili začetkoma kmeti; ko so začeli vojne s sosedi, so po¬
stali bojevite narave; kot republičani so bili strogo
pošteni, pod cesarji najhujši izkoriščevalci podvrženih
narodov. Arabci so bili v svoji revni prvotni domovini
nevedno ljudstvo. Nevednost je posledica revščine. V 8.
stoletju zasedejo Arabci najboljši del Španske in tam raz¬
vijejo veliko kulturo. Kulturni zgodovinar Buckle je našel

— 38  —

med prvotnimi narodi v Ameriki v gotovem miljeju isto
razvijanje, iste misli, kakor med narodi v Evropi. V tem
oziru se lahko 'trdi, da vodi vse narode na svetu naravni
razum in da ustvarja ta skoraj povsod jednako kulturo,
ako je milje in drugo podano. V prebogati naravi so se
ljudje lahko pomehkužili, ko so si enkrat ustvarili neko kul¬
turo in je potem nastala stagnacija. Prevelika narodna
revščina zavira razvoj, dasi utrjuje telesno žilavost in
včasi tudi duševno. Dobro leži v sredini. Bogastvo pa je
stvarjalo dosti lepega na svetu. Do tega vodijo posebni
načini gospodarjenja. Kaj so imeli Fenieani, Grki, Rim¬
ljani velike trgovine po morju in kopnem in kako neiz¬
merno so se bogatili! To 'bogastvo pa je tudi pomlagalo
razvijati vse kulturne elemente. Grško-rimljansko kulturo
danes po večjem poznamo. Ta kultura pojema, ko pri¬
vihrajo Germani in razderejo mesta, ognjišča kulture,
pa tudi središča trgovine in bogastva. »Glavna trgovska
mesta so ‘tudi središča civilizacije in kulture. (Kjer si ni
meščanstvo v stanu zagotoviti politične in duševne svo¬
bode, tam; se ne more govoriti o visokem vzletu njego¬
vega kulturnega dela.« To velja tudi splošno, ne samo
za trgovstvo kakega naroda. Vizemimo bogastvo Ame¬
rike, in videli bodemo, kako 1  se razvija v tem bogastvu tudi
kultura Amerikancev. Prav nadarjeni narodi so zgubili
svojo visoko kulturo, ko so zgubili svojo svetovno trgo¬
vino, in prav neznatni narodi so se popeli do visoke 'omike,
ko je veliki promet potegnil tak narod seboj. Saj se vidi
v malem;, kako je z omiko in bogastvom v sedanjih časih:
kako zelo se razlikuje gospodarstvo v krajih brez želez¬
nice napram onim, koder teče (železnica; tu se blago¬
stanje in omika dvigata.

Seveda je treba tudi dotičneimu narodu politične
moči med sosedi. Kakor hitro ta politična moč ne more
varovati svetovne trgovine kakega naroda pred drugimi,
je z njo in večjo kulturo pri kraju. »Rimjljan sem«, to je
pomenjalo ponosnega človeka in tako se glasi sedaj tudi
iz ust članov visoko kulturnih narodov. Ako je narod
bogat, mu širi zavest bogastva ponos, energijo, revščina
pa tlači k tlom.

— 39  —

Torej ni rasa vse v razvoju kakega naroda do višje
kulture, zelo so tudi merodajni navedeni činitelji; narodu,
ki še nima znatnega bogastva in z njim kulture, :se ne
more odrekati možnosti do dosege kulture in bogastva.

Omeniti je tudi, da podedovan j e lastnosti v narodih
ni brez važnosti. Dokazalo se je, da se podedujejo instinkti,
spomin, navade, fantazija, razpoloženje k umetnosti, k
posebnim vedam, čustvovanje, strasti, skoraj ves značaj
prednikov. So celi narodi, ki so posebno nadarjeni za mu¬
ziko, drugi za kiparstvo. V nekaterih narodih je posebno
versko razpoloženje razvito in se podeduje naprej. Ker
mešanje s heterogenimi rasami škoduje, pazijo narodnjaki
kakega naroda na to, da ostaja rasa čista. Da se podedu¬
jejo človeške lastnosti, tudi pozneje pridobljene, naprej od
roda do roda, je dognana dogma prirodoslovne vede. Ote
torej za to, kaki so bili predniki kakega naroda, ali so
nakopičil dosti dobrih lastnosti v svojem svojstvu in jih
zarodih naprej in kako so se družili spoli.

Še ni dolgo, ko so ibhi učenjaki prepričani, da je do¬
bro, ako se človeške rase križajo. Novejši antropologi so
drugega mnenja in kažejo v temi oziru na križanje črnih
in rdečih z belimi ljudmi. V Indiji in južni Ameriki kažejo
križanja različnih ras, da bastardi nimajo dobrih 'lastnosti,
vsaj v značajih niso dobri, in kulture taki mešani narodi
ne spravijo naprej. Ti novejši antropologi kažejo tudi na
Evropo. Ko so se zmešali stari, v kulturi visoko stoječi
Rimljani z Germani in Slovani, so nastali narodi, ki dolgo
niso zmogli kaj prida kulture. Tem|u križanju se pripisuje,
da je bila vsa velika rimska kultura po tem zmešanju na¬
rodov z drugimi narodi več sto let kakor mrtva in se je
še le začelo lepše življenje, ko so se ti mešanci skozi ve¬
liko generacij med sabo združevali in je tako nastalo zopet
križanje v sorodstvu. (Inzucht.) Tako je nastalo barbar¬
stvo, ko so prišli Goti na špansko in tam deloma izgnali
visoko kultivirane Arabce, delomla pa se z njimi križali.
Grki so nazadovali, ko so se zmešali s Slovani. Na Ruskem
so zmešane rase Nemcev, Slovanov, Tartarov-Mongolov
in kulturni razvoj gre težavno naprej. »Bastard je slabši,
ko njegovi hudobni stariši«. Dobro je le križanje, ako se

— 40  —

dogaja med sorodnimi in jednakovrednimi rasami. V se¬
verni Ameriki je križanje med Angleži in iNemici dobro,
tudi križanje s Francozi in Italijani, ne pa z Zamorci, Indi¬
janci in Mongoli. (O križanju s Slovani se še nič ne
omenja.)

»Pri križanju heterogenih pasem se lahko zvišajo in¬
dividualne sposobnosti, ali generelne, instinktivne zmož¬
nosti (značaj) se zgubljajo ; slednje šo pa potencialen mo¬
ment, kateremu je pripisati vse veliko.« — »V čistih
rasah je moč podedovanja večja; iz družitve ljudi čiste
rase nastajajo geniji, veliki talenti, kii spravljajo razvoj
kulture naprej in so voditelji narodov.«

To bi bili tedaj činitelji, ki neposredno upi i vaj o na
razvoj človeka in ljudstva. Uplivajo 1  pa na podlagi gospo¬
darstva. Človek rabi za svoje preživljanje stvari, ki jih
daje narava. Te stvari pripravlja za svojo rabo. Vse živ¬
ljenje, materialno kakor duševno in čustvovanje je po
večjem odvisno od te priprave živeža. In človek skrbi že
v razvitejšem stanu za to, da ima trajno stvari za pre¬
življanje. To se pravi, da človek gospodari. »Gospodar¬
stvo vsebuje vse delo in vse naprave, ki so namenjene
preskrbovanju ljudi s stvarnimi blagri.« V tem so si uče¬
njaki, ki se pečajo s politično ekonomijo, zgodovino in
sociologijo, edini, da je gospodarstvo »podlaga vsega
razvoja človeka in družbe«. Gospodarske vezi se morajo
priznati ,za temelj človeške družbe, proti katerim uplivajo
vsi drugi činitelji le kot regulatorji zunanjih organizato-
ričnih oblik.« »Gospodarstvo človeka in družbe je podlaga,
iz katere klijejo naravne zveze sorodnikov, rojakov, od
njega je odvisen razvoj rase, odvisen razvoj prosto od
ljudi ustvarjenih vezi, kakor zgodovinskih, političnih,
verskih, državnopravnih vezi, katere stvarja omika,
promet, posest, lastnina, pridobivanje. Vse pravo
izhaja iz gospodarstva.« (PihilippoviCh).

Veliki dobrotnik delavstva, dr. Karl Mara, ustvaritelj
sedanje svetovne socialno-demokratične stranke, je trdil:
»Vse produktivne razmere stvarjajo gospodarsko struk¬
turo družbe, realno podlago, na kateri se dviguje juristična
in politična vrhna stavba; tej podlagi odgovarjajo po-

41

sebne oblike družabne zavesti ljudi. Oblika proizvajanja
materialnega življenja povzroča tudi socialen, političen
in društven proces življenja.« (Die Gesamtheit der
Prod uktions v e rhalt n is s e ibildet die okonomische Struktur
der Gesellsohaft, die reale Basis, worauf sioh ein juristi-
scher und politiselher Oberbau erhebt und \Veidier
bestimmte gesellsehaftliebe Bewjusstseinsformen ent-
sprechen. Die Prodnktionsweise des materiellen Leben s
bedingt den socialen, politisdhen und geistigen Lebens-
prozess iiberhaupt.«) 'Marxo j v sodelovalec Engels je (to
formulacijo omilil, rekoč: »'Politični, pravni, filozofski',

verski, literarni, umetnostni itd. razvoj človeštva temelji
na ekonomičnem razvoju. Ali vsi drugi razvoji reagirajo
tudi vzajemno na razvoj ekonomične podlage. Ekonomi¬
čni položaj ni sam na sebi aktiven vzrok in vse drugo le
pasivna posledica, ampak postaja vzajemnost na podlagi
ekonomične podlage, ki je v zadnji instanci merodajna ...
Država ima po večjem slediti kretanju proizvajanja, ali
ona tudi reagira vsied po družbi ji dane samostojnosti na
pogoje in izvršitve produkcije.« To sklepanje socialnih
demokratov je tako zvano »materialistično-zgodovinsko
naziranje«. S -temi in drugimi nauki sta dva socialista
Marx in Engels precej uplivala na poznejšo vedo o narod¬
nem! gospodarstvu in na učenjake tej vedi sorodnih strok.
Gori sem enega citiral, ki drugače socializmu ni prijazen.

Gotovo je, da je gospodarstvo važen činitelj za razvoj
vsega drugega v narodu. Orisal sem v začetku tega spisa
zgodovino gospodarstva na Slovenskem. Tedaj si tudi
lahko razjasnimo naš razvoj. In tedaj najdemo tudi v na¬
šem gospodarskem razvoju, da je v njem razvita v nekem
stadiju delitev dela. Na feudalni kmjetiji še ne, pač pa,
ko nastane meščansko delo; v njem se vidi, kako posa¬
mezni zasledujejo posebne gospodarske smotre, in kako
nastajajo razni poklici. Tudi pri nas nastajajo mesta in v
njih razni obrtniki, ki tudi razvijejo svoje posebno pravo,
obrtno, trgovsko pravo. Ti poklici, obrtniki imajo svoja
posebna naziranja, ker vse motrijo iz stališča svoje obrti.
V naši zgodovini najdemo stanove (»Stande«), »Skupnost
koristi in dolgo trajajočih koristi stvarja kak stan.« Dosti

upliva pri tem premakljiva ali nepremakljiva posest.
Ko se ločimo ljudje v narodih po posesti in lastnini, dobimo
razrede (Klassen). Imamo različne razrede po kakovosti in
velikosti premoženja; ker se je pa tudi razvilo delavstvo,
ki nima nič nepremakljivega premoženja, imamo tudi že
dva splošna razreda: posestnikov in neposestnikov. Sta¬
novi si nasprotujejo ali se tudi večkrat zjedinjajo v dosego
kulturnih interesov; razredi so pa izraz izključno gospo¬
darskih posebnih interesov in gospodarske premoči enega
nad drugim; — zaradi tega ni spo razumljeni a med njima.
V razredih se razvija posebna razredna zavest, kakor v
stanovih in ta zavest učinkuje v nastopih posameznega
člana kakega razreda kot naravni zakon. Glede nastanka
in učinkovanja te stanovske, razredne zavesti imamto po¬
sebno vedo, ki se zove sociologija. — V kratkih potezah
načrtam to učinkovanje razredne zavesti. Ko zapusti
kmet zadružno, komunistično gospodarjenje in ga zajamejo
vojaško organizirani ljudje, nastane s tem stan gospodov
in stan tlačanov. Prvi hoče gospodariti in izkoriščati tla¬
čana, da mu dela in daje, kolikor gospod rabi. Ko nastanejo
mesta, hočejo tudi meščani dobiti koristi iz kmeta in nje¬
govih gospodov, hočejo tudi meščani priti do vlade; vlada
daje moč čez druge. To pa se ne dogaja mirno; boji in
sicer hudi boji nastanejo med stanovi in včasih se zbudi
tudi kmet, ki hoče stresti jezdece raz svojega hrbtišča. To
so stanovski, razredni boji.

Vse to se dogaja na široki gospodarski podlagi. V teh
stanovskih bojiih se razvije pravo. Seveda tako pravo, ki
je gospodujočim stanovom koristno. Gospodarstvo se po¬
tem izvršuje v določenem socialnem redu, ljudje se rav¬
najo po navadah, ki so se izcimile iz njihovega življenja
v družbi in po zakonih, ki so jih dali gospodujoči stanovi.
Družbovanje, ki se vrši ob veljavi pravnih navad in pred¬
pisov, imenujemo družabno življenje, družbo. Pri tem
imamo tudi vprašati, kaj je država?

Ko nastane kmet in njegov voditelj, tvori ta zveza že
državo. »Vsa in vsaka država je skupnost onih uredb, ki
imajo za smoter gospodarstvo enih nad drugimi in to go¬
spodarstvo izvršuje neka močna manjšina nad večino;

— 43  —

država je organizacija gospodarstva take manjšine nad
večino.« Da zamore država delovati, si pridobi' pravico
zakonodajstva in pravosodstva, ki daje veljavo zakonom:.
Te pravice izvaja manjšina iz gospodujočih stanov. Iz
mase državljanov pa prodirajo vedno nazori, da morajo
biti državi podrejeni vsi stanovi in razredi, ker bi imela
država varovati koristi vseh proti posameznikom; raz¬
mere posameznih družb bi ji imele biti podrejene. Tako
urejenih držav še ne nahajamo dosti, povečjem so take,
v katerih vladajo v gospodarstvu gospodujoči stanovi po
svojih ljudeh nad služečimi stanovi. Bogastvo je merodaj¬
no. Povedal sem, da vlada v državi boj med stanovi za
gmotne koristi. Ti boji imajo za smoter pridobitev državne
vlade, ker državne vlade imajo veliko moč, uplivajo na
razvoj gospodarstva v dobrem; in slabem. A;ko je v državi
le eden narod, se bojuje ta narod na zunaj proti sosednim
narodom za več zemlje in ljudi. Tudi v tej večji družbi je
nagon, pridobiti več moči, več služečih. Ako je v kaki
državi več narodov, je boj med temi za pridobitev vlade.
Kateri narod ima svoje gospodujoče stanove na vladi, temu
se godi boljše.

Princip boja za obstanek, kakor so naglašali nekateri
že pred Danvinom in kakor ga je naglasa! in dokazoval
ta, obvladuje gotovo v glavnem nastanje človeka in druž¬
be. Ta boj je brezobziren in ne pozna morale. Temu prin¬
cipu nasproti pa sam Darwin ni izključeval principa vza¬
jemne pomoči med ljudmi in družbami ; to je po njem druga
tendenca človeškega razvoja. Pisatelji, ki jemljejo v po¬
štev le boje človeka s sočlovekom 1  za krulh in žensko in
boje posameznih stanov teh družin za svojo veljavo, so
našli, da se je v teh brezobzirnih bojih organiziralo delo
in gospodarjenje, da je nastalo vsled njih naše sedanje
veliko gospodarstvo ter visoko razvita duševnost neka¬
terih narodov, katera zmore vse naloge, in imenujejo to
civilizacijo. »Kultura se zove vsako razvijanje danih du¬
ševnih potenc naprej.«

So pa tudi pisatelji, kakor knez Kropotkin, ki najdejo
v vzajemni pomoči drug princip, drugo tendenco razvoja
pri človeku in njegovi družbi in ki najdejo dosti kulturnega

— 44  —

dela v delovanju vzajemne pomoči, katera bi bila naravni
zakon človeške narave. Alko abstrahiramo od delovanja
in gospodarjenja posameznega človeka v kakršnikoli obrti,
najdemo, da se kaže ta tendenca vzajemne pomoči tudi
v življenju posameznikov in v življenju vseh državotvor¬
nih družb. .Noben človek, noben stan ne more reči, da je
sam kaj človeštvu koristnega storil, vse je delo vseh. »In
vedno, kedar je imelo človeštvo pripraviti kako novo> so¬
cialno organizacijo, ki se je imela prilagoditi kakemu no¬
vemu razvoju, je jemal njegov instinktivni duh elemente
in velike poteze k višjemu vzletu iz vzajemne pomoči, te
večno žive tendence. Nove gospodarske in socialne uredbe,
v kolikor so bile stvaritve mas, novi etični sistemi in vere,
vse so izhajale iz tega izvora in po etičnem 'napredku naše
dobe se vidi, kakor bi se polagoma razširjal ta princip
vzajemne pomoči od naroda do večjih združitev, tako da
bo enkrat objemal celo človeštvo 'brez razlike verstva,
jezikov in ras.« —

Sredi sedanjega svetovnega gospodarstva stoji stroj,
ki stvarja za milijarde ljudi vse potrebne stvari. Ljudje,
ki delajo okolo njega in z njim, so postali drugačni, kakor
so bili delavci rokodelstev in drugih prejšnjih obrtnikov.
Stroj jim daje vse drugačno delo-, kakor je delo rokodelca;
stroj jih druži; pri njem dobivajo vse drugo naziranje,
kakor vsi prejšnji delavci. Ta stroj jih tudi uči, da je ne¬
smisel, ako se opazuje in še dalje trpi', da hodi okrog milj on
raztrganih hrbtišč, miljeni srajc pa so nakopičeni v maga-
cinih. Ti delavci najboljše spoznajo, da izhaja iz gospodar¬
stva, katero je stvari! in ga ustvarja stroj, tendenca zdru¬
žitve; da se morata družiti delavec in lastnik proizvajalnih
sredstev, prvi, da si dolbi boljše mezde in moči v državni
vladi, drugi, da lažje proizvaja, da lažje drži odjemalce na
vrvi, ko dobii v kartelih in trustiih neki pregled čez potrebe
gospodarstva v proizvajanju in odjemanju. Kdor pogleda
delovanje sedanje tehnike v gospodarstvu in delovanje
trgovstva, ta lahko uvidi, kako skrbi gospodarstvo samo
za to, da nastanejo socialistične tendence, da iz sedanjega
gospodarstva klije neko drugo, ki bo v prvi vrsti uva-
ževalo tendenco vzajemne* pomoči. Že v sedanji trgo-

— 45  —

vini je dosti mirnega komunizma, ki veže v vzajemnem
delovanju in v vzajemni izmenjavi svojih materialnih 1  činov
vse narode. Trgovina pa tudi približuje vse narode s tem,
da mirnim potom poravnava njihove nasprotne interese
in jih tako druži.«

Der Glaube starb, ein neuer, wilder
Gesang umbraust das Ohr der Zeit.

Nicht frommes Alinen, glaubiges Wahnen,

Nicht Monchsgebet und Martertranen
Die Arbeit ist’ s, die euch befreit.

In :

Binde du, Arbeit, Land zu Land !

Fuge du, Arbeit, Hand in Hand!

Herzen zu Herzen!

Siehe, zerspalten in tausend Risse,

Taumelt die Menschheit in ’s Ungewisse.

Kein gemeinsamer Glaube eint,

Keine Menschenheitsonne melir scheint
Trostend am Ilimmel.

Menschenseele, so ganz entlaubt,

Menschenseele, die nicht mehr glaubt,

Glaube an’s Schaffen!

(Wildenbruch.)

Vprašuje se pri vsem tem tudi, kaka oblika lastnine
je v enem: ali drugem narodu. V kmetu vseh sedanjih
narodov je močno razvita zasebna 'lastnina; le nekaj iz¬
jem je: ruski mir in jugoslovanska zadruga, ki še živita.
Ali o drugih velja, kar piše vodja francoskih socialnih
demokratov Jaures: »Zemljišče kmeta je kos njegovega
življenja. Na njem je stala njegova zibel, ono leži blizu
pokopališča, na katerem počivajo njegovi stariši in na
katerem bo počival enkrat sam. In iz prostora pod
lipo pred hišo lahko vidi cipreso, ki bo senčila njegovo
zadnje spanje. Kmetovo zemljišče je obris in pojm do¬
movine.«

In vendar prihaja tudi na kmetijo stroj in pomaga
delati; kemiki pomagajo kmetu, ki prideluje danes v
razvitejših krajih toliko živil, da ga ni več treba toliko
kakor prej. Na Angleškem, Francoskem, Nemškem je

— 46  —

kmet komaj že 34% vsega prebivalstva. In ta kmet hoče
postati učen delavec. Tudi v miren svet kmetije že pri¬
haja novejše gospodarstvo in ga prestvarja. Ako se kaka
tendenca ne nahaja v gospodarstvu samem, je najboljša
agitacija ne spravi med ljudi; ako pa nastopajo gospo¬
darske zahteve, ni ugovarjati, ampak se je podvreči.
>'Vsaki gospodarski fazi odgovarja politična faza in ne¬
mogoče bo odvreči lastnino na zemljiščih, ako ni v raz¬
voju nova oblika političnega življenja.« (Kropotkin). Med
razvitejšimi narodi se poslužuje že kmet proizvajalnih in
konsumnih zadrug, ki ga bogatijo, ga delajo dovzet¬
nega za vse novosti, ga stvarjajo neodvisnega in samo¬
svojega človeka, ki ni več konservativna masa in proti-
težje napredujočemu razvoju gospodarstva ter kulture.

Angleški duhovnik Maltbus je našel, da rastejo ži¬
vila v aritmetični progresiji 1, 2, 3, 4, ljudje pa se po-
množujejo v geometrični, 1, 2, 4, 8, 16, tako, da se narod
v 25. letih podvoji, ako ni posebnih uničujočih ovir. Zemlja
se ne da poljubno pomnožiti in le ta daje prebavljiva
živila. Kemija je vsemogoča, ali prebavljivih živil dozdaj
še ni ustvarila. Žalostna bi bila bodočnost človeštva, če
bi iiriel Maltbus iprav. iKmetija iizreja zdrave, krepke
ljudi, mesto požira veliko človeškega materiala. Kar
ima kmetija preveč ljudi, jih oddaja v mesta. (Zaradi
tega je še doslej odločevala kmetija o veroizpovedanju in
narodnosti meščanov, ker vodi reden tok ljudi iz kmetije
v mesta, razun ako država ne kolonizira sama mest s
tujimi elementi.) Rokodelstvo ne rabi v sedanjem go¬
spodarstvu več dosti ljudi, ker izdelujejo stroji, kar je
nekdaj izdeloval človek. Ali vendar rabi novo gospo¬
darstvo v industrijah, trgovini veliko ljudi, prometna
sredstva so tako narasla, da rahljajo milijone prometu
služečih ljudi in ko pritiskajo ljudje proti stenam živil
v kaki deželi, morajo ven ; ako ni v kaki deželi industrije,
zaslužka, se selijo kmečki ljudje v kraje, v katerih je več
zaslužka.

Izobraženejši ljudje tudi štedijo z otroci. Ves fran¬
coski narod n. pr. Izseljevanje prevečnih ljudi je za iz¬
seljence dobro, ne pa za dotične narode; pušča se na-

-- 47  —

rodu* dosti dobre krvi. Narod uporabi mnogo gmotnih sil,
da zredi enega delavca, ta kapital odide in delavec nese
seboj tudi nekaj denarja. Glavno pa je, da dobra zdrava
delavska moč ne pomaga domačemu gospodarstvu višje
priti. — Slabotni ljudje se ne izseljujejo. Ako se izselju¬
jejo mlajši oženjeni kmeti, pridejo še nazaj, ko so za¬
služili toliko, da plačajo dolgove na domačiji in si pri¬
pravijo potrebno novo pohištvo, ali dosti samcev se zgubi
v tujih krajih in vsi prihajajo dostikrat pohabljeni na
telesu domov.

»Vsak narod svoj lastni kmet i:m tovarnar, vsak člo¬
vek poljedelski delavec in tehnik; vsak narod v posesti
■znanosti in rokodelskih zmožnosti, — to je po mojem
prepričanju zdajšnja tendenca kulturnih narodov.« (Kro-
potkin). — K zadrugi, naravni podlagi druženja in gospo¬
darjenja ljudi, se človeštvo zopet vrača na poti skozi kapi¬
talistično gospodarstvo. Mase delavstva nimajo ničesar
zgubiti, a vse pridobiti in priborile si bodo šolo in tudi
proizvajalna sredstva. Socialistično stremljenje klije iz
gospodarstva; ni fantom; ž njim se mora računati.

Verstva so imela in še imajo velik upliv na razvoj
človeštva. »Religija pomcnja več, nego vero na boga,
■kakor si jo človek ustvarja, religija pomenja tudi duševno
kulturo. Religija: je bila vedno filozofija ljudstva: ona je
prinašala vezilno idejo v nereden kup dejstev, je držala
mase na enkrat pridobljeni duševni višini. Pod sankcijo
človeku naložene religije, so bile dolžnosti pravi kažipot
za ureditev vsakdanjosti v pametnem in kulturnem smislu.
Našo nravnost, našo javno vest, našo ljubezen do bliž¬
njega dolgujemo religiji. S tern, da je religija dvignila
pojmovanje na visočino občega, je vzbudila željo po vedi,
vstvarjala umetnostno razpoloženje in budila razmišlje-
vanje. Religija je postala človeškemu notranjemu živ¬
ljenju prilagodena etika, nravnost, sredstvo :za oživljenje
in vzdržanje altruizma, izgojevališče čustvovanja in je to
še vedno.« Ta definicija verstva je najmilejša. So pa raz¬
iskovalci človeškega življenja, ki ne najdejo- dobrega lasu
v verstvu, ki, smatrajo verstva za zavore napredovanja.
Gotovo je, da vere sodelujejo v neke-m oziru pri tvorbi

— 48  —

značaja kakega ljudstva in da so vere, ki so prilagodene
tlačanski naravi, in vere, ki učijo človeka, da visoko
glavo nosi in se ne da z mokro cunjo pognati v kozji rog.
Najsvobodnejše je budistično versko naziranje in njemu
služi največ miljouov ljudi. V Evropi so kalvinisticmi re-
formiranci v Švici, na Francoskem in na Madjarskem
najsvobodnejši verniki. Na Madjariih se v Avstriji vidi,
kako nosijo glave po konci in so gospodarji na lastni
zemlji v zli e vsem poskusom gospodujočih stanov v drugi
polovici države, spraviti ta narod pod nemško gospostvo.
Na slovanskem Jugu najdemo tri vcroizpovedanja, tudi
mohamedansko, a nObenoi ne vzgaja prave agilnosti. V
pismih, ki nam dajo prva poročila o državnem življenju
narodov v' Aziji, najdemo 1 , da so duhovniki, ne pa vojaško
organizirane čete vladali prve državne združitve ljudi.
V Evropi najdemo kake majhne take državice na slovan¬
skem Jugu, ali drugod velja, kar piše Qumplowicz: »Kjer¬
koli se srečajo jednake koristi, ki se miorajo uveljavljati
proti tretjemu, tam pride do zveze zastopnikov teh
koristi. Take zveze so se sklepale med barbari, ki so si
podvrgli mirne kmete in med rimsko cerkvijo, ceho so pa
plačali kmetje, katerih podjarmljenje je odobravala
cerkev proti odstopu bogatega dela pridobljenega sveta
in ljudi na njem. Tako je bilo- leta 406., ko je kralj Frankov
Chlodvig sklenil zvezo z rimsko cerkvijo. Škof Remigij
ga je krstil v Reimsu. Cerkev je sankcionirala, kar je
bilo pridobljeno z vojno silo, in prejela je za to bogata
darila: zemljo, tlačane. Dogajalo se je tudi, da je cerkev
zaradi lepšega podarila vojaško organiziranim ljudem
■cele dežele — in od njih zopet dobavljala, kar je rabila
za svoje bogato življenje. Cerkev je priznavala »božje
pravo« posvetnih zmagovalcev nad mirnimi kmeti.« —
Tudi južni Slovani smo bili predmet 'talke zveze in
Krnjene. 1 ) Slovenci pa smo doživljali tudi vse revolucije,
ki so se dogajale zaradi uničenja teh zaveznikov; s po¬
sebnim ponosom smemo kazati na skoraj stoletno dobo
luteranstva v slovenskih deželah, dasi nismo imeli od

i) Glej: dr. Kos, „Gradivo k zgodovini Slovencev". (Op. ur.).

— 49  —

njega onih koristi v gospodarskem in duševnem razvoju
našega naroda, 'katerih so bili deležni drugi narodi.

Kak pomen ima proučevanje, spoznavanje narave, kaže
zmaga človeškega urna nad marsikatero naravno silo;
take zmage se množijo v naših časih že skoraj po deset¬
letjih. Vedno je človek raziskoval vzroke naravnih sil in
jih skušal uporabljati v svoje delo, ali v preteklih dveh
stoletjih in posebno v zadnjem stoletju so se vede vsled
dela posvetnjakov tako ojačile, da zastopstvo verstev
ne more več reči, da zastopa, kakor v prvotnih zgodo¬
vinskih časih, vedo. Ojačenje ved po vsem svetu je v pre¬
tečenih stoletjih največji dogodek in vede so postale
velika sila v vsem življenju. Vede prestvarjajo vse živ¬
ljenje in že tudi obličje zemlje in skoraj ni mej njenim
čudežnimi stvaritvam. Tudi neolikan človek spoznava to
moč, ki stvarja miljonom vire boljšega in varnejšega
življenja. Duhovnik, ki je nekdaj bil edini gojitelj vede,
katero je gojil zaradi razveseljevanja samega sebe, ker hi
smel ž njim na trg, je zgubil ta monopol in vede so mu
zrasle čez njegovo glavo; zdaj mora svoj verski sistem
zagovarjati proti prirodoslovnim vedam, ali ga vsaj
spravljati ž njim v sklad, ker vede v materialistični ten¬
denci niso zadovoljne z nauki vseh različnih veroizpove-
danj o nadnaravnosti. Danes služi veda že v to, da žlajša
boje človeka za kruh in ga rešuje nadlog, katere so se
prej smatrale za ueodvračljive božje kazni.

In velikansko brodovje, velikanske armade so knjige,
so časopisi, ki širijo vede med ljudi vseh krogov, ne oziraje
se na šole, ki so posvečene spoznanju in razširjenju vede,
katere si je izvojevala šola za vse ljudstvo. Ako so bile
šole nekoč pristopne le otrokom gospodujočih stanov,
zahteva zdajšnje gospodarstvo, da je ves narod ernalko
šolan, ker sodelovanje pri stroju zahteva odprte, šolane
glave. Prometna sredstva zdajšnjega gospodarstva nosijo
nauke vseh ved po vsem svetu, velikanski materialni
razvoj gospodarstva uči analfabeta in omikan ca, ako si
le pazljivo ogleda večja mesta, mesta velikega prometa
na morju. Železnice, telegrafi, telefoni, velikanski paro-
brodi ter majhni letalni stroji potrjajo izrek filozofa

4

— 50  —

Kanta: »Smoter zgodovine je: popolna kultura človeškega
rodu iz lastne duševne mjoči.« Proti tem velikanskim mo¬
čem težavno vodi boj duhovnik; občudovati je zlasti
katoliškega duhovnika, ki še vedno misli, da bo tudi nad
temi močmi zmagali. Vse stori, da bi to dosegel: poje,

pleše, telovadi, je demokrat, socialist, organizira svoje
učenjaške šole, institute, snuje svoje gimnazije; univerze,
katere je nekoč sam vladal, hoče nazaj pridobiti, ali vsaj
osnovati vseučilišča »katoliških ved«. Vse zamlan: omika
svetovnih ved, literatur pljuska okolo njega in ga meče
v stran, ako hoče svoj sistem spraviti v sklad s prirodo¬
slovnimi vedami. Naj so posvetni ljudje še toliko needini
v svojih težnjah, v gospodarskih in duševnih vprašanjih
imajo svojo, po silah gospodarstva in vedno napredujoči,
razširjajoči se svetovni omiki označeno pot in vsi morajo
biti nasprotniki ljudem, ki ne morejo drugače nastopati,
kakor nasprotovati vsemu novejšemu življenju.

»Notranje človekovo življenje zovemo njegovo dušo;
to je svet, ki ima svoje lepote, kakor svet razuma in raz¬
sodnosti. Ta svet je deloma prirojen, deloma pridobljen
po naukih in skušnjah. V svetu razuma Vladajo pojmi in
misli, tukaj čustvovanje, tam razsodnost, tukaj bog in
verstvo, tam racionalni smoter, značaj in vest.« —
»Aus der Betraohtung der Oesahichte entspringt Resig-
nation. Bergauf, bergaib, talkin, talher, •— zum Schluss
immer das gleiche: Freude und Kummer, Liebe und
Hass und zum Schluss der Tod; ob hoohste Erkenntnis
oder KohlerglaUbe, ob Elend oder Oberfluss, die
Seelenstimmung bleibt die gleiche: zusamimenbrechen
vor dem Ziel oder das Fehilen von Zielen!«*) Tako trdi
ddber spoznavatelj zgodovine. Ali drugače pa znameniti
Lessing: »Gehe deinen unmerklichen Schritt, ewige

Vorsehung! nur lass’ mich dieser Unmerkliichkeit wegen

*) „Iz proučevanja zgodovine nastane resignacija. Navkre¬
ber, navzdol, na desno, v levo, — končno je le vedno stara
pesem : Veselje in žalost, ljubav in sovraštvo, in nazadnje smrt;
v najglobljem spoznanju ali veri, kakor jo imajo ogljarji; v
revščini ali v izobilju, povsodi je naše duševno stanje enako:
Ali nimamo cilja, ali pa omagamo, predno ga dosežemo".
(Gumplovicz).

— 51  —

an dir niebt verzweifeln. — Lass’ mich an dir nicht ver-
zweifeln, wenn selbst delne Schriitte mir scheinen sollten
zuriick zu geli en! Es ist nicht wabr, 'dass die kiirzeste
Linie immer die gerade ist.«*)

Večkrat se najde, da je kak visoko omikan človek
prav veren, ne da bi pripadal kakemu javnemu verstvu;
to je omikanec rahlega srca. Nadvlada duhoven st va s
pomočjo vere pojema pa vendarle v bolj omikanih na¬
rodih. Veda ni več zaprta v kakem samostanu, ne služi
kakemu verstvu, ona živi v enem narodu, ona je inter¬
nacionalna, svetovna, interkonfesionalna in njen smoter
je, pripraviti vse tako, da more človek izrabljati vse pri¬
pomočke narave po svoji volji za povoljnejše življenje,
da odstrani vse, kar zamore motiti njegovo srečo. In ker
sledijo veliki uspehi delovanju ved, jim mora biti vse
prijazno in tedaj pride lahko do tega, da si človek bližje
pogleda »nadnaravnosti« raznih verstev.

V delokrogu tega delovanja ved v materialnem, go¬
spodarskem! in duševnem oziru, v oziru razširjenja, spo¬
znavanja naravnih sil in zakonov življenja človeške dru¬
žbe, tedaj s tendenco razširiti duševne obzorje poteguje
tok napredovanja tudi dosedaj manj omikane narode.
»Duha stvaritve kakega naroda zamore za neki čas za-
državati, upliv tujine, ali on se enkrat zravna, ker upliv
tujine ni trajen, duh stvaritve pa je večen«; tako misli
Taine.

*) Korakaj naprej, večna previdnost, brez naše vednosti!
Le ne pusti, da obupam zato, ker ne vem. Ne dovoli, da obupam,
kadar menim, da korakaš nazaj. Saj ni resnično, da je ravna
-eesta vselej najkrajša".

4 *

III.

Ameriški kulturni zgodovinar Draiper ipodaja krasno
sliko 'kulture Arabcev na španskem. V svoji azijatski
domovini revni pastirji, postanejo na Španskem velik
narod, kar se tiče materialnega dela, kulture in ved. Ti
Arabci so uvedli izborno poljedelstvo-, upeljali so pride¬
lovanje riža, sladkorja, bombaža in skoraj vsega finejšega
sadja, m(ed tem breskev. Špinača in žafran sta pridelka
Arabcev. Oni upe! j ujejo slivorejo, pridelujejo najfinejša vi¬
na, Xeres, Malago. Njihovi vrtovi še danes niso prek-ošeni.
Za ohlajanje velike vročine so- imeli vodomete, hidrav¬
lične naprave in umetna jezera. V deželi so bile razne
manufakture za pridelovanje svile, bombaža in platna;
poznali so najfinejše izdelovanje zlata in redkih kamnov.
Še -danes cenimo- kakovost zlata po arabski teži (»Karat«
je teža štirih ječmenovih zrn). Poznali so fabrikacijo vsa¬
kovrstnega manufakturnega blaga, lončene posode, že¬
leznine in jekla. Poznali so tudi smodnik, kanone. Ti
Arabci so iznajditelji očal in kompasa. Njihovo bogastvo
je moralo biti velikansko, ker je imel Kalif Abderrahman
III. po sedanjem računanju pet in pol milijonov funtov
šterlingov letnih dohodkov. Arabci so trgovali z Azijo,
posebno z Levant-o. Imeli so tisoč in tisoč ladij in -svoje
konzule v Carigradu, na Kitajskem, v Indiji. Glavno
mesto Ko-rdo-va -je brojilo 200.000 hiš in več ko milijon
ljudi. Ko je so-lnce zatonilo, se je moglo hoditi v svitu
uličnih svetilnic deset mtiij. 700 let pozneje še ni bilo v
Londonu nobene svetilke na ulicah. Ulice so bile v Kor-
dov-i tlakovane. Stoletja potem se je hodilo ob dežju v
Parizu do gležnjev v blatu. In druga mesta, kakor Gra¬
nada, Toledo so bila ravno tako razvita. V teh mestih so
imeli meščani velike biblioteke. V zvezdoznanstvu so bili
ti Arabci učitelji sedanjih učenjakov te stroke. Ok-oiu leta

53  —

1100 je arabski učenjak Alhazen že postavljal in uteme¬
ljeval hipoteze luči in zraka ter učil o njih tako, kakor
sedanji fiziki. V matematiki in geometriji .so prekašali.
Arabci Grke im Rimljane. Arabske številke imamo od njih,
Arabci pa so prevzeli te številke od Hlodov. Geografijo
so ti Arabci v svojih šolah učili po globih. — Rimljani
in Grki so še mislili, da je zemlja plošča. Izdajali so
Arabci enciklopedijo vseh človeških znanosti v 20.
zvezkih. Ti Arabci so ustvarili vedo kemije in farma¬
kologije. Besede: admiral, alikemija, alkohol, algebra so
od njih. V zdravljenju so bili mojstri, imeli so operaterje,
ki se niso ustrašili najtežavnejših operacij. Pri vsaki mo¬
šeji je bila šola za otroke. Imeli so tudi akademije, vse¬
učilišča. Iz njihovega pesništva so zajemali drugi narodi.
Gotika, katero smatrajo Nemci za poseben plod nemškega
duha, je baje posnemanje arabskih motivov, ki so se
našli na neki mošeji.

In ta velika arabska kultura v Evropi je nastala pre¬
cej hitro; ti Arabci so morali seboj iz Azije prinesti po¬
dedovano razpoloženje, duševne dispozicije za vse to, ti
Arabci in drugi Azijati so morali imeti utise od prejšnjih
velikih kultur v Aziji. Zdi se, kakor da hi predniki teh
Arabcev tisoč let nazaj te velike kulture videli in so samo
podedovani spomini potomcev v Aziji mirovali ter se
zbudili šele v novi domovini na Španskem. Neki sociolog
sklepa iz tega tudi na živahnost duha orientalk) v sploh
in ljudi v južnih krajih Evrope posebej. Visoko na¬
darjenost Italijanov v južni Italiji si ta sociolog razlaga¬
na navedeni način.

Ta obris arabske kulture sem podal za to, ker hočem
postaviti bralca v kraje sedanje Dalmacije in v kraje
okoli Ogleja in Trsta. Hočem vprašati, zakaj ni bilo v teh
krajih takih pojavov kulture, ko so Slovani zasedli ta
svet? Za časa Rimljanov so bili ti kraji najbolje kulti¬
virani in Rimljani so bili tudi: v teh krajih visoko omikani.
Ostaline rimskih stavb v dalmatinskih mestih in v Ogleju
kažejo na veliko kulturo. Mi Jugoslovani smo morali priti
iz krajev, v katerih v davni preteklosti ni bilo dosti omike,
ker v intelektu, v spominu priseljencev ni bilo nič raz-

— 54  —

položenja za pojmovanje kake večje kulture. Milje,
zemlja, obnebje in drugo, kar spada v milje, je
bilo gotovo pripravljeno; vsaj so Rimljani in prej Fe-
ničani ter Grki na tem ozemlju razvijali veliko kulturo. —
Do 10. stoletja so Židovi na Italijanskem in v naših krajih
razvijali nekaj trgovstva; upeljali so ti veletalenti med
narodi razvijajočo se industrijo in obrt. Naša rasa ni
brez večjih talentov. V vsaki stroki ved so imeli Jugo¬
slovani in .imajo še večje talente v vsaki umetnosti, dasi
ne dosti genialnih ljudi, ki bi bili kazali celo nova pota
kulture.*) Jugoslovani moramo raziskovati: to prikazen, da
nismo nič kaj posebnega ustvarjali, dasi smo naseljeni
v krajih, kjer so živeli neposredno pred nami Rimljani z
veliko kulturo. Dubrovnik, ta je neka izjema, ali Benečani
so ustvarjali že v zgodnjem srednjem veku veliko omiko
in pridobivali velikanska bogastva tukaj prav blizu naših
krajev! V Benetkah so gotovo sodelovali naši predniki,
iz Ogleja se je prestavil ves sijaj življenja tedanjih pa¬
triarhov v Benetke, veliki pristan Rimljanov pri Gra-
dežu in Ogleju so patriarhi pustili zaspati, dasi so še
imeli rimske tehnike, ki bi lahko zabranili zasipanje pri¬
stana pni Ogleju, ker se morje vzdiguje. Oglej so Huni
razdrli 1. 442. po Kristu. Patriarhi so bežali pred Huni na
beneške lagune. A v šestem! stoletju so prišli naši slo¬
venski pradedje tje, Ogleja je še bilo nekaj, in patrijarhi
so prišli nazaj; pod njihovim vladarstvom smo se po¬
kristjanili in živeli smo kot njihovi tlačahi, ki odrajtujejo
desetino cerkvi in njenim duhovnikom. Pastirji in kmetje
so drugod ustvarjali velike meščanske kulture!

Nemci so tudi zasedli obale sredozemskega morja in
v severu rimska mesta, po Rimljanih kolonizirane kraje.
Tudi oni niso dolga stoletja nič ustvarjali kulture; rimska
kultura je zaspala za več stoletji tudi po naselitvi Nemcev
v teh krajih; Nemci pa se štejejo neovrgljivo med boljše
rase.

V naših južnih krajih se lahko reče, da je morje vse.

Ob morju se je menda začela prva kultura, ker morje bo¬
gato živi ljudi ob svojih obalah. Kaj so dosegli Benečani

*) Med maloštevilnimi novejšimi n. pr. Meštrovic. (Op. ur)

— 55  —

ne daleč od Ogleja, s trgovino na morju, kažejo še danes
palače, cerkve, nekdanja javna poslopja v Benetkah, ka¬
tere hodi gledat ves sedanji omikani svet. Ne ve se, ali
so bile današnja Notranjska, Istra in kraji od Tržiča do
Trsta že takrat kraška zemlja, ko so se v njih naselili
naši predniki. O barji pišejo namreč že Rimljani. Ali morje
in nekaj sadežev kraške zemlje je moglo dobro rediti
naše ljudi. Počasi raste Trst, ko Oglej umira. Dubrovnik
je jediino mesto, ki se ne podvrže nobenemu tujemu go-
spodstvu in kjer so postavili Slovani lepo mesto, nabrali
si s trgovino bogastvo, ki širi moč Dubrovnika po Herce¬
govini in Bosni; Dubrovnik tekmuje v srednjem veku z
Benečani. Najlepše, kar more človek videti na slovan¬
skem jugu, je ta Dubrovnik. Mesto nam kaže, da so v
njem živeli ljudje, ki so šli v svet in ko so se vrnili domu,
so si ta dom) okrasili najlepše z deli svojih umetnikov.

Tedaj dobra rasa, živeča v ugodnem milj e ju brez
kake zgodovine in tradicije! — Ako so ti Dubrovničan;
zmogli kaj lepšega, zakaj ne drugi iste rase? Italijanske
republike, Benetke, Genua in druga mesta so si v sred¬
njem veku, ko se je selitev narodov ustavila in se je že ure¬
dila kmetija, s trgovino ustvarile največje bogastvo; užit-
vela se je v teh mestih večja omika, in lepote, ki še danes
vlečejo ljudi iz vsega sveta vanje, so se ustvarile s tem
bogastvom. Neki sociologi si tolmačijo prikazen, da je
visoka kultura Rimljanov zamrla, s tem, da ni bilo dobro
križanje germanskih in slovanskih narodov z Rimljani..
Ker so tudi Nemci bili dolga stoletja srednjega veka ne¬
vedni tlačani, ki so pustili rimske kolonije in mesta za¬
pasti in z njimi vso kulturo Rimljanov in se vendar šte¬
jejo med boljše rase, ki so pozneje, ko se je zopet začelo
križanje med sorodno krvjo, povzdignili precejšnjo kul¬
turo, ije to tolmačenje upravičeno, da namreč križanje
Rimljanom z Nemci in Slovani ni bilo dobro. Isto bi tedaj
veljalo tudi o nas drugih Slovanih; nismo bili in tudi danes
nisimo slabša rasa, !ki sama iz sebe ne more pognati kaj
vredne kulture.

Jugoslovanskega sveta je dobra tretjina kraševitega.
Kapitalistično gospodarstvo, katero so Benečani in drugi

56  —

Italijani v srednjem veku pred Nemci pripravljali in ga že
izvajali, ni imelo usmiljenja z delavsko maso, pa tudi ne
s prirodo; sekale so se najlepše kos te, kakor se sekajo
še zdaj. Tudi Rimljani so bili v tem oziru vandali. Hoste
so varovale humus, hoste so dobrotnice v naravi tudi
drugače, ker regulirajo deževje, vetrove in vplivajo na
vse podnebje. Ko je deževje odpralo zemljo iz golih
bost in so vetrovi imeli prosto pot po posekanem svetu,
je revež kmet postal pastir; ovce in kozli so potem uni¬
čevali naprej, kar je še bilo zelenja. Tisoč let ni dolgo
časa v razvoju narodov, ali za uničenje kakega polje¬
delskega sveta zadostujejo. Več ko polovica Dalmacije,
Hercegovine, nekaj hrvaške in slovenske zemlje je po¬
stala gola in le Bosna, Hrvaška in dve tretjini sedanjega
slovenskega sveta so dobra tla za poljedelstvo in sploh
za obdelovanje. Ako kmetijstvo ni dobro, tudi trgovina
ne more dobiti dosti koristi iz nje.

Popisal sem v prvem oddelku v velikih potezah zgo¬
dovino gospodarstva na Slovenskem. Jednako zgodovino
najdemo na Hrvaškem, v Bosni, Hercegovini in Dalma¬
ciji. Dalmacija je bila izpostavljena vsemu italijanskemu
trgovstvu, Hercegovina in Bosna tudi; te dežele pa so
imele in še imajo tudi domače izkoriščevalce, — feudalno
gospodo. Na Hrvaškem je feudalno gospodarstvo redilo
najbogatejšo feudalno gospodo. Prerivanje narodov je tr¬
pelo dalj časa. Sele v 9. stoletju je nastalo nekaj miru v
južni Evropi, dasi ne na Slovenskem, Hrvaškem, v Bosni,
Hercegovini in Dalmaciji. V te kraje udirajo Madjari in
Turki, — čez naše kraje se vlečejo križarske vojne iz
Nemčije in Francoskega tudi še v srednjem veku. V Bosni
in Hercegovini se vidi še danes, da je domačin moral
večkrat bežati, ker si ni ustvarjal dosti prida hiš, hlevov
in drugih gospodarskih poslopij. Pa vsi Jugoslovani so
dobili tudi v 16. stoletju zaporedoma obiske turških vojsk.
Ako samo to jemljemo v poštev, moramo misliti tudi na
to, da ni le v slabem križanju ras činitelj, ki zadržuje
razvoj kake kulture, ampak da so dani taki zadržki tudi v
miljeju, v zgodovini narodov, ki se je vršila po stalni
naselitvi. Naj so naši jugoslovanski predniki prinesli s

— 57

seboj iz krajev, iz katerih so se priselili, v današnja do¬
movanja dosti uitisov prejšnjih kultur ali dispozicije za
vzgojo istih, kakor se domneva to od Arabcev na Špan¬
skem, ali ne, naselili so se' v krajih, kjer ni moglo biti
mirnega življenja in tedaj tudi ne razvoja večje kulture.
Morje bi jimi lahko stokrat nadomeščalo kraško zemljo,
ali mesta niso mogla nastajati in se razširjati. Brez
meščana se ni opravilo v delu 1  za kulturo v tedanjem
gospodarstvu nič, meščan je bil njen glavni stvaritelj.
Njegovi opravki ga silijo, da napreduje, da brzda
naravne moči ter jih vpreza v svoje delo ali jih dela ne¬
škodljive. V mestu pa razvije s spretnejšim delom in
trgovino večje bogastvo, lepše zasebno in socialno živ¬
ljenje. Kdor pregleduje zgodovino gospodarstva na ev¬
ropskemu jugu, ta vidi, kako se je lahko mirno razvijala
italijanska kultura in blagostanje nekaterih italijanskih
mest v srednjem veku, ko so morali biti naši ljudje na
predstraži proti raznim narodom, ki so silili proti jugu,
ta pa tudi vidi, da je zmogla le prav srečna, že po naravi
utrjena lega kakega mesta, ki je pomagala takoj v za¬
četku odbijati tujce in tako krepila vznesenost duha do-
tičnih meščanov, stvariti kaj lepšega v teh jugoslovanskih
krajih; to se najlepše vidi v še danes krasnem Dubrov¬
niku.

Jugoslovanski sociolog se bo ustavi pri zgodovini
tega Dubrovnika in ko bo našel, da so ustvarili slovanski
elementi ta trgovski 'emporij, ga držali skozi več sto let,
dokler je bilo kaj trgovine v orient, dokler se ni našla
pot po morju v izhodno Indijo, bo tudi našel, da so 'mogli
tekmovati z visoko stoječim intelektom tedanjih nekaterih
Italijanov in bo tedaj tudi moral sklepati, da s vedoči jo
ravno ti Dulbrovčani, da naša rasa ni slaba, inferiorna.
Istemiu Slovencu, ki vidi, kako se je vršil proces potujče¬
vanja pri našem narodu od 8. do 19. stoletja, istemu
Dalmatincu, ki ve, kako je zavladal Italijan v njegovi
'zemlji ter v Istri in Goriški in ki je že dvomil,
da preživimo kaj več časa kot Slovani, bo prišlo prav,
ako pogleda v zgodovino Dubrovnika. Našel bo, da nismo
inferiorna pasima, da nam še ni treba obupati; dobra glava

- 58  —

pride slednjič do dobrega kruha. Bili bi Jugoslovani za¬
ničevanja vredni, če bi s tem važnim morjem, Adrijo, ne
mogli kaj početi.

Ne moremo kaj očiitavati nemškim kraljem, ki so nas
Slovence že po prvih stoletjih naselitve utaknili v svoj
feudailni gospodarski sistem. Menda je naravni zakon, da
so morali vsi narodi do- tn preživeti ta gospodarski sistem.
Rimljani so gospodarili s sužnji. Suženj ni imel nič pravic,
tlačan pa vsaj nekaj in vendar so zasledili preiskovalci
gospodarske zgodovine, da se je pod gospodstvom Rim¬
ljanov v stoletjih pred Kristom tudi vršil proces pre¬
hajanja kmetovanja s sužnji na latifundijah v .gospodarjenje
s tlaeani-koloni. V takem tlačanskem gospodarstvu je
včasih duhovnik voditelj gospodarstva, ali pa vojaško
organiziran človek tujih čet, ki si podvržejo mirno kmeč¬
ko ljudstvo. Zgodovinarji so našli, da so vladali v Aziji
najstarejše države duhovniki, ne tuje čete. Pripisuje se
duhoveristvu velika organizatonična .moč. O nas Slovencih
je gotovo, da so nas nemški kralji-eesarji priklopili k svoji
državi in upehali ipri nas feudalno gospodarstvo, kakor na
Nemškem, katoliškega duhovnika pa postavili na prvo
mesto vlade. Povedali smo, kako. smo bili postavljeni pod
posvetno Vlado patriarhov v Ogleju. Bili smo razdeljeni
v provincije in dani kot fevd raznim nemškim grofom, tu
in tam tudi laškim.

V tem življenju kažemo. Slovenci in Nemci, ki so v
naših krajih naseljeni in tudi 'Nemci izven istih, da smo
le kmetje, ki začenjajo i z n o v a kulturno
del  o. Vsa velika rimiska kultura, ki jo imajo naši pred¬
niki pred nosom v Ogleju in v nekaterih mestih ali koilo-
nijah, nič ne upliva na nje. Le samostan reši dobro kuhinjo
Rimljanov, nauk o vrtnarstvu in latinski jezik. Nekaj že
po Rimljanih ustvarjenih mest obnovijo čez več sto let
meščani na naših tleh, nekaj jih nastane na novo. Na
kmetih se imajo dobro ali slabo, kakor je, v naših mestih
ni zaslediti pravega duha. Drugod je dajala kmetija svoje
odvečne rokodellce v mesta, ti rokodelci so obnavljali me¬
sta, ustvarjali na novo., pri nas je po večjem že prvi me¬
ščan Nemec in Lah, torej tudi tuja rasa, ki se druži z na-

— 59

Šim ženstveni in naši predniki z ostankom Rimljanov in
Nemci. Naši meščani vegetirajo, Nemci, Lalbi v naših
krajih pa tudi ne ustvarjajo bogsigavedikaj vrednosti. V
Oglejn zapadejo, v Trstu so na delu Slovani in Italijani,
ali drugod, če še vzamemo Gorico', v mestih ob morju ni
prav živahnega življenja; dokler so Benetke po konci, ne
pridejo naši do besede. In skozi dolga stoletja srednjega
veka je na kopnem vedno iie vegetiranje. — Razven v
Istri in Dalmaciji ne zapustijo naši meščani ne je dne prav
lepe cerkve, lepše mestne hiše. Bogastva ni, drugače bi
se isto pokazalo v javnih in zasebnih hišah ter umetnosti.
Benečan Tintoretto je tu in tam' naslikal pri nas kakega
svetnika. Edino to kaže nekaj življenja meščanov, da se s
katoliškimi duhovniki gledajo srp©, ko narašča meščansko
delo in trgovina v kapitallistično gospodarstvo. Že v 15.
stoletju se nahajajo v rudnikih na naši zemlji med knapi
reformatorske narave in v 16. stoletju imamo najlepšo
reformacijo, ki izhaja iz naših mest, o sob it o iz Ljubljane
in naših gradov. Te reformacije se udeleži tudi -naš kmet.
Velik čas je bil to za Slovence in tudi Hrvate. Papeštvo
je mislilo, da je že ves drugi svet katoliški cerkvi iz¬
gubljen, le v Italiji (bi še rado obdržalo vlSado; papeži so
vse žrtvovali, da bi se v naših krajih zajezila povodenj
reformacije, da bi ne pljusknila tudi v bližnjo' Itallijo. V
naših deželah ni bilo bogatega meščanstva in ne bogatih
večjih vlastelinov, katerih eden bi nas bil zjedimrl in vodili
v velikih reformacijskih bojah. Vsaki dve uri hoda farovž,
samostan in gradič. — Nič večjega v veleposestvu; majhni
posestniki. V 12.—14. stoletju so edini celjski grofje kaj
večjega pomena in igorišlki; ti pa ne storijo svoje dolžnosti.
Niso bili tiste rase, ki stremi v daljavo, po vladanju
večjega sveta! — Goriški so pomagali že trohnelo go¬
spodarstvo oglejskih patriarhov razdjati, ali kot državniki
niso ustvarili ničesar pomembnega. V dolbi reformacije je
najti dosti duševne jakosti v raznih veleposestnikih, tudi
kot vodjih bojev proti Turkom, ki ravno v tem stoletju
reformacije vsiljivo motajo njen ralzvoj. Ali ugnati so se le
dali po protireformatorjih-jezuitiib in deželnih knezih. Re¬
formacija je v naših' krajih stala dosti gmotnih sredstev,

-- 60  -

katere so dajali po večjem naši posvetni stanovi, 'boji s
Turki pa so vzeli slednji vinar iz denarnega premoženja
teh stanov. — Lahko je potem pometala protireformacija
v naših deželah. Protireformacija in turški boji so puščali
narodu velliko dobre krvi, najboljše familije so se izselile,
dosti boljših mož je padlo v turških bojih, ali meščan je ibil
prvi, ki je zleizel pod klop v času protireformacije. Nje¬
gove ženske so bile trdnejše in so dalje držalle k lute¬
ranskemu veroizpovedanju. Veliko energije je kazal Slo¬
venec v reformacijskem času im v časih turških bojev.
Daši so bili začetkoma večinoma tujci meščani v naših
mestih, do časa reformacije so bili že tako udomačeni
in po več generacijah poslovenjeni, da se morajo šteti k
narodu kot slovenski rojak. Seveda so po večjem govorili
med sabo nemški, pa iznali so tudi slovenski; tako tudi
grajske familije. Ali vdala se je nemška Avstrija proti¬
reformaciji, mali Slovenec se ni mogel dalje zoperstav¬
ljati premoči. Pa je škoda, da se ni. Madjari so se in so
ostali gospodarji na svoji zemlji. Seveda so bili ti in so
še kalvinci in ti so boljši, kakor reformirane! augs-
burške konfesije, katere smo bili Slovenci. Kalvinci
so korajžni, trde glave, dobri gospodarji. To kaže
tudi Švica. Da ima verstvo organizatorično moč tudi v
gospodarstvu, se vidi v tem, da so reformi'ranči boilji
gospodarji kot katoliki. V sedanjem kapitalističnem go¬
spodarstvu se kaže katolik inferiornejši od r efor mi rančev,
nemara se je njegovo verstvo razvilo za tlakarje in na
tlačanski kmetiji.

Naše meščanstvo ni imelo pokazati ne v srednjem
veku, ne v začetku 19. stdietja bogsigavedi kakega bo¬
gastva; kuhalo je z vodo. In bilo je tik zraven važnega
morja, — imelo je rude, premog v lastni zemlji na raz¬
polago. Ali južni Slovani nima m o r a z p o-
I oženja  za  m e š c a n s k a d e (! a ? — Seveda, vsi
avstrijski Nemci se ne morejo ponašati s kaj prida kul¬
turnim: razvojem; bogati stric v Nemčiji je pri njih vedno
igral svojo ulogo. K nam niso pripotovali najboljši talenti-
rokodelci; Židov nismo imeiii dosti med našo maso, ki ibi
bili ščuke med karpi, ki bi med nami upeljali nove načine

- 61

dela, kakor so to storili drugod. Malo je najti večjega
bogastva in tedaj tudi večje kulture. Židovi so Mi važni
činitelji. Nemški znanstveni ekonom Sombart je spisal mej
drugim znamenito knjigo o vplivu Židov v evropskem
gospodarstvu. Pripravila ga je k teimu spisu Maksa Webra
knjiga o pomenu angleškega puritaniizma na razvoj kapi¬
talističnega gospodarstva in Marxovo označenje Židov.
Marx, največji židovski talent prošllega stoletja, -— (mo¬
rebiti mu je le Lassale enak) — je pisal: »iDer praktisclhe
Judengeist ist zum praktisdhen Geiste der ehristlicheti
Vollker gewiorden und drle Juden ihalben siclh insowei«t
emanzipiert, als die Ghristen zu Juden gcvvorden sind. Das
reale Wesen des Juden verwirklidht sieh in der biirger-
iichen Gesellsehaft so, dass moderne kapitalistisdhe
und judiisiche Wirtsdha#t identische Begriffe sind.
Welc!hes ist der w!e'ltlidie Zug des Judemtums, wel-
čhes .ist der weltlidhe Cultus der Juden? iDer Sdiaidher,
\veldher ist sem weltlieher Gott? Das Geld.«*) I n Som¬
bart:  »Idi moohte in etwas anderer Fassung drei Seiten
des jiidisiclhen Natiomaldharakters als besonders ibedeut-
sam fiir die Rolle betraditen, die die Juden iim modernen
Wi.rts | c , ha:ftsle)ben spi e l en: das Vorwa!lten des Willens, den
Eigennutz und die Aibstraktheit ihrer Gcistesbescbaffen-
heit.«**)

Na slovenskem Štajerju je bilo nekaj Židov, na Kranj¬
skem se do poslednjih časov niso mogli Židovi držati; na
Kranjskem je malo slovenskih rodovin, bi izhajajo iz
Židov; na Goriškem jih je več. Take meni znane familije
so nadarjane. Ali je nemara kranjski Slovenec sam nekaj
Židova!? — V trgovini gotovo ni pripuščal Žida. Naj-

*) Praktični židovski smisel je postal praktični smisel
krščanskih narodov. Židje so postali samostojni, ker so se
krščani požidili. Realno bistvo židovstva se uresničuje v meščanski
družbi, kjer sta moderno kapitalistično in židovsko gospodarstvo
identična pojma. Kaj je posvetni smisel in kult židovstva?
Trgovstvo ! Kdo njegov posvetni bog ? Denar!“ (Preložil ur.)

**) „Jaz smatram troje drugih činiteljev židovskega
značaja za važne, če raziskujem vpliv Židov na moderno gospo¬
darstvo: Trdno voljo, samopašnost in abstraktnost njihove
duše.“ (Preložil ur.)

— 62  —

agilnejši je in največ talentov v vseh oizirih proizvaja
kranjski Slovenec.***)

Tu se vprašamo, ali je bila rasa meščanov
na slovenskih tleh dobra, ali pa ni mogla v pro-
tivnilh razmerah zavladati? Morebiti v naših mestih
ni bilo srečno križanje med Slovenci, Lahi, Nemci.
Ali heterogene pasme to niso /bile. Vsaj je kazal
kmečki Slovenec, ko je prišel v mesto, v vsaki
stroki duševnega dela svoje večje talente in telesno
je bil Slovenec vsak čas lep človek. /Malo je pa le
bilo večjih talentov, ki so izhajali iz meščanstva na Slo¬
venskem in dali vedam kako> boljšo moč. Še danes daje
naš kmet vsem strokam duševnega dela najboljše moči;
ako bi bogoslovje ne odiemalo toliko dobrih glav, bi se ti
kmetski sinovi pokazali v večjem številu; teologija za¬
duši večino istih, če ne pa enolično življenje v pasti-
rovanju.

Reči se mora, da meščani na Slovenskem niso dobro
izpolnjevali svoje dolžnosti. Ako bi jo bili, bi bili danes s
Hrvati v Istri in Dalmaciji gospodarji: Jadranskega morja
in naše meje /bi se ne bile skrčile tako, kakor so se. Pre¬
iskovalci, šolani v novejši šoli, Ibi morda mogli razjasniti,
kaj je vzrok, da naše meščanstvo ni ustvarilo one kulture,
kakor so jo meščani drugod. Slovenci smo pridobili nem¬
ške in laške svoječasne kulturne elemente, bodisi da smo
jih sami iskali, bodisi da so nam jih vsilili. Iz svojega
nismo ustvarili 'kaj prida. — V naših štajerskih in koroških
mestih se šopiri Nemec s tem, da je on prinesel kulturo.
Naj se odddhine, nič je ni, kakor tudi naš rojak meščan
ne; prinašali so jo naši kmetski sinovi, ki so se učili v
tujini in se potem v krušnem delu potujili. Naj imenujejo
le enega Nemca, ki je kot večji talent delal kulturno v
našiih krajih! — Lahi zamorejo <to reci — oni imajo vsaj
Valvazorje, Židovi pomagajo vstvarjati Trst, Gorico 1  in
Zagreb. Izvzeti so pri tern vedno časi reformacije ;in bojev

***) V zgodovini slov. preporoda že. V zadnjem času se je
to na škodo Kranjcev nekoliko izpremenilo, ut figura docet. Gospod
pisatelj naj mi oprosti, da ne smatram Primorcev in Štajercev
za manj agilnih. (Op. ur.)

- 63  —

s Turki. V njih najdemo večje postave. Čas je pa tudi
vzbudil vso energijo! — Pač pa moremo staviti tal-ijanskim
meščanskim- elementom v račun, da sta Trst in Gorica
lepše uspela. V teh mestih najdemo Jugoslovane in 'Italijane
složne v precejšnjem delu, -ki je vstvarilo svetovno- trgo-
vi-šče Trst i-n prelepo mesto- Gorico; ti m-esti imata po po¬
polnem poginu Ogleja lepšo zgodovino.

Tudi nemški grajščaki se ne morejo ponašati, da so
njihovi predniki pred ali po reformaciji storili kaj prida
kulturnega dela na slovenskih tleh. -Naše ozemlje je 'Mio že
pred' Rimljani tudi v poljedelstvu kultivirano in Rimljani so
kultivirali vse naše ozemlje, vsaj se -še na Pohorju najdejo
ostaline rimljanskih naselbin; -Rimljan je kot vojak
kmetoval, je upeljava-1 rokodelstvo- i-n industrijo, katero je
že on visoko razvil. Prve vodovode je razp-eljaval na
Slovenskem- Rimljan. Pri nas s-o menihi našli kmetij-o že
kultivirano in to še celo bolje, ikakor so jo pot-em kulti¬
virali -sami. Tudi vinograde so naši feuda-lci že našli ure¬
jene. Žal, morebiti so ti vinogradi -tudi krivi, da ni najti
-kaj posebnega duševnega dela v naših samostanih sred¬
njega veka sin tudi ne v naših grajščinah! — Pa Lahi n.
pr. proizvajajo sedaj -do 50 milj-onov, Francozi do 60 mi-
Ijonov hektov vina, Avstrijci pa le- do- 5 mi-ljonov -i-n- kaj
so si Italijani in Francozi pridobili bogastva ter lepih
reči! — Reformacija in turške vojne vzdignejo -nivo
energije in duševne jakosti -grajščakov in njihovih žen;
v -deželnih zborih se oglašajo možje, ki govore možato z
deželnimi kn-ezi tedanje »notranje Avstrije«, obstoječe iz
Istre, Goriškega, -Kranjske, Koroške in Štajerske; kato¬
liški duh-o-vnik pa se -sploh ne po-rajta. Herbert Auersperg -s
Turjaka in -nekaj grajščako-v s slovenskimi imemi s-o vo¬
dilne glave, ali Turki jih po-seč e jo, ker ne d-obi-jo- pomoči
proti njii-m; ne-kaj dobrih glav ostane v-sled protirefor¬
macije v tujini. (Našteje s-e lahko na Nemškem več vse-
uči-liščnih profes-o-rjev i!z takih rodovi-n.) -D-orna je tnala
grajščina prevladala; veliko niso imeli naši grajščaki za¬
pravljati i-n porabljati za sre-d-stva kom-odnejšega življe¬
nja. Majhne provincij-e, majhne grajščine, tako je -določil
veli-k-i -organizator feudalne kmetije, Karl Ve-li-ki, v Vzhodni

— 64  —

marki, na Slovenskem, in ostalo je tako. Stražniki so- bili
ti ljudje in (zaradi tega jih je dal Karl Veliki nastaviti
tako bliizu drug drugemu. Tako se ni mogel kateri grof
prevzeti, kak teritorialni knez ni lahko nastal v takih
razmerah. Nasprotno je .pa katoliško duhovenstvo dobilo
dosti sveta. Ker so .se tudi naši kmetje »puntali proti
grajščinam, je misliti, da so tudi naši grajski gospodje
kakor drugod precej stiskali reveža-kmeta. Ali vzlic
temu ni nič pravega bogastva. Tudi v gospodarstvu je
tako, kakor v naravi, da se nobena moč ne zgubi. Drugod
so bili grajščaki bogati patriciji in trgovci; v mestih na
svojem teritoriju so bili vodilni ljudje, dokler je bilo
mogoče; pri nas bi lahko imeli na Adriji tisoč trgovskih
ladij. Ustanove, katere so naši grajščaki zapustili, kažejo,
da ni bilo dosti dobiti od njih, ko se je hotelo meščanstvo
okoristiti iz bogastva feudalne gospode. To in v veliki
trgovini pridobljeno bogastvo je bilo drugod podlaga ka¬
pitalističnega gospodarstva, velikih manufaktur, industrij.
To je bilo akumulirano premoženje — in našemu dubo-
venstvu je tudi pošlo pridobljeno sproti. V času refor¬
macije se je puščalo tem funkcionarjem, ali pri naših ni
bilo dobiti dosti bogastva; so preopulentno in preza-
pravljiivo živeli in ženske so znale duhovenstvo izčrpati,
kakor še zdaj; zapuščine duhovnikov so vsak čas majhne.
Katoliški duhovnik ni bil nikdar dober upravitelj pre¬
moženjskih zadev. Premoženja papežev so upravljali Ži¬
dovi, mojstri v tem delu. — V srednjem veku so bili višji
duhovniki tudi pri nas po večjem grajski sinovi, navadno
Nemci ali Lahi. Tedaj tudi v teh slojih mi nič kaj po¬
sebnega. Ali je bila rasa teh ljudi tudi slabša? Ali bi ti
možje vsaj kaj zapustili v svojem življenju, kake dru¬
žinske kronike! — božje bi se raziskovalo in našlo, kako
so se ženili, kaj so storili v zasebnem' in javnem življenju.
Kar nam podaja Valvazor v tem oziru, je premalo, pre¬
malo se ozira mož na razvoj gospodarstva. Ali v času
reformacije so Auerspergi, Apfaltrerni, Lenkoviči, Jan¬
koviči, Attemsi nekaj časa pametni diplomati in hrabri
vojskovodje; vsaj najboljši tedanje Avstrije. Požrtvoval¬
nost teh tedanjih vodilnih stanov je bila velikanska. Sami

— 65  —

so si vzdrževali reformirano duhovenstvo, plačevali so v
zvezi z meščani tedaj še dragi tisk slovenskih knjig,
skoraj sami plačevali drage vojne proti Turkom. Veliko
niso mogli imeti premoženja v 16. stoletju in tedaj šele se
je začelo razvijati pri nas prav kapitalistično gospodar¬
stvo, vsaj je pljusknilo valovje istega tudi čez naše de¬
žele v reformacijski revoluciji, ki je bila po večjem po¬
sledica' razvoja kapitalističnega gospodarstva. To kapi¬
talistično gospodarstvo je bilo mogoče le s pomočjo večjih
denarnih sil. Manufakture, Ibrodovje, fabrike, ceste so
staile dosti premoženjskih sil. Ni se čuditi, da se na slo¬
vanskem jugu ni prav razvijalo kapitalistično gospodar¬
stvo, ki je drugod razvilo tudi veliko drugo omiko.

Torej rasa bi že bila, ali razvoju nasprotne moči so
spremljale zgodovino naših meščanov, v svojem času
važnih činiteljev pri razvoju narodne 'kulture. In nasprotni
činitelj je bil tudi latinski jezik, ki je prevladoval v učenih
krogih in v grajskih pisarnah. Narodovega jezika tudi niso
rabili učeni ljudje v naših samostanih in farovžih do re¬
formacije, pozneje pa tudi ne dosti več bo za občevalno
sredstvo s tlačani. Laščina je vladala trgovstvo na Adriji.
V nobenem jeziku se ni moglo kaj prida storiti, v doma¬
čem pa tudi ne, ker je bil narečje majhnega tlačanskega
kmeta, in ni bilo sojeno, da Ibi bili kdo najbolj razširjeno
jugoslovansko narečje, h r v a š č i n o, potisnil na prvo
mesto, kakor je storil to Martin Luther z narečjem svoje
rojstne dežele. Naši reformatorji, med njimi Janez Ung-
nad, ki je dobil nekaj premoženja celjskih grofov in je
bogato podpiral tisk slovenskih knjig, so gledali čez teda¬
nje Slovenstvo; hoteli so reformirati tudi Hrvaško; n a
tedanjih deželnih zborih se je govorilo
o po 1 i t ič n e' m z e d i ne n j u vseh slove  n s k i h
krajev.

Povedal sem prej, da sociologi stavljajo tudi politično
svobodo • in moč narodov na stran veliki trgovini kot
činitelja, ki jo omogoči, varje jo na morju pred pirati, daje
ljudstvu več korajže ah vznesenosti. — Koliko bi bilo v
nas več ponosa, ako bi bili avstrijski Jugoslovani politično
zjedinjeni! Koliko lož j a bi bila uprava in

5

- SS —

kako lahko b i se dobila kulturna sred¬
stva! — Utonilo je vse 1  lepo in važno v razvoju
našega ljudstva in Hrvatov, ki smo ibivaili olb v srednjem
veku toliko važnem adrijanskem morju! •— Boljšo raso
našega ljudstva kažejo v reformacijskem času veliki na¬
pori tedaj složnih vseh posvetnih stanov na Slovenskem.
Slovenski kmet je bil v turških bojih junak, kakor ga ne
najdemo tako hitro drugod. Majhen po številu/ se je
podajal proti velikim armadam: Turkov v (boj in jih dosti¬
krat premagal. To junaštvo kaže boljšo raso; slabejša
rasa je mevža s ta in strahopetna. Ne samo v eni, temveč
v sto in sto bitkah na domači in hrvaški izemlji so .se bo¬
jevali naši ljudje, tedaj še mož proti možu in zmagovali
nad divje napadajočimi Turki. Vojske zahtevajo velike
energije od vojskujočih; najhujše trpljenje je vojaku pre¬
stati; le žilavi, telesno čvrsti in duševno korajžni ljudje
zamorejo stati v takih bojih, kakor so bili boji Slovencev
proti Turkom:. Tu so fbillii vzgledi Špartancev. In ti ljudje
niso mogli biti slabe krvi, slabe rase. V Bosni in Herce¬
govini so podlegli Turkom tamošnji Jugoslovani, ali le
prevzeli mohamedansko veroizpovedanje. — Živinorejci
pravijo, da je trda vzgoja živinčeta dobra. Polnokrven
konj se iz rej a tako. Pa seveda hrane je treba dobre, la¬
kota nikjer ne koristi. Slovenci, Dalmatinci, Hercegovci
smo ime 1 ) trdo vzgojo, pa premalo bogatije, ki stvar j-a
še več lepega. Po reformaciji pa nismo 'bili jaki. V bojih
za osvobojen je tlačana ni sodeloval naš meščan; prav tih
je v času Marije Terezije in Jožefa II, ki ustvarjata av¬
strijsko industrijo in hočeta kmeta rešiti feudalne gospo¬
de; leto 1848 ne najde naših meščanov in tedanjega
malega števila rokodelskih delavcev v boju proti tlačanski
gospodi; ali pri novejši vžbuji naroda do samozavesti, pri
napeljevanju ljudstva do lepše kulture, pri tej renesanci
delujejo izborno kmečki sinovi, kateri so študirali' na
vseučiliščih.

O križanju krvi sem dvomil, da je križanje Slovencev
z Nemci v naših mestih ustvarjalo kaj prida pasme; na
gorenjski kmetiji je bilo to križanje zopet iblagotvorno.
Gorenjski kmetje so dali v dobi zadnjih sto let med Slo-

— 67  —

venci univerzam največji kontingent večjih talentov. Par
sto tisoč duš in toliko talenta v vseh strokah duševnega
•dela. In v 12. stoletju so poslali nemški škofje toliko
nemških moških tlačanov iz alpskih krajev v te naše hri¬
be kot sirarje in kmete! In koliko telesne lepote in
duševne jakosti je najti v teh krajih! Deffregger bi našel
tukaj in v Savinski' dolini pred leti in še sedaj najlepše
ljudi za svoje slike. Tukaj je bilo križanje dobro. Kaj je
40—50 let v narodovem življenju? In koliko se je storilo
kulturnega dela v teh pretečenih letih, koliko se je
stvarilo gmotne kulture, zbudilo (Zavednosti med ljud¬
stvom? Naši starejši ljudje lahko dajo možen-pionirjem
te nove dobe najboljše spričevalo. Nobeno delo jiih ni
oplašilo, v vsak boj so stopili in ga izbojevali 1  narodu v
korist. Pomisliti je, da je dosti avstrijskih vlad šteti med
ovire razvijanja Slovenstva.

Nemški dijaki niso delali boljših izpitov 'kot slovenski.
V primeri s svojim številom so dajali Slovenci dunajski
in graški univerzi toliko talentov, kakor Nemci. In v
praksi postavlja Slovenec dosti delavcev, kateri se lahko
merijo ;z boljšimi 1  nemškimi, vsak dan pa z Nemci iz naših
krajev. Uživali so naši poduk gimnazij, na katerih so se
morali učiti v nemškem podučnem jeziku. Učitelji so brli
po večjem Nemci in Lahi. In bili so naši fantje dobri
matematiki, jezikoslovci in zgodovinarji. Dosti jih je ka¬
zalo kaj več znanja v vseh predmetih. Ti bi lahko pre¬
stopili na tehnike in postali jako dobre tehnično izobra¬
žene moči. Malo teh mož je imelo lepšo mladost; med
študijami so bili večkrat lačni, kakor siti, in oblečeni so
bili tako, da ni bilo preveč toplote po zimi. In skoraj samo¬
uki so bili; —- koliko pa je bilo učiteljev na gimnaziji, ki
so vedeli kaj več povedati, kakor je bilo v učnih knjigah!
— Imamo dobre strokovnjake v opravkih, kateri zahte¬
vajo akademično izobrazbo. In naši družabni, politični,
kulturni boji kažejo, da ti možje razne boje dobro izvršu¬
jejo. Kakor da bi se bojevali le mladi ljudje, taka.ener¬
gija, taka navdušenost je prevevala doslej tudi starejše
in ti omikanci si niso dali upogniti vrata po nemških
vladah, doslej vsaj še ne, ali le pri redkih posameznikih,

68  —

katere je kot uradnike zapeljal hitrejši avanzma. Zdaj po-
kvarja zmagujoči klerikalizem značaje. — Nemci na naših
grajščinah so podajali v času po protireformaciji malo
vidljivega talenta. Vstopali so v politično službo; baje
so ustvarjeni le za vladanje. Ali višji uradniki, deželni
predsedniki, namestniki so pa le od drugod, le redkokedaj
pride Nemec-domačin na taka mesta. Nemške velepo¬
sestnike na Kranjskem vodi :že dolgo časa v političnih
nastopih sin gorenjske majhne kmetije, Švegelj.

Po reformaciji je naš svet tih. — V prvi polovici 19.
stoletja dajo naši veleposestniki večji talent v Antona
Auerspergu — (Anastazij Griin kot nemški pesnik). Ta
je bil dober državnik in iboritelj za upeljavo naše državne
konstitucije. Ta je bil dober rojak, dasi' Nemec. Kdor bere
njegovo lepo pesem: »An Veldes«, ta vidi, da je v možu
živelo nekaj tega, kar se pravi domovinska ljubezen kot
člena slovenskega naroda. »Mein Heimatland, meln Volk
waeh auf«. Ta največji izmed Nemcev našega velepo¬
sestva je čutil, da spada k narodu, v katerem so živeli
tisoč im več let njegovi pradedi. Kar je pravega talenta v
bodisi kaki politični stranki, 'bode ravno tako čustvoval.
Ta Auersperg je pa skoraj edini večji nemški talent iz
slovenskih krajev; kar je drugih Nemcev, živi v veri, da je
čista nemška rasa in da se mora zaradi nje ves slovenski
svet ponemčiti.

In s tem Nemštvom smo imeli boje in jih še imamo.
Avstrijske vlade, sestavljene največ iz Nemcev, so ravno
tako mislile in so smatrale, probujenje Slovencev k narod¬
ni samozavesti kot neko drznost, katero so hotele kar v
zemljo steptati. Ni šlo! Hude Iboje so imeli naši zdaj že
starejši možje.*) Ti boji so bili v nekem oziru dobri, 'ker
so bistrili duševne moči slovenskih bojevnikov, v drugem
pa velika ovira razvijanju naroda do večje materijelne in
duševne omike. Tujčenje kakega naroda je vedno ovira
napredovanja. In tako zavoro najde razvoj časovne omike
med .Slovenci v našem katoliškem duhovništvu. — Vpra¬
šanje je, koliko je katoliški duhovnik koristil narodu v
svoji instinktivni obrambi proti potujčenju v prejšnjih

*) Glej „Spomine“ dr. J. Vošnjaka! (Op. ur.)

— 69

časi'h? — Oglejski patriarhi (Nemci in Lahi, le jeden je
bil Slovan) — so bili hlapci nemških cesarjev in naši škofje
so tudi bili po večjem Nemci in Lahi; naši drugi' duhov¬
niki so sicer .govorili ljudstvu v slovenskem jeziku, ker v
drugem jih ne bi razumelo, ali uradovali so nemški in
šele francoska revolucija in Napoleonovi vojdki so vzbu¬
dili nekaj zanimanja v kakem gradu .in farovžu za to-, da
živi še slovenski narod. Do 19. stoletja je vsled tujčenja
odpadlo dosti Slovenstva, — katoliški duhovnik je bil
vedno vodilni, odločilni stan, ralzven v letih reformacije;
v teh ni veljal ipri vladah nič in nič v ljudstvu. Veliko
Slovencev je v srednjem veku narodno umrlo. Bodoči
zgodovinarji Jugoslovanov bodo nemara razkrili vzroke,
iz katerih se je moglo toliko slovenske zemlje in naroda
zgubiti. Veliko ljudi ni bilo v srednjem veku, ali ako se
računa po velikosti zgubljenega sveta, je bilo dosti Slo¬
vencev potujčenih v severu in jugu naših dežel. Meščan
je bil po večjem Nemec, grajščak in katoliški duhovnik
sta imela kaj govoriti. Ali tedaj, kakor sedaj hierarhija
katoliške cerkve ni poznala narodnosti in tedaj so ure¬
jale nemške vojaško organizirane čete slovenske kmete.

Ako pogledamo v novejše čase, vidimo, da je imel
naš duhovnik dobro srce za svoje mlajše rojake in rado¬
darne roke. On je marsikatero dobro glavico spravil v
srednje šole. Deške konvikte je on zasnoval in zalagal in
ti konvifcti so bili dobra izgojevališča mladih ljudi tako
dolgo, dokler ni nastopila v teh konviktih nestrpnost. Prej
se ni vprašalo, da je odvisen kos kruha od tega, da mla¬
denič postane bogoslovec, a ! i vsaj katolik, ki se vsaki dan
ali teden izpoveduje in gre k obhajilu, ali če je vpisan v kak
terdjalni red, vprašalo se je le: fant, 'ali si lačen? In dali
so mu jesti in vesel je bil darovalec, da se je storilo kaj
dobrega mlademu človeku, ki gre bodočnosti naproti. V
tem oziru se je izkazovalo zlato slovensko srce, ki ga je
najti sploh v Slovencih. Marsikateri ubogi slovenski ka¬
plan je podpiral kakega dijaka na vseučilišču, ne da bi ga
bil vprašal, ako je veren katolik. To vse je postalo dru¬
gače. (Gospodarski razvoj se je tudi pri nas izkazal moč¬
nejšega ko druge moči. Majhni smo Slovenci. Razdeljeni

— 70  —

že stoletja v štiri provinicije in -oddeljeni politično od
Hrvaške in tudi Dalmacije, katero hočejo Madjari v svoj
politični krog, — oddeljeni smo nesrečno tudi po dialektu
od drugih Jugoslovanov; obdani smo od treh strani od
kult urnejših velikih tujih narodov, -od Nemcev in Lahov
ter tako res reveži. iPrva zapoved našega življenja 'bi ime¬
la biti, da smo posvetnjaki in duhovniki edini v vseh
nastopih, najsi je kdo še toliko prepričan o tem, da ni
mogoča skupna hoja s katoliškim duhovnikom. Vsaj v
parlamentu bi morali naši poslanci zapostavljati svoje
posebne strankarske težnje. To ni mogoče. Posvetni
S loven c i smo sinovi č a s a, n j e g o v o- o m i k o
so si prisvojili šola n i naši ljudje in
časovno gospodarstvo, časovna omika
upiiva tudi na druge. Slovenci se me mo-
r e m o o b d ati z z i d o m, č e z na š e kraje
drvijo vsi moderni razvoji,  od Nemcev in
Lahov prihaja omika in nekateri industrijalni Lahi in
Nemci so v naših in drugih jugoslovanskih krajih napo-
titelji časovnega gospodarstva in isto tudi naši omikani
ljudje. Pri vsaki priliki pride do navskrižja, ker se ne more
zatreti vzgoja časa v posvetnjalkih, boj za kruh in trda.
disciplina med kleriki pa povzročuje nasprotovanje proti
časovni omiki.

Avstrijska država mora vsem narodom dati iste šole.
Nemici zahtevajo šole, kakor jih imajo v rajhu, pa Angleži
in Francozi. Vlade naše države ne morejo, kakor bi
nekateri vladajoči radi videli, zadrževati razvoja šolstva,
ker gospodarstvo zahteva dobro šolo za ;  vse. Privilegiji
glede šolanja izginjajo in se bodo -celo izgubili, ker bo- mo¬
rala biti srednja šola odprta vsem in tudi vsem dekletom.
V naši Avstriji se vidi, kako nobena sila ne more zaprečiti
gospodarskega razvoja in vsega, kar je v njegovem sprem¬
stvu. Katoliški duhovnik ima vedno dosti odločevati v naših
vladah, ali naposled gredo tudi klerikalne vlade čezenj
na dnevni red, afco se on ne more prilagoditi v kakem
vprašanju zahtevam gospodarstva in drugih sil, ki upli-
vajo na ljudi. In tako stojimo tudi Slovenci v razvojih
kapitalističnega gospodarstva. Naši kraji ležijo v soseščini

«

— 71

krajev, v katerih močno bije žila tega gospodarstva. Treba
je le kratek čas 'bivati v Trstu in njegovi okolici in čutilo
se bo, kako se nahajamo tudi mi Slovenci in Dalmatinci 1  v
mogočnem vrvenju modernega gospodarstva. Mi moramo
ž njim; če ne bi hoteili ali ne bi mogli, nas vsi blagoslovi
naših verstev ne obvarujejo narodne smrti, ker kapita¬
listično gospodarstvo se ne briga za narodnosti, ono po¬
stavlja svoje delavce po vsem svetu in če jih v kaki de¬
želi nima, jih pripelje od drugod, od drugih narodov.

V Avstriji se od Jožefa lil. naprej' razvija industrija.
Počasi je napredovala v agrarni Avstriji, ali šlo je, Nemci
in Lahi so jo spravili naprej. Industrija rabi veliko delav¬
cev, ki se navadijo posebnih 1  del v tovarni in prometu,
industrija rabi kvalificirane delavce. Te pa daje dobra
elementarna šola in vaja v mehaničnih šolah ter že prej v
rokodelstvih. Slovenci, sploh južni Slovani razven Dal¬
matincev nismo bili radi rokodelci, kmetovanje nas je
vleklo preveč nase: naši feudalni gospodje nam niso pri¬
pravljali poti v širše, razvitejše gospodarstvo v mestih,
V kakem rokodelstvu pridobljene spretnosti se podedujejo
naprej. V naših krajih ni dosti delavcev, ki bi bili pri¬
pravni za novejšo industrijo; ti prihajajo od Lahov in
Nemcev. Naš, na kmetiji odvisni človek pa dela v indu¬
striji na domači zemlji kot težak in ker ni dosti prostora
za tega, odhaja na težaško' delo v tuje industrijske kraje.
Ves svet lahko pošilja živila na kak trg. Amerika pošilja
tudi meso v Evropo. Na kmetiji v Evropi prideluje svo¬
boden kmet dosti več ko prejšnji tlačan, on dela zase.
Tedaj ni več treba toliko delavcev na kmetiji. Kmetija je
rodna tudi glede otrok. Med avstrijskimi narodi dajemo
Jugoslovani največje število izseljencev — in Sloven-
c i n a j v e č. Dosti se rodi otrok na Slovenskem, ali pri
štetju ljudi najdemo, da je par st-o tisoč Slovencev vsako
leto. v tujini, in statističarji pišejo potem, da se mi Slovenci
najmanj pomno zajemo. Povprečno se v Avstriji pomno-
žujejo narodi za 9%  čez število umrlih, Nemci za 8%,
Slovenci komaj za 1V 2 %. Vzrok tega pa ni, da se pri
nas rodi manj otrok, ampak to, da gredo vun v tuje kraje
in niso doma pri štetju. To se pravi, da dajemo Slovenci

— 72  —

grozno število kulijev v tujini. Naši masi je tedaj treba
izdatne šole. Tej šolli ipa nasprotuje katoliški duhovnik.

Naši mladeniči imajo isto vzgojo v nižjih in višjih
šolah kakor Nemici in Lahi. Naši fantje srkajo vse ele¬
mente sedanje kulture omikanejših narodov, se učijo
istih ved prirodoslovja, zgodovine in drugih naukov, kakor
fantje omikanejših narodov. Učijo se na vseučiliščih med
Nemci v večjih mestih; vidijo veliko sveta. Bilo bi dajati
Slovencu najslabše spričevalo, ako bi ga vse to ne šolalo,
mu ne 'dajalo širšega duševnega obzorja.

Slovenci imamo tedaj nekaj' šol, ki nas pripravljajo za
dello v življenju po naukih, kakor jih kategorično zahteva
svetovno gospodarstvo. In tedaj moramo posvetnjaki priti
navskriž z našim katoliškim duhovnikom, ki se moderno
omikanemu človeku zdi kot neko antikvarno bitje, katero
ne spada več v sedanji svet. Izhajati bi se nemara dalo s
tern možem — naj ima humor kaj hvaležnega gradiva —
ali on je 'dresiran tako, da misli m živi le za svoj stan, ki
ima biti zastopnik teženj katoliške hierarhije. Ta je pa
nastala med tlačani in za tlačane, živela bogato pod niz¬
kim duševnim obzorjem in zahteva v drugih razmerah
iste razmere, kakor so bile poprej. Vsak bogoslovec kato¬
liškega verstva ne uvideva, da je ta svet nekoliko dru¬
gačen, kakor je bil oni, ko je bil še njegov prednik največji
učenjak in vladar vseh vladarjev. Marsikateri si še domiš¬
ljajo, da je najmlajši kaplan večjega pomena kot kateri-
sibodi posvetnjak. Ali življenje prijema tudi tega človeka
in mož mora celo svoj verski sistem zagovarjati proti
novodobnim prirodoslovnim vedam in tudi nadnaravnost
svojega stana, katero je ubieeval skozi toliko stoletij
kmetom in drugim'. To vzbuja dosti jeze v naših in drugih
klerikalnih klerikih. Jezi jih tudi, da hoče kapitalistično
gospodarstvo s svojo glavno knjigo »Dati - Imeti« iti
čezenj na dnevni red; duhovni mož vidi, da ga hočejo
posvetni stanovi, razredi kapitalističnega 'gospodarstva,
izriniti iz vladne hiše in mu masa hoče pomakniti torbico
s kruhom višje in celo prav visoko. Nemara uvideva ta
mož, da je sam postal odvisen delavec, da se prominjajo
tudi verstva in način bogočastja, da razvija sedanji človek

— 73  —

druga maziranja o tem, kar je propagiral on tolliko sto let
kot neprememljivo in edino stalno v vseh izpremembah
človeškega razvoja. Jezen je, to je umljivo in umljivo je,
da tolče na svojo torbo in hoče zadrževati, dokler je
mogoče, svoj sistem v vsem nepremenjen in tako tudi
nadvlado nad ljudmi. Šolan posvetnjak mora s tem duhov¬
nikom priti v nasprotje in duhovnik s posvetnjaki — in
tedaj imamo boje po vsem svetu, kjer je katoliški duhov¬
nik. Ta je še najagilnejši; pravoslavni je še miren, ker je
kakor v Rusiji car tudi najvišji predstojnik popom. Ali
tudi ta duhovnik bo prišel v navskrižje z razvojem moder¬
nega sveta.*)

Marsikateri rodoljuben človek, ki le misli na rešitev
Slovencev od narodne smrti, sodi, da bo 1  Slovenec že
tudi samo ob sebi deležen dobrobiti modernega gospo¬
darstva, znanstva im umetnosti. Pa makar še toliko
joka zaradi spora med dulhovenstvom in posvetnjaštvom
na Slovenskem, on ne more ustaviti teh bojev, iz posvet-
njaške strani se glasi: narod kulijev nočemo biti im se
moramo moderno vzgojevati, maj stane to karkoli. Po-
svetnjaštvo čuti na sebi, da je tudi ono podvrženo strogi
sili, ki zahteva, da mora vstran, kar nima kaj opraviti v
življenju, vstran od mize, ki se pogrinja le delavcem do-
iičnega časa. Dejstvo je, da živi sedaj ves drugačen človek.
In ta bode morali zopet svoj prostor zapustiti, ko pridejo
drugi, ki bodo drugače delali in mislili. Na zemlji je vse
v razvoju. iKar se je preživelo in ne more pobirati ko¬
rakov za vodniki, to mora v stran.

Tedaj nahaja razvoj Slovenstva in drugih Jugoslo¬
vanov v 'kapitalistično gospodarstvo to oviro, katoliškega
duhovnika. Slovenci, Dalmatinci in Hrvati onkraj Kolpe
in Sotle se že nahajamo v tem razvoju, ali manjka nam
še dosti. Pri nas še imajo Nemci in Lahi najboljše zaslužke
v kapitalističnem gospodarstvu. Južni 'Slovani se moramo
učiti in deilati kakor Čehi, da pridobimo vsa sredstva za
delo v kapitalističnem gospodarstvu. Ljudska šola je pred
vsem važna. Naš duhovnik stoji pred rijo in ne pusti v
njej odpreti lin, da bi prišel sveži zrak modernega življenja

‘) In je že prišel. (Op. ur.)

74  —

vanje. Srednje šole so važne. 'Naš duhovnik hoče v njih
gospodariti in zavira nauk prave prirodoslovne vede. Ka¬
toliški duhovnik jemlje preveč časa s svojimi nauki; ve¬
likansko fe polje novodobnih naukov in fantje si morajo
tudi vežbati telo. — Naš duhovnik vodi najboljše talente
iz naše kmetije v bogoslovne študije, mesto v realko in na
tehniko, — naš duhovnik podpira vse nazadnjaško strem¬
ljenje naših rokodelcev in obrtnikov, katere oškoduje in¬
dustrija, ker opravllja dosti njenih 1  del. Ta stan je, tudi če
vzamemo samo njegovo politično stremljenje, velika ovira,
v novejšem razvoju slovanskih narodov na avstrijskem
jugu. A|ko jemljejo le šolo v ozir, se moramo bojevati z.
našim duhovnikom, ker noben učitelj ne sme biti njegov
hlapec ali kakorkoli od njega odvisen, ker naše gospo¬
darstvo zahteva od' učitelja: »V isti smeri, kakor raste
družba, nastajajo' za posebne funkcije posebni organi, ki
morajo postati salmostalni. Častnik ne more biti sodnik in
ker se oboje ne da združiti, ne more biti kateri, teh funbci-
jonarjev žaljen. Čas se približuje, ko se bo dogajal neki
proces diferenciranja, razločevanja, ki je bil že zdavnaj
potreben, da razloči dvoje, kar se ne more združiti:
versko funkcijo od funkcije učitelja. Duhovnik jle človek
verstva, učitelj je mož pameti in svobodnega preizkuše-
vanja. Učitelj' biti, se pravi, imeti dolžnost misliti in druge
učiti misliti; to se pravi, vzbujati kritiko v učencu,
vaditi razgovor, se pravi vzbujati, gojiti duha iznajdbe, se
pravi, izjaviti, da se spoštuje resnica, ko enkrat pride na
dan in če podere še toliko teorij. Ali se more trditi, da 'je
tako duševno stanje v duhovniku, menihu ali nuni? Alf
zmorejo biti ti učitelji dvoma obenem buditelji svobodnih
misli? Ti ljudje imajo družiti dve nasprotni si funkciji. In
to je nemogoče, taki vzgojitelji so kvarljivi vzgoji mladine.
Katoliška cerkev ima seveda korist od tega, ker bi rada
imela človeškega duha večno pod svojim varuštvom.«

Vsak duševni boj izloča energijo bojevnikov, jih sili,
da se učijo, jim- razvija duševnost. V času reformacij so
nastali jezuiti, ki so si stavili nalogo, preroditi zaostali
katolicizem' in šolati njegovo duhovenstvo. In res so se
pred luteransko reformacijo precej neomikani in razuzdani

— 7 & -

katoliški duhovniki spametili i.n začeli drugo življenje.
Tudi nove© boji med' posvetnjaki in duhovniki so do¬
brotljivi v tem oziru, da razvijajo duševne 'zmožnosti obeh
bojevnikov. Na Slovenskem so se duhovniki poprijeli tudi
nekaterih naukov posvetnih disciplin in nekateri dobro
uplivajo v tem oziru na mlajše sobrate. lAtoo bi bili Slo¬
venci večji narod, kateremu se ne bi bilio treba tako silno
braniti pred potujčenjem', bi bili ti boji povsem dobrotljivi,
bi bila to druga in izdatnejša reformacija, ker je ne more
nobena 'sila in tudi državna ne ustaviti. Ali imamo opraviti
tudi drugod; kakor v časih luteranske reformacije s
Turki, tako zdaj z 'Nemci in Lahi, iki hočejo uničiti slo¬
vanski živelj na naši zemlji. Politično ne moremo priti do
veljave in je naš duhovnik tudi v tem ofziru napredovanju
na poti. — V znanih septemberskih dneh se je zgodilo
nekaj v Ljubljani, kar se dogaja.povsod, kjer so narod¬
nostni boji. Začetkoma ni bilo bogvekaj razdraženosti, šele
ko sta padla dva človeka, se je naenkrat v Ljubljani in po
vsej deželi razvila jeza tako vehementno med vsemi šo¬
lanimi ljudmi, da ne najdemo lahko v naši 'zgodovini take
orkanu enake prikazni. To ni bilo napravljeno, to je ka¬
zalo, da se Slovenstvo zaveda svoje narodnosti. Naši
duhovniki so videli to valovje srditosti v našem' narodu in
delali se, kakor bi čustvovali z drugimi vred. Ali ne dolgo
potem so postali indiferentni in taki, da je vlada lahko
videla, da ima protipezo v naših deželah in je po tem tudi
ravnala. In tako pride pri vseh narodnih pojavih; na Slo¬
venskem obstaja dualizem med strankami tudi v narod¬
nostnih vprašanjih. Poglejmo, kako so se vedli klerikalci
v slučaju nepotrditve Hribarja za župana. Še krvaveči
od strašnih obstrukeijskih napadov v parlamentu, so tako
veseli, da se je moral Hribar umakniti. — Kolikokrat so
pa že Čehi uprizorili takšne septemberske dneve; z njimi
paktirajo vlade, s Slovenci pa ne. Kdo 'je kriv tega?! —
Ako pogledamo nastanek avstrijske države in živ¬
ljenje iste, ne moremo šteti v zlo le slabemu gospodarstvu
naših vlad, dia smo južni Slovani zaostali v razvoju go¬
spodarstva in omike. Veliko sto let je preteklo, predno so
se ražni avstrijski narodi konsolidirali in započeli trajno

76  -

delo. V vseh avstrijskih deželah dolgo ni 'bilo mirnega
življenja. Te dežele so bile tudi pri-klopiljene politično
r i msk-onemškemu cesarstvu, ki je bilo vedno slabotno, ker
so posamezni teritorijalni nemški kne-zi bili presamosvoji
in je tedanji nemški cesar bil neki' varuh ipapeštva. Av¬
strijski cesarji so bili tudi dosti časa rimskonem-ški- ‘cesarji.
To rimsk on eniško- cesarstvo je stalo- življenje mnoge- av¬
strijske vojake m je požrlo mnogo- denarja. V pretečenem
stoletju jie to minilo. Avstrija je morala po vojni s Prusi
leta 1866. izstopiti iz nemške zveze. Avstrijski državniki
pa so -bili vaj-emi na pridobivanje dežel in so hotelir raz¬
širiti državo š-e bolj v nemških deželah; niso se mogli
tedaj dosti brigati za razv-oj gospodarstva in omike svojih
narodov; državniki- so mislili v notranji politiki na to,
-kak-o bi ponemčili Slovane in Madjare. Ko je Avstrija iz¬
stopila iz nemške zveze, je še hotela pridobivati na ita¬
lijanskih tleh. Pridobila je, ali pustiti je morala vse zares
lepe kraje vsl-ed vojsk z Italijani. Leta 1866., ko- smo sicer
bili Avstrijci srečne bitke proti Italijanom, so oni tudi
skoraj pridobili Trentin in Trst, Istro in Dalmacijo. —
Ako se ne bi hitro sklenil mir z Nemčijo, bi to šlo. Ali po
teh vojnah leta 1866. so uvideli avstrijski višji državniki,
da Nemčija ni bila v tem letu prijazna Avstriji, da je ho¬
tela tedaj pridobiti Češko in Moravsko. — Uvideli so
državniki, da je treba dinastiji utrjevati moč v ostalih
avstrijskih narodih in si pridobiti, če mogoče, na Balkanu
kaj sveta, da 'za-dolbi- Trst in Adrija večje ozadje na kop¬
nem svetu in država na slovanskem jugu večjo priliko,
da prodaja proizvode svoje industrije v o-rientu. Kakor
vemo, se je, kakor drugod, razvil tudi v Avstriji cesarjev
absolutizem. Habsburžani so ravnali tako, kakor drugi
kralji. — Stanovi — plemenitaši, teritorijalni manjši vla¬
darji, višji -duhovniki so bili v srednjem veku merodajni,
od njih je bil kralj odvis-en; od njih je bilo odvisno, koliko
-dobijo kralji vojakov in davka. S pomočjo meščanov in
kmetov so vzeli' kralji tem feudalni-m gospodom glavno
stvar: kmeta in njegov-e fante za vojake ter njegovo
moč. Kmet je kraljem tudi pomagal do nadvlade nad sa¬
mosvojim meščanom. Ali v Avstriji je bilo več narodov,

77

Avstrija ni jezikovno' enotna (država. Kakor se vršijo boji
med posameznimi ljudmi,' stanovi in razredi za koristi
gospodarstva, za prostor v vladajočih krogih, ker vladanje
daje vladajočim strankam tudi materijaine (dobičke, tako
se vršijo boji med narodi, ako isti tvorijo države. Boj gre
v tem slednjem slučaju za to, da kak narod' spravi svoje
ljudi: v centralno vlado in po tej v podrejene urade;*;
tako potem vladajoči narod svoje ljudi spravlja na mesta
državnih služb tudi med drugimi narodi v isti državi, si
ureja s pomočjo davkov vseh državljanov svoje gospo¬
darstvo in kar je zvezano z istim; ložje se tako spravlja
tak narod' na višjo stopinjo kulturnega razvoja in lahko
diktira tudi drugim rabo svojega jezika. Avstrijski vla¬
darji so kot absolutistični vladarji skrbeli dalje časa za
to, da se je v državi centraliziralo v uradih, šolstvu in
drugod. Narodnost se tedaj še ni po v da riala, Nemec, Slo¬
van in iMadjiar je nista povdarjala, pač pa je Nemec prišel
po svojih grajščakih in katoliškem, duhovniku na mesta,
na katerih je uplival ,na vladarje. Nemec je dobil podporo
iz rajsha, tam se je precej razvijalo večje gospodarstvo
in večja omika; postal je tako avstrijski Nemec močnejši
in vladarji so njegov jezik pred vsem upoštevali in nje¬
govim nekdaj vladajočim stanovom dali sovlado. Madjari
so bili kailvimci in njihovi veleposestniki, bogati ljudje,
energične gosposke narave; njihova aristokracija se je
dolgo močno držala kot stan nasproti absolutizmu av¬
strijskih 'cesarjev, to je proti takozvanim Bachovim: hu-
zarjem, nemškim uradnikom, ki so prišli .med nje in nosili
sunke. Še danes je m a d jursko plemstvo močno v Avstriji,
posebno pa doma na Madjarskem. Madjari so bili kmetje
brez večjih mest in brez lastnega meščanstva. Njihovo
meščanstvo so tvorili priseljeni Nemci in Židovi. Ali veliki
madjarski kmetje so si uredili doma vse tako, da so lahko
dobili od centralne vlade vse, kar so hoteli. Ti možje so
delali 'opozicijo, so se med sabo lasali, pa vse le navidezno,
da ložje zmagujejo: na skrivnem je bilo navadno vse do¬
govorjeno. Katoliški madjarski duhovniki morajo nastopati

*) Glej: Renner, der Kampf der osterr. Nationen um den
Staat. — (Op. ur.)

— 78  —

s kaivinci vzajemno, drugače imajo ves narod proti sebi.
Maldjarski plemenitaši so prekanjeni, spretni diplomati-
politiki. Kot lastniki latifundij so se vadili! v ureji velikih
gospodarstev, na katerih je treba vladati veliko 1  delavcev;
bili so bogati iin so se lahko šolali. In tako se Je to malo
število pravih Madjarov — bilo jih ni pred 100 leti čez
tri milijone —- obvarovalo potujčenja in postalo tako mo¬
gočno, da ima med njimi naseljenih dva milijona Nemcev
in milijon Slovakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Ru-
munov težavno delo, da se obvarujejo pomadjarjenja, ali
vsaj, da ne postanejo oelo sužnji 'Madjarov v državno-
pravnih vprašanjih, kakor mi Slovenci Nemcem. Madjari
so se povzpeli s časom tako visoko, da je odvisno vla¬
danje naše poloviice države od njihovih ukrepov. Dosegli
so razpolovičemje države m  zdaj zahtevajo od dinastije,
ki je v Avstriji edina merodajna v odločitvah drža po¬
pravnih vprašanj, -vsako leto več. Naš cesar ima težavno
stališče, da reši skupno armado, katero bi Madjari radi
razpolovili in imeli za-fse svojo. -Naši vladarji imajo s-ploh
težavno stališče v razmerju naše do translitvanske po¬
lovice, ker jim je skrbeti za to, da ne postane Ma-djarska
popolnoma neodvisna država in le vezana -z Avstrijo po
osebi vladarja. Madjarski -politiki stremijo za tem, da vse
odpravijo, kar bi utegnilo potujčiti njihov narod in tudi
potujčevanje v skupni armadi; seveda da tudi stremijo
za popolno svobodo, da potem lahko delajo s slovanskimi,
rumunskimi in nemškimi sodržavljani, kakor hočejo in se
obvarujejo', kakor pravijo, slovanske povodnji. Ako bi
dosegli Madjari popolno neodvisnost, bi maldjarili Rnmu-ne,
Hrvate, Srb-e in Nemce in če bi dobili še Bosno in Herce¬
govino' -pod svojo oblast, Ibi potujčevali tudi te Slovane in
bi postopali še hujše z njimi, kakor postopajo Prusi s
Poljaki na Nemškem. Sreča- je, da dinastija ne sme Mad-
jarom dopuščati polne državne neodvisnosti, ker bi bila
potem -dinastija sama prodana na milost in nemilost -Ma-d-
jarom v njihovih deželah. Zaraditega je upati, da bode
hotela imeti dinastija v Hrvatih in -Srbih na celem av¬
strijskem slovanskem- jugu p roti težje proti Madjarom in
se Hrvato-m in avstrij-skim Srbom morebiti ne bode godilo

— 79  —

slabo. S temi milijoni lahko drži dinastija Madjare v
strahu, alko jih sama od sebe me zavrača.

V naši državni polovici delajo Lahi vladi veliko pre¬
glavice, 700.000 jih je v Avstriji. Laški kmet je še dober
Avstrijec, ali kakor kažejo razni iredentski pojavi, nočejo
biti nekateri mestni linteiigenti avstrijski državljani. Ti
Lahi živijo ob morju; v Trstu imajo svojo najmočnejšo
postojanko. Avstrijski dinastiji mora biti na tem, da si
ohrani morje, Trst, Istro in Dalmacijo; brez morja bi bila
Avstrija navadna agrarna država z majhno industrijo. In
kot država mora imeti tudi svoje vojno forodovje, da si ve
tudi ž njim pomagati proti napadalcem;. Vladanje zaradi
teh laških nezadovoljnežev ni lahko. Stisniti jih za grlo,
ne gre. Italijani so na našem obmorju še vedno vodilni
trgovci, so iše vedno merodajni meščani v marsikaterem
mestu na slovanskem jugu.

Naše absolutistične vlade so mislile, da bodo to pe¬
ščico Slovencev venddrle ponemčile in potem že kako
ugnale avstrijske Labe. Ali Slovenci jim nismo hoteli sto¬
riti te usluge, nismo hoteli narodno umreti in še nas je
precej med nemiško Avstrijo in avstrijskimi Italijani. Tudj
novejše vlade še mislijo na to, da nas bo v doglednem
času konec, iker bi sicer ravnale drugače z nami. V se¬
veru, sredi države živijo Nemci kompaktno vkup, raz-
trošeni pa so tudi med vsemi drugimi avstrijskimi narodi.
Nemci sicer nimajo one večje omike, kakor njihovi bratje
v rajhu, ali vendar le imajo v Avstriji največjo tam, kjer
živijo kompaktno skupaj. Dobivali so dosti kulture od
bogatega luteranskega strica, razvili so v severu in na
Nižjem Avstrijskem precejšnjo kapitalistično gospodar¬
stvo. Živeli so vedno tudi pri državnem koritu in odpadlo
je tam dosti zanje. Nemci so foilil v srednjem veku že dobri
rokodelci in so si nabirali tehnične spretnosti; more se
reči, da so se hitro poprijeli tovarniškega, industrijalnega
iproizvajanja in se tako obogatili, da plačujejo precej
državnih davkov. Ti Nemci so tudi danes najbolj omikani
narod v Avstriji, dasi gotovo ne tako, 'kakor Nemci v
rajhu. Ti Nemci imajo v naših vladah in pri državnih
uradih svoje rojake; častnikov je pa v državni armadi do

— 80

70% Nemcev. Vladni aparat v Cislitvaniji je po večjem
sestavljen iz Nemcev. Ti bi se bili skregali s pametjo, alko
bi ne jemali in preskrbljah svojim rojakom vseh koristi,
ki jih daje sovladanje. Torej je umevno, da se tudi naša
dinastija naslanja na svoje Nemce. Leta 1866. smo bili
Avstrijci premagani od Nemcev v rajhu. Tedaj se je
mislilo v vrstah zmagovalcev na to, da nam vzamejo
Češko in Moravsko in naša dinastija je tudi drugače
videla, da nima več prostora v Nemčiji. Nekateri domači
Nemci so se prav nerodno obnašali in povedali javno v
parlamentu, da stremijo v zvezo z brati v rajhu. To vse
je učimilo, da naši avstrijski višji državniki, ki so vdani
naši dinastiji, o Nemcih ne mislijo več tako', kakor so.
Naš vladar ima tudi glede Nemcev težavnejše stališče
sedaj, ko se je vzbudila narodna zavest, kakor so ga
imeli njegovi predniki in prej on sam.

Čehi so se dvignili tudi na visoko stopinjo omike.
Plodni so in pridni kakor mravlje. Pridobili so si dosti
učilnic in pridno so se učili. Bili so trdne glave, katere
kakega smotra ne spuščajo iz oči. Imeli so dosti dobro
razvitega meščanstva in kmetje so bili na bogati zemlji
samosvoji Trpeli so veliko, ali delali so nemškim vladam
dosti preglavice. Danes smatrajo avstrijski Nemci Čehe
v gospodarstvu za enako vredne in že paktirajo ž njimi
zaradi ureje življenja Nemčev in Čehov na češko-nemški
zemlji. Čehi se imajo zahvaliti svojim mnogobrojnim šo¬
lam in posebno realkam ter tehniki, da jih danes štejejo
v državi med prve industrijalee. In so postali s svojo eks-
panzivno močjo nevarni Nemcem, — ker se med temi
naslanjajo češki delavci in rokodelci, ki so vajeni slabše
hrane, imajo manj potreb in so tako 'Cenejši delavci; češka
inteligenca zaseda tudi uradna mesta med njimi. Čehi
imajo med avstrijskimi narodi največ šol. Dunaj se mora
zavarovati pred njimi po posebnih šolskih zakonih. In ti
Čehi hočejo vsaj autonomijo v svojih deželah, včasih pa
celo avstrijsko federativno zvezo, v kateri bi bili posebna
država v državi kakor Madjari. To je smisel njihovega
zahtevanja obnove starega češkega kraljestva. Cehov je
že precej milijonov in njihovo še prav bogato veleposest-

- 81

no plemstvo stoji po večjem v narodnih vrstah. Čehi so
postali jako močan in bogat narod, katerega dinastija
upošteva in na katerega se morajo tudi naše nemške
vlade ozirati. Ti -Čehi tvorijo sedaj, protitežje proti Nem¬
cem in Madjarom. — O Poljakih se ne govoril dosti. Ti
Slovani, veilifco po številu, so glede narodnosti srečni
ljudje. Da še ti ne delajo preglavice, se jim daje, česar
želijo, da le poidpirajo 'Nemce in dinastijo. Poljaki so jezi¬
ček na tehtnici, alko gre za odločitev med' Nemci, Lahi
in Slovani. Dozdaj so bili proti drugim Slovanom indife¬
rentni, Nemci so jim dovoljevali, kar so zahtevali. Med
Poljaki so tudi veleposestniki narodni.

Kaj pa mi avstrijski Jugoslovani? Prej, pred zlbuje-
njem narodne zavesti, torej pred 60—100 leti smo bili
predmet ponemčevanja. Potujčevali so nas, da se državi
olajša vladanje. Na razvijanje večje kulture pri nas se ni
dosti mislilo v vladnih krogih. Jožef II. se zanima za vse
obrti in posebno za industrijo in hoče katoliškemu duho-
venstvu vzeti njegovo moč. On ne zmaga, ker je preveč
germaniziral; njemu prevržejo nenemški narodi vse na¬
črte, ki bi omogočili večjo omiko. To nemčenje se ni
obneslo, najmanj pa na češkem in med energičnimi Mad-
jari. Madjari in Poljaki so že odstranili- nemške sledi iz
absolutističnih časov. Čehi že precej in še imajo z njimi
opraviti, ali srečno zmagujejo. Hrvati ravno tako. V vseh
teh narodih so sodelovali v dolbi pretečenih 100 let še v
avstrijskih vladah važni veleposestniki. Le naši velepo¬
sestniki se niso zganili, dasi so videli, kako v vsakem
nenamškem narodu veleposestnik v prvih vrstah stopa
proti absolutizmu, ki hoče vse ponemčiti. Katoliški du¬
hovniki so -delali opozicijo cerkve proti reformam Jožefa
II. v cerkvenih stvareh, zaradi narodnostnih vprašanj
niso bili jezni. Na Slovenskem je bilo sicer dosti duhov¬
nikov prijateljev Jožefovega nastopanja proti rimski
kuriji. V dobi absolutizma v Avstriji se je dosti Slovenstva
ponemčilo v obmejnih krajih. Meščan je po večjem nemški
govoril, zavedal se ni slovenske narodnosti, veleposestnik
tudi ne, tedni je ostal kmet, ta je pa bil še tlačan in ni imel
nič govoriti.

i)

— 82  —

Ali Hrvati in pod tem imenom jemljem tudi Srbe, niso
po absolutizmu dosti trpeli glede narodnosti. Njihovi gra¬
ničarji so bili že v času Marije Terezije nemčeni, ali
Marojčiči, Filipoviči so ohranili' vedno zvestobo slovanski
domovini. Nekaj nemških vasi so dobili v teh časih
Hrvati, ali oni so trdni in zdaji po aneksiji Bosne in Herce¬
govine še trdhejši, ravnotako tudi dalmatinski Hrvati.
Ker je pri nas dinastija vse, bo ta sedaj tudi Hrvate lahko
izigravala proti Madjarom, Nemcem in Lahom, aiko bi ti
hoteli biti preveč samosvoji. Po samostojnosti stremijo
vsi narodi naše Avstrije, ker le v njej vidijo mogočnost
razvoja v časovnem duhu. Ta stremljenja pa pridejo v
navskrižje z interesi dinastije, ker si ta ne bo dala jemati
oblasti čez armado in druge ustanove in ne bo hotela
biti zgolj osebna vez. Med dinastijo in posameznimi na¬
rodi bo tedaj vedno kaj navskrižja in, ker sta Nemec in
Madjur že precej močna in avstrijski Lah ni brez pome¬
na, — (saj če zastoče, čujemo takoj odziv iz italijanske
države) — smo Slovani dobri za protitežja. Takim proti-
težam se mora kaj dati, zastonj ni nič na svetu; Cehi so
v pretečenih desetletjih že dobili marsikatero važno pra¬
vico, ki jim olajšuje njihove boje proti Nemcem, Hrvati
si bodo tudi zasigurali, ako bodo pametno lavirali, v naši
državi svojo bodočnost. Čehi jim naj bodo v vzgled. Kaj
so prestali Čehi dragonad, in danes ?

Mi mali Slovenci smo reveži. Mi nič ne štejemo.
Spadamo pod avstrijske dedne dežele in te se ne smejo
izpreminjati; še zjediniti se ne smemo pod eno politično
deželno vlado ; — Nemci bi tako zavpili, da tbi odmevalo
v nemškem rajhu. Da bi se zjedinili z Dalmatinci, tudi
na to ni misliti, še manj pa z vsemi Hrvati. Mi za enkrat
nič ne štejemo in ker Nemci na Češkem ne morejo pri¬
dobiti več tal in 'tudi ne drugod, so za nas Slovence tako
skrbni, da nam že skoraj zraka primanjkuje v ljubezni-
polnih objemih Nemcev in Lahov, katera soseda si pri¬
voščita vsak en kos naših dežela. In vendar smo glede
rešitve Trsta in Adrije pred Italijani poleg Dalmatincev
in isterskih Hrvatov najvažnješi avstrijski narod.

Katoliški duhovnik sedi v Avstriji v vladni hiši na
dobrem mestu, ta bi -lahko kaj pomagal na tem mestu
slovenskemu narodu. Ali ta naš duhovnik mora nasto¬
pati, kakor velevajo koristi hierarhije, katoliške cerkve,
ki niso identične s koristmi (slovenskega naroda.

Katoliški duhovnik je najstarejši mednarodni element
na svetu, katoliški duhovnik ima svojo državo in mora
za njo skrbeti za to, -kar vsebuje skr-b za svoj stan, za
sebe. človek brez fami-lije, lastnik velikih fondov in, do¬
kler neumnost ne izumre, srečni posestnik petič pobožnih
ljudi, ali vsaj umirajočih, katerim še podedovani -katolici¬
zem leži v krvi.

Politična moč je važna za življenje vsakega naroda.
Ako bi vrhovno vodstvo katoliške -cerkve hotelo, — (in
hotelo bi, ako bi bilo videlo v tem zase posebne koristi)
— bi mi Slovenci bili že pri vladah upoštevani narod; ako
bi katoliški -duhovnik hotel, 'bi Nemci ne bili politični
zavezniki avstrijskih Italijanov, mi bi se že davno upo¬
števali v zvezi iz drugimi Jugoslovani kot naravni
stražnik Adrij-e in Trsta pred izgubo po kaki nesrečni
vojni. Ako se mi avstrijski Jugoslovani okrepimo kultur¬
no, gospodarsko, da zavladamo v ■obmorskih mestih v
Istri, Dalmaciji, na Slovenskem, kdo more potem- roko
položiti na ta državi toliko vreden in tako -važen svet in
m-orje -o-b -njem?

V Avstriji obstoji vladanje dostikrat v pametnem
izkoriščanju -raznih narodov, pr-otistavljanju, zapostavlja¬
nju, pro-težiranju enega proti drugemu. V Švici tega ni,
tam so -lju-d-je vseh treh narodnosti, nemške, francoske in
italijanske enako omikani in dobro izhajajo. V Avstriji se
bo ta-k-o, kakor -gori povedano, diplomatiziralo še dolgo;
dokler pa,bo katoliški duhovnik imel kaj veljave v držav¬
nih vladah, bo-de vlekel z zastopniki onih narodov, kateri
ima-jo in bodo imeli za-ča-sno največ veljave v vladah; —
»kaj mu more -dati ubogi- zlo-dij«, pa velja zanj glede
revnih narodov. In tako mi Slovenci in tudi drugi avstrij¬
ski Jugoslovani nimamo politične moči, ne m-o-remo na¬
stopati ne proti Nemcem, ne Madjarom, ne Italijanom,
kakor bi bilo prav za na-s in dinastijo, za vso državo, da

Hi

bi bili trdni stražniki adrijanskega morja. Škodilo državi
tudi ne bi, ako bi 'bilo naše gospodarstvo dobro razvito;
nekaj davkov ibi lalhfco plačali več. Tako pa težavno gra¬
dimo naše poslopje kulture, tako se težje pripravljamo za
izvrševanje kapitalističnega gospodarstva na vsej črti in
težje pripravljamo .njega kulturo. Zadnji bomo, ko bo pri¬
hajalo že kaj drugega na površje razvojev. —• Na Slo¬
venskem .smo nekaj časa prav srdito gledali na naše fa-
rovške ljudi. Videli smo, kako pomagajo zavirati razvoj
naroda v boljše. Seveda bi morali pomisliti posvetnjaki.
da ta človek drugače ne more, ne sme. Njegovi boji so
stanovski za veljavo, za kos kruha. Ali drugod so tudi;
toda ko je treba narodnosti kaj v dobro storiti-, so vsi na
mestu. Čehi so bili Husiti in dosti tega duha je še v njih,
ali češki duhovnik je vselej najti v vrstah narodnih
bori tel j e v. — Ako bi slovenski duhovnik -s tako srditostjo
nastopal za vprašanje »biti ali ne biti« slovenskega na¬
roda, kakor nastopa proti slovenskim strankam, ki s-o
mu pr-otivne, bi se nam vse drugače godilo v obmejnih
Krajih in v središčih. Pa naši duhovniki vendar že tudi
plešejo, sofcolijo v povzdigo narodne zavesti, v državnem
zboru so -delali obstrukcijo, ko so Italijani zahtevali svoj-o
juri-dično- fakulteto v Trstu! — Katoliški duhovniki so se¬
daj dostikrat člani čislitvanske vlade, to je gotovo, in
včasih obstruirajo katoliški duhovniki proti svoji vladi!

— Duhovniki- so edini merodajni v vodstvu slovenskih
klerikalcev. Torej! — Naši slovenski -duhovniki niso najti
v vrstah onih, ki delajo v parlamentu za povzdigo
oo-litične moči slovenskega naroda, jugoslovanstva. Vla¬
dna- prijaznost jim daje moči, da loži e zavladajo v domo¬
vini, da ložje priklepajo kmeta na-se in z njegovimi gla¬
sovi pridobijo nadvlado v -občini, v deželnem zast-opu.
Tedaj ne morejo biti doma sovražniki nemških, laških
pretenzij. Tako, kakor naš duhovnik, bi morali postopati
naši posvetnjaki 'z vladami, morda bi kaj dosegli v korist
varstva Slovencev pred tujčenjem zaradi važnosti A-drije.

— Tako mešetarjenje bi se težko strinjalo s tem; -da se
v domovini odbijajo napadi Nemcev in vlad na našo na¬
rodnost. Naši duhovniki ne vidijo nevarnosti za narod-

nost, oni so v tem oziru mirni državljani in ko so na
Kranjskem bili nekaj let liberalni Slovenci s nemškimi
veleposestniki zvezani proti duhovnikom, so duhovniki
delali na to, da dobijo, Nemce na svojo stran, da zavladajo
v deželnem zlboru in liberalstvo težje tudi s tern pobijajo
v drugem življenju. Vsaka stranka išče zaveznikov', to je
naravno, ali ako je kaka slovenska stranka vladna in je
zvezana 'z domačimi Nemci v kakem autonomnem zlboru,
potem mora tudi na to gledati, da pridobiva slovenski
narodnosti kaj dobrega, da odkrha vsaj nekaj osti nem¬
škemu prodiranju v naše kraje. Tega ni zaslediti v zvezi
naših duhovnikov z Nemci na Kranjskem, z Laihi na Pri¬
morskem, z Nemci v centralni vladi. In to je kvarno za
našo narodnost. Ako se vse to pregleda, potem moramo
izprevideti, da imata Lah in Nemec prav lahko delo v
prodiranju v slovensko zemljo. Tudi če 'bi ne bilo nobe¬
nega drugega strankarstva na Slovenskem, in bi bili vsi
Slovenci zadovoljni z vodstvom in delom duhovništva,
tujci ! bi rezali vseeno kos za kosom od Slovenstva; naš
duhovnik ima enkrat svojo dano pot, on je član interna¬
cionalne, katoliške hierarhije, ki se ne more brigati za to
malo Slovenstvo, ker se ne bo zaradi njega kregalo z Ita¬
lijani ali Nemci.

Tujcem je kakega naroda je zavora napredovanju, ako
se isto ne more zgoditi v kratkem času. Boji proti tujčenju
stanejo čas in denar, ki bi se lahko porabila za kulturno
delo, narod stagnira v napredovanju. Dosti boljših talen¬
tov tujčenje pokvarja v značaju. Renegat še ni bil nikjer
v časti. Nas Slovence potujčujejo v šoli, v uradih, v me¬
stih, Ob mejah tudi v cerkvah, v vsem življenju cd zibele
do groba. Vsak drugi narod bi že (bil i.ztrepetal, dasi smo
na že manjšam svetu in smo maloštevilnejši v primeri s
tem, kako se mi in drugi narodi množimo. Morebiti po¬
stanemo še važni v avstrijski politiki, morebiti nas bo še
rabila Avstrija. — Ali pa se tedaj ne bo glasilo iz naših
vedno redkejših vrst: pozdravljen, cesar, umirajoči te
pozdravljamo!? —

Mali smo, ali morebiti pridemo brez vladne pomoči
naprej. V Bosni in Hercegovini ie Avstrija dobila nove

86  -

ljudi. Hrvati na Hrvaškem in v Dalmaciji se bodo sčaso-
som gotovo izrabljali kot protitežje proti Madjarom, ki
tudi proti morju težijo in hočejo pridobiti Adrijo zase.
Hrvatov je veliko; Madjari s svojimi pretenzijami (bodo
sami za to skrbeli, da pridejo Hrvati iz slame na bla¬
zine. Avstrijskih Jugoslovanov nas je okoli 18 milijonov.
Lepo število je to in če se še moderno omikamo, posta¬
nemo vsaj toliki, da krepko zagrmimo na ušesa Italija¬
nom; da ne trpimo, da gledajo zaljubljeno čez morje. —
Ali če bodo avstrijski Srbi gledali v Srbijo in Črnogoro,
bo to nova ovira za naš razvoj, mi potem ne pridemo
do samouprave v naših deželah, imeli nas (bodo za ire¬
dento, nas pa bodo dali na verigo, ker smo Slovani. —
Vsekakor pa smo (postali Jugoslovani po aneksiji
Bosne in Hercegovine znamenitejši narod. Če neumnosti
ne delamo s kakim škilenjem na Črnogoro ali Srbijo,,
pridemo enkrat gotovo v poštev kot protitežje Madjarom,
Nemcem in Lahom. Mi moramo znati trgovati, kakor
znajo Madjari, Poljaki in — katoliški duhovniki. Vse je
pri nas stvar trgovine in — prijatelji, — odločilna je v
Avstriji dinastija, ne pa parlamenti. —-

Črnagora šteje kvečjemu 250.000 ljudi, velika je ka¬
kor naša Dolenjska, do polovice popoten Kras. In vendar
jo smatrajo evropejski diplomati za jako važno državico!
— Slovenci smo v Avstriji Črna gora proti Lahom. Ako
zvežemo čez Tržič Istro z Goriško in ostalim slovenskim
svetom, ako postanemo gospodarsko in kulturno močni,
in naše (ljudstvo šteje med boljše talente med avstrijskimi
narodi, potem ima Avstrija zanesljivo stražo ob Adriji.
Kam pa hočemo Slovenci na zunaj škiliti? Le neumnež
more kaj takega misliti. In mi bi iskali kake revne drža¬
vice, ki Siama svojcem ne more pomagati do boljšega
gospodarstva in večje kulture? Neumnost! Le želeti mo¬
ramo, da se med nami obstoječi provincijalizem odpravi,
da se vsaj z Dalmatinci zbližamo politično in da si poma¬
gamo razvijati se v sedanjem gospodarstvu (in omiki.
Majhna razlika v dialektu nas Slovence loči od dalmatin¬
skih in drugih Hrvatov in na slovenskem' Jugu bi bili
lahko z državno pomočjo najboljši kulturni element, ker

— 87

smo precej pridobili po nemški literaturi in vedah. Ako
je res kaj iredente v naši državi, potem je rezona držav¬
nikov, da nas z državnimi pripomočki podkrepijo. Potuj¬
čili nas ne bodo, tiasi se Nemci hvalijo, da napredujejo na
slovenskem Koroškem, da na slovenskem Štajerskem ne
izgubljajo v mestih svojih ljudi in da napredujejo na Go¬
renjskem. Nemški pisatelji očitajo avstrijskim .cesarjem,
zakaj se ni v času Jožefa II. in pozneje tako postopalo s
Čehi in Slovenci, kakor zdaj (Prusi postopajo s Poljaki na
Pruskem', češ 'da 'bi (bili Čehi in Slovenci že davno narodno
mrtvi. Dobri Avstrijci naj bodo 'zadovoljni, da se to ni
zgodilo, most do Adrije za nemštvo iz rajiha le tako- ni
postal trden in še bo obstajala Avstrija, mi, njeni Slovani,,
jo borno držali v notranjem, ako- bi hoteli drugi trgati
državo, kakor so že pretili; proti zunanjim močem pa
bode odločevala duševna in fizična moč v naši armadi in
mornarici. Ali trden avstrijski slovanski jug bi bil tudi
dober most proti izhodu. Donava je velika reka, ki teče
po vsej državi, izteka se pa v Črno morje, ki še ni naše.
Lahko bi postalo kedaj avstrijsko. Z nami Jugoslovani se
da delati dinastična politika in se tudi bo, ko Nemci in
Madjari izgubijo prvenstvo v avstrijskih vladah, — ozi¬
roma postanejo čeki, Poljaki in Hrvati odločilni v
avstrijski državni politiki.

Pisal sem, da razvija kapitalistično gospodarstvo
-neko drugo, da nastopa vzajemna pomoč. Pravijo, -da je
zahteva socialistov p-o jednakili pravicah nesmisel, da
ljudje niso jednaki v talentih in narodi tudi -ne. Kaj pa, ako
se res razvije kapitalistično gospodarstvo vsaj v zadružno
gospodarstvo, kar je vsekakor mogoče in se že razvija
med bolj omikanimi narodi in vse delovanje kapitalistič¬
nega gospodarstva 'goni v ta razvoj ? Potem bo proletarec
postal merodajen človek. Proletarec bode povsod enako
nastopal in on. mora uveljaviti enake dolžnosti in enake
pravice, tudi enake pravice med narodi. Jugoslovani po¬
sebno zaradi tega nimamo pametnega razloga, da bi bili
sovražni socialni -demokraciji, morali bi biti isti dobri
prijatelji, ker nam 1  more ista pomagati v parlamentu do
veljave. Jugoslovani nimamo dosti moči za napredovanje

— 88  —

v kulturi na razpolaganje, 'Ovire za istega so velike,
dobro je, da varujemo vsako pripomoč in se je oklenemo.

Kmetovo delo je bilo doslej tako, da ga ne more
opravljati vsak član drugih stanov. Sedanjega kmeta se ne
napravi v ‘par letih, kakor rokodelca. Sicer mora tudi
rokodelec imeti prirojene, v generacijah pridobljene
spretnosti. Kmet pa je počasne rasti, v stoletjih se vzgaja
ona varčljiva, potrpežljiva in vstrajna delavna moč, ki
premore skozi skoraj 8 mesecev na leto dan za dnevom
delati na dan po 15 ur pri slabši hrani, ki zamore tako
varčevati iz vsem, kar ima kaj vrednosti, kakor dela to
sedanji kmet. V kmetovem delu se vrstijo razna dela;
dolgočasni kmetovi opiavki niso, ali opravljati se morajo
redno in stane kaj hoče. Kmet ne sme polegati, ne sme biti
niti bolan. Ko se bolan uleže, je toliko, da pošlje tudi po
»gospoda« in umre.

Kapitalistično gospodarstvo jemlje dosti ljudi iz
kmetije med svoje delavstvo v tovarnah, trgovini, roko¬
delstvu in v prometu. Ti pridejo v vse druge življenjske
razmere in v delo, ki odvaja od kmetskega dela in živ¬
ljenja. Čuditi se je, da toliko Slovencev, ki je delalo v
tovarnah, ima še po vrnitvi domov razpoloženje in zmož¬
nost, da opravlja kakor pred odhodom, kmetsko delo.
Ali kakor je stroj in po njem predligačeno delo zrevolu-
cioniralo vse meščanske olbrti, tako je že tudi kmetijo.
Delo s pomočjo strojev in umetnih gnojil, delo na kmetiji
s pomočjo ved o rastlinstvu in o živinoreji je že postalo
drugačno, uspešnejše in se razvija v tej smeri naprej.
Kitajci in Japonci so že zdaj kmeti, ki proizvajajo na
enem oralu poljedelske zemlje več, ko evropejski kmet
na 10 oralih. Vrtnarji okolo Pariza preskrbujejo s sočiv¬
jem ves Pariz in ga še odpošiljajo v London. Ob Novem
letu postaviti sveže grozdje na mizo, tem vrtnarjem ni
težko, krompir trikrat v letu pridelati, tudi ne. Kmetiji
podaja industrija vsakovrstne stroje in gnojila pcfceni,
zdravstvena veda podaja navodila, kako rediti in zdraviti
živino. Živinske kuge so .zdaj kakor med ljudmi redke
in se odpravijo hitro. Toliko milijard ljudi je preživljati
z živili, ki jo daje kmetija! — Jz zemlje se mora dobivati

- 89  —

več živil kakor kedaj prej, pa ji tudi zopet dajati nazaj,
da ne uboža in odreče človeku svoje materne skrbi. Vse
drugačno delo nastaja sedaj na kmetiji in s tem prevra¬
tom postaja tudi človek-kmet drugačen. Delo pr e-
olbrazu je človeka. V k m  e t i j o pa pri h a j a
tudi vse na z i r a n j e drugega sveta, tudi
kmet že hoče boljše živeti, se 'boliše
oblačiti, lepše stanovati, se boljše
prehranit L K m e t v e d n o b o 1 i uvideva,
da bo treba vzajemno (pomoč še bolj
.1 z k o r i š č a t i, k m. e t ib o moral iti v p r o i z-
v a j a 1 n e zadruge, ker m u n e m o r e j o dr ž a v-
u e moči dati vsega, kar rabi za priprave
Intenzivnejšega kmetovanja, da si z i d a
mlekarne in zadružne m e s mi ce in p il ač u-
j e svoje trgovske s o dela v e e. Vrtnarski kmetje
v nekaterih krajih imajo pokrite cele orale zemlje s stek¬
lom in uvajajo po ceveh toploto' v zemljo. Ti kmetje pra¬
vijo, da imajo lahko grozdje o Božiču, dokler imajo kaj
premoga. In na tej poti se sreča kmet z
ve 1 i k a n s k o maso mestnih delavcev, ki
stremijo zatem, da se pripravlja blago-
stanje vsem  1 j u d e m; tudi bode uvidel kmet,
da se mora družiti v vseh prilikah življenja s to maso.
Tudi kmet mora drugim povedati, kakor je povedal neki
tkalec: »Nočemo vaše juhe, dajte nam naša prava, potem
bomo jedli rostbefe«. Vse drugačno delo, življenje seda¬
njega gospodarstva bode tudi tega konservativneža-
kmeta storilo gibčnega, nezadovoljnega in samostojnega;
on ne bo dolgo več v Evroipi protitežje in ovira razvoju
človeštva do pametnejšega urejevanja gospodarstva in
vsega življenja. — Nič ni na zemlji stalno, vse je v raz¬
voju. Zato tudi ni obupati, da bi bil jugoslovanski kmet
vedno kuli ameriške industrije ali volilec farovških poli¬
tikov. Slovenski in ves jugoslovanski kmet bo moral po¬
stati dober vrtnar in živinorejec. Ob morju bo živelo na
kvadraten kilometer veliko ljudi, katere bo imel zakladati
z živili. Jugoslovanski kmet ne bo le kmetoval, da za-se
prideluje krompir in mleko, on bo hotel imeti, da ustreza

- 90  —

večjim potrebam. Večje potrebe vstvarja v vsakem člove¬
ku sedanje veliko gospodarstvo in duševnejše življenje.
Tudi na kmetiji so že večje duševne potrebe in vedno
več jih prihaja vsled intenzivnejše dotike kmeta z meščan¬
stvom in delavstvom industrije ter prometa. Večja omika
vstvarja večje potrebe. In kam hoče naš kmet izvažati
prebitke svojih pridelkov, kakor proti morju in po njem
tudi v drage kraje? — Proti severu živijo nemški in
madjarski kmetje. Na slovanskem Jugu so tla za moderno
kmetijo. Vse, kar želiš postaviti na mizo za naj finejšo
pojedino, nahajaš v naših jugoslovanskih krajih. Južni
Slovani lahko dobro živimo, kot sadjarji in živinorejci.
Ako samo gojimo rejo goveje živine, svinj, kuretine in
izrabljamo njive za pridelovanje 'Maje, zamoremo postati
bogati kmetje. Zadružne mlekarne spojene 'z zadrugami,
za rejo prešičev in kuretine, in milijoni bodo prišli iz naše
kmetije v promet in dosti teh v domače hranilnice. Naša
kmetija je lahko bogata; na Hrvaškem in v Bosni je toliko*
plodne kmetijske zemlje, da bi francoski, danski in švi¬
carski kmetje na njej in poid gorkoto solnica v teh krajih
stvarjali paradiže. 'I n o ib t e h z e m 1 j ah je drug o-
bogastvo narave — morje!*)

Nemci v rajhu naraščajo*, Italijani še 'bolj. Ali misli
kdo, da se bo lakota teh dveh narodov po kmetijski zemlji
ustavila pred mejnimi koli naše države, ko doma ne bo
dosti živil in jih ne bo mogoče od drugod dobiti! — Ju¬
goslovanska poljedelska tla in adrijansko morje vsebujeta
toliko bogastva, da ju bosta Nemec in Italijan vedno gle¬
dala, ko ne bo za vse živil v domači fcašti. Mej narodi so
bili nekdaj boji za boljše pašnike, in vršijo se še danes
med omikanimi in najbolj* omikanimi narodi, samo v drugi
obliki. Za nas Jugoslovane nista več avstrijski Nemec in
Italijan toliko nevarna, kakor sta bila doslej, ali bati se
je Nemčije in Italije, ki moreta zjediinjeni našo Avstrijo
raztrgati na drobne kose; — tudi za ta slučaj si nam* je

*) Optimistično, pa ne nemogoče, ampak ob smotrenem
delu prav mogoče; nikakor to mnenje ni utopično, četudi se
bistveno krije z mojim o agrarnem socializmu. (Glej ..Socia-
izem"). (Op. ur.).

91

treba pridobiti veliko omiko in dobro gospodarstvo. Treba
je zarano vstajati in se vedno ozirati proti jugu, proti ad¬
rijanskemu morju; neoziraje se na to, ako je komu všeč
ali ne, moramo krepiti gospodarstvo in duševno raz¬
vijanje kmetije na slovanskem jugu. Naš kmet je vsled
svoje mase tudi varuh slovenske narodnosti. Zgodovina
nas uči, da južni Slovani, dasi vstvarjeni za vsa roko¬
delstva in obrti, v mestih nismo radi živeli in razvijali
meščanske omike; meščani na naših tleh niso bili v pre¬
teklosti to, kar nemški in italijanski meščani; — sedaj
je tudi našega kmeta zgrabilo kapitalistično gospodarstvo,
zdaj mora proizvajati dosti več ko v prejšnjih časih za
trg; gojiti mora intenzivno obdelovanje poljedelske
zemlje, pridobivati si večjo strokovno omiko; pridobi¬
vanju iste se ne more ustavljati in ti dve pridobitvi ga
boste postavite na trdne noge in on bo, kakor vselej,
tudi v drugih razmerah dober delavec. Zatorej je skrbeti
zaradi tega tudi za realke in kot nadaljevanje šolanja —
za kmetijske šole. Čehi imajo jako izobražene kmete in
jako dobro je razvita češka kmetija. Tudi mi Jugoslovani
imamo svoj Banat kakor Čeihi svojo Hano. — Torej še
ni obupati, ako vidimo, da slovenski kmet po večjem še
streže farovžu in je njegov volitec. Še je v politiki okor-
než, ali on ne hodi zastonj v veliko delavnico, v Ameriko
in po drugem svetu, on se, kar je posebne važnosti, hitro
poprime novejših načinov kmetovanja; v jedni generaciji
že zmagujejo novi načini dela v naši kmetiji. In delo,
gospodarjenje je podlaga duševnega dela in naziranja.
Danski kmet je danes kot zadružni kmet vladar danske
države, on je danes za angleškimi industrijalci naj¬
bogatejši človek v Evropi, on je prvi razvil vseučilišča za
maso narodovo, njegovi zarodi so omikani, kakor drugod
omikanei srednjih stanov. In pred 50 leti je bil še analfa-
beten pijanec. Seveda, on je protestant, on ne podkupuje
svetnikov, oziroma ne plačuje duhovnikov, da mu pod¬
kupijo svetnike in ti Bogu predlagajo njegove prošnje, on
ne stori dobrih del, da si z njimi zasluži nebesa, pa po¬
šteno živi, dela in se ne boji smrti; pred vsem pa skrbi
ta protestant za dobro življenje tu 1  na zemlji in ljudje
pravijo, da je tako ravnanje Bogu prav ljubo.

— 92  —

Bosna in Hercegovina sta slabo obljudeni; v Bosni
baje tretjina kmetijske zemlje ni obdelana. Povedal sem,
kako je priden slovenski kmet. Avstrijske vlade nasel¬
jujejo v Bosni nemške kmete iz rajna. Kak dober kvas bi
postal slovenski kmet v teh deželah, kako lepo bi sezidal
kmetske domove v tej krasni in plodoviti zemlji; v krat¬
kem času bi bilo dosti več goveje živine in bi uspevala
svinjereja, ki donaša toliko denarja slovenskemu kmetu v
domovini. Veliko Slovencev živi v Ameriki in v krajih
premogokopov Westphalena, na Gornjem Štajerskem,
dosti jih dela po zimi v madjarskih hostafh; par sto tisoč
jih je na leto odsotnih. Kaj bi ustvarjale pridne roke od
50 do 100 tisoč na domači kmetiji odvisnih slovenskih
kmetov dobrega v Bosni in Hercegovini sebi in vsej
državi v prid! — Slovenec ima v živinoreji, Slovenka
posebno v svinjereji srečno roko kakor Bolgar kot vrtnar.
In Slovenec je v nekaterih krajih izkušen rudar-premogar,
v Bosni in Hercegovini pa je toliko premoga najboljše
vrste, katerega dobivanje se lahko dražje plačuje.

In bogastvo teh novih, še malo izčrpanih dežel nas
druge avstrijske Jugoslovane naravnost kliče na delo v
njih. Duhovnikov imajo tam dosti, juristov tudi, tehnikov
nimajo, višje izobraženih poljedelcev in rudarjev ne. In ti
so pravi produktivni delavci. Jugoslovani smo zane¬
marjali tisoč let razvoj rokodelcev in meščanskega dela;
to nas je zapostavljalo, to pomanjkanje nas je delalo
sužnje bolj omikanih narodov, katere je vodil meščan na
delo, v svojo šolo in na izčrpanje neomikanih ljudi pri
drugih narodih. Čas je, da odpremo vrata realk, tehnike,
rudarskih in poljedelskih šoil na naši zemlji.

Realke so napravile Angleže velike v gospodarstvu,
one vstvarjajo na Nemškem Angležem enake delavce ka¬
pitalističnega gospodarstva, one so povzdignile Ameri-
kance na njihovo sedanjo višino. Na Slovenskem vidimo,
kako gimnazijec ne more ničesar vstvarjati v zgolj teh¬
nično razvrščenem gospodarstvu, kako prihajajo skozi ta
vrata tujci in si pridobivajo v naših krajih bogastvo. Ni
leden premogokop na Slovenskem ni v rokah Slovencev
in milijone vrednosti vstvarja od tujcev v naših krajih go-

jena industrija. 0|b našem morju dela tisoče mehanikov
v ladjedelnicah; dobro so plačani, a so tujci, naš človek
opravlja samo težaška dela. — Ves Trst je praktična re¬
alka in tehnika — velika trgovska in prometna šola! Lah
se počuti dobro v teh obmorskih naših krajih. — Narav¬
nost prokletstvo je za vse Jugoslovanstvo, da njegovi
najboljši talenti delajo katoliški duhovniki in juristi. Ti ne
spravijo gospodarstva naprej, to so še delavci iz feudalne,
absolutistične dobe, so za to, ,da vzdržujejo red med alko¬
holično, nevedno, za kulija ižgojeno maso. Dajte našega
človeka v šole, ki mu pomagajo v produktivnem
obrtnem, rokodelskem in industrijalnem delu: omikan,

sit in dobro stanujoč človek se ne bode pretepaval in mu
ne bo treba pred razpelom in gorečimi svečami zabiče-
vati, da ga bo zlodej vzel, ,ako ne govori kot priča resnice
in ne bi bilo treba tolikokrat izprevideti, da naše cerkve
ne up li vaj o kaj prida na vzgojo značajnosti: delo je novi
organizator mas; dobra hrana, obleka in človeka vredno
stanovanje ter berilo podaja tudi človeku mase času pri¬
merno etično naziranje. — Razven kmeta Jugoslovani .ni¬
mamo pravih produktivnih delavcev, ki bi bili naši ljudje.
Nič druzega ne zahtevam od naših centralnih vlad,
kakor to, da nam dajo v Trstu zraven univerze tudi
tehniko, mehanične šole v Dalmaciji in Trstu, realke pa
v drugih krajih im vzgajali se bodo delavci, ki bodo
ponos države. Dalmatinec vozari kot mornar po vseh
morjih, spreten je tudi v tehničnih opravkih na ladijah.
Temu človeku je prirojena tehnična spretnost in revež
redko dobi boljši kos kruha, kakor je kos navadnega
matroza. Škoda je, da je nadvojvoda Maks šel po smrt v
Ameriko. Ta je rad bival ob adrijanskem morju, ta je
spoznaval važnost tega morja za državo ter napeljeval
prestolonaslednika Rudolfa na t-o.

Univerza v Trstu za Italijane in Jugoslovane, tehnika
za vse Italijane in Jugoslovane! , — Obe visoki šoli
pod isto .streho! — 700.000 avstrijskih Italijanov m
recimo 8 miiijnov Jugoslovanov bi pošiljalo svoje
fante na visoke šole v Trst. Ali bi Italijani zmogli
toliko Jugoslovanov? — Ali mislite, , da imata slo-

— 94

venski in dalmatinski fant vodeno -kri! Parkrat bi
se stepli z Italijani in jih d-obro nabili ,  in mir ibi
bil; naši bi se učili igraje italijanščine in Italijan bi tudi
poskusil, ako premore nauoenje hrvaščine. Vkratkem bi
imeli profesorje Jugoslovane in Italijane in ti dve visoki
šoli ter mehanična šola bi tako lepo složile laški slovenski
element v prid svojih naro-dov in v veliko korist vsej
državi! Za vse ljudi, ki se rodijo na avstrijski južni zemlji,
bi bilo potem dosti dobrega zaslužka, boljšega 'življenja,
in državi l bi ne bila sramota, da ona podaje med evro¬
pejskimi državami največji kontingent Ikulijev tuji in¬
dustriji. — Ne morem- si misliti lepšega, p-ripravnejšega,
kakor je Trst za visoke šole za nas Jugoslovane.
Danski škof Grundwig, ki je sprožil idejo ustvaritve ljud¬
skih vseučilišč, je želel, da bi bilo ljudsko vseučilišče na
Danskem v najlepšem, zgodovinsko najvažnejšem kraju.
Za nas Jugoslovane in za avstrijske Italijane je Trst ta
kraj. Tukaj so veliki duševni horiconti, tukaj se mladič
uči, če z odprtimi očmi hodi po morju. -Kako brezbrižno
v Avstriji ravnajo vlade s človeškim materijalom, se v-idi
v Trstu. Tukaj doli na slovanskem Jugu imajo v Dal¬
matincu in Italijanu spretnega človeka za vsa tehnična
dela in temu odpirajo po večjem le gimnazije. Tudi Slo¬
venec ima te sposobnosti, naši kmetje so za-se spretni
rokodelci v stavbah. Koliko denarja na leto zaslužij-o zi¬
darji iz Italije v naših avstrijskih deželah! — Pa imamo
Čiče, ki morajo po vsem svetu okolo na delo s kamnom,
ker si ne vedo pomagati doma. Dalmatinec kaže v svojih
staVbah mojstra in umetnika. Ni -šole, ki bi budila, ki bi
vzgojila te spretnosti! Naša mornarica bodi trgovska,
bodi vojna, rabi šolane delavce. Milijone stanejo ladije, ki
se zaupajo- mornarjem, milijone vrednosti prevažajo in
ljudi. Kaj bi pridobile po realkah, tehniki in mehaničnih
šolah v naših jugoslovanskih krajih te mornarice, koliko
denarja bi služili naši ljudje, ko zdaj opravljajo ile težaška
dela, tujci pa vlečejo mastne zaslužke. Težko je človeku,
ko pogleda v temno -zarjavel -obraz našega Čiča, Dalma¬
tinca, — prostega matroza ali zidarja s kamnom! —
— Gospodarstvo si bo že samo pomagalo tudi na teh ju-

— 95  —

goslovanskih tleh. Ti kraji so :po naravi prebogato ob¬
darjeni, da bi šlo mimo njih in Slovan si bo že pomagal
naprej; le delj časa bo trajalo, ker je toliko nepotrebnih,
umetno napravljenih ovir. Treba je učvrstiti slovanski
element ob Adriji, to je danes prav navadna resnica in
postaja čim očividnejša; par milijonov vsako leto več v
državni proračun za času in krajem primerne šole v teh
krajih in pomoglo bi se našemu ljudstvu na slovanskem
jugu kaj hitro naprej; po preteku petdesetih let bi se
državi vračali ti milijoni z obrestmi v velikih davkih,
katere bi ti dobro ukvarjeni naši delavci plačevali državi
in ob morskih avstrijskih krajih vstvarili vse, kar za¬
hteva novodobno gospodarstvo. Le kaka kratka vojna z
Italijani bi stala milijarde denarja. Ali najsigurnejša ar¬
mada ali vojno brodovje bi bilo proti Italijanom (v Italiji)
deset milijonov moderno omikanih, v realnih predmetih
šolanih Jugoslovanov. Naj Italijanu po naših deželah sko-
minajo usta, mi sami bodemo nekaj zanje, kar ne bo želel
polente iz Italije, kdor bo kaj, boljšega dobival v avstrij¬
skih deželah.

Država ima naše srednje in visoke šole v svojih ro¬
kah. Sami si jih ne moremo ustvarjati. Ako državne vlade
nimajo razumevanja za važnost naših dežel, potem si bo¬
mo morali sami pomagati. Gospodarstvo nam bo šlo na
roke, ali poslalo bo tujce med nas iz Italije, iz nemškega
rajha, ker nemški Avstrijci nimajo strokovnih tehnično’
izobraženih ljudi v izobilju, Madjari pa sploh ne kultivi-
rancev in strokovnjakov modernega gospodarstva. Ta
kolonizacija bo tujčila naprej, zavirala bo naravne raz¬
voje našega ljudstva na slovanskem Jugu. Potujčenje v
sedanjih časih ni mogoče na tako velikem terenu, kakor
je avstrijski slovanski Jug, tudi Prusi ne bi zamogli tega,
dasi se sedaj vadijo na svojih Poljakih. Ali zaviralo
bo to tujčenje naš razvoj.

Slovenci in Dalmatinci smo na najnevarnejših posto¬
jankah. Ali tudi nam se ni bati, da umremo narodne smrti.
Omika je tudi že postala internacionalna. Avstrijski Nemci
dobivajo od bogatega strica svoje deleže, naši Italijani iz
Italije, od svoje matere, kakor jo zovejo, mi od Nemcev,

- 96  —

Italijanov in izven naše države. V pridobivanju vsesvetske
omike Slovenci vztlic navedenim velikim oviram nismo
zadnji. Naša mesta so moderno opravljena in nekaj (bo¬
gastva je že v našem meščanstvu, ki more staviti nove
hiše, stare popravljati, staviti že drage tvoru ic e in tr¬
govati z večjim kapitalom. Meščanski otroci se že učijo
v novejšem času dobro, ne izgubi se jih dosti odstotkov
pred dovršenjem šol in v vseh strokah ved tekmujejo s
sinovi kmetije. Ljubljana daje v tem oziru najlepši vzgled.
Tudi v obmejnih deželah so videti dobri uspehi navzlic
utrakvističnemu značaju šol in drugih ustanov in v vsem
življenja. Tudi Amerikanci ne vstvarjajo originalne kultu¬
re, tudi oni so dobivali in še dobivajo kulturne elemente iz
Evrope od najbolj omikanih narodov, ali ti so postali
zraven že skoraj večji kot oddajalci omike v Evropi..
Amerikanci imajo najbogatejšo zemljo. Tem se ne mo¬
remo Slovenci primerjati, ali storilo se je že toliko pri
nas, da ni obupati, potujčenje stagnira in bo jenjalo, ko se
vsi deželam zavejo svoje večje naloge. Tako, kakor pri
nas, se upeljujejo elementi omike tudi na Hrvaškem. Tam
deluje blagotvorno domače vseučilišče, dasi še ni popolno,
in velika trgovska mesta Zagreb, Reka in Osjek. V Dal¬
maciji imajo iste ovire pri napredovanju kakor mi Slo¬
venci. Vprašanje je, ali so avstrijski Nemci tako dobra
rasa kakor Nemci v rajhu. Menda ni bilo povsem dobro
"križanje Nemcev s Slovani in narobe. In to se je dogajalo
v veliki meri v Avstriji. Saj še danes obstaja iblizo Du¬
naja nekaj slovanskih vasi, katere zovejo »Kroaten-
dorfer«. Kakor sem povedal, je bilo tako križanje na Go¬
renjskem in v Savinski dolini dobro. Na Kranjskem je danes
kakih 15 tisoč Nemcev-Kočevarjev, ki živijo kompaktno
vkup z diaspori, obdani od Slovencev. Kakor jih varujejo
naše vlade, vendar doma ne pridejo naprej, le v trgovini
s sadjem v drugih deželah so si nekateri pripravili večje
bogastvo, v akademičnih vedah so dali dosedaj 1  le jednega
vseučiliščnega profesorja. — Morda pa ni upoštevati
samo križanja, morda so v Avstriji vsi narodi bolj počasni
v duševnem razvoju ter zraven seveda v razvoju gospo¬
darstva. — Milje, v katerem živimo, je tak, da imamo v

— 97  —

obče predobro brano. Mi Avstrijci se večinoma predobro
hranimo in poln želodec se ne uči rad. Trda vzgoja vstvarja
včasih hitrejše napredovanje. Cehi so si še le v novejšem
času priborili več delokroga v svojih deželah in s tem
razvili tudi s volje 'gospodarsko in duševno omiko. Imajo
se za ta napredek zahvaliti v prvi vrsti svojim realkam
in tehničnim šolam ter svojemu številu. Vsak kos zemlje
jim' je bil dosti vreden; učili so se obrti, učili se na vi¬
sokih šolah in so tako spravili svoje zavode naprej. Po¬
ljakom se ne more odrekati dobra rasa. imeli so svojo
državo, imajo sedaj v Avstriji v narodnostnem oziru vse,
kar želijo in vendar še niso dosti razvili modernega go¬
spodarstva. Med Poljaki je dolgo trajal srednji vek, fevda¬
lizem brez meščanstva. Zemlja Poljakov je pa bogata.
Avstrijski 'Nemci so iz svojega razvili malo kulture; pri¬
dobivali so jo po večjem kakor avstrijski Slovani od dru¬
god, Jugoslovani smo zamudili dosti časa, ali ne moremo
misliti, da smo inferiorna rasa. Le hitreje je treba delati;
avstrijski Nemci imajo že precej fonda in množijo se,
lačni so naših dežel. Italijani so še nevarnejši, ti se mno¬
žijo v Italiji kakor kunci in v naše kraje prihajajo po za¬
služkih. Milje, v katerem živimo avstrijski Jugoslovani, je
dober, naša zgodovina kaže, da smo vzrasli v hudem
trpljenju. Nimamo dosti svetlih strani v naši zgodovini, da
bi se mogli ozirati na nje, in bi one sodelovale v nas, nas
vnemale; ali jadransko morje pljuska ob naših ob a lili.
srce, kaj «si želiš več! —

Pride čas, ko bo vsak narod imel tudi svojo in¬
dustrijo; kolonije v tujih deželah bodo nehale, tako v
Aziji, kakor jv Afriki. Ali vzlie temu bo še dosti vožnje po
morju, dosti še bo izmenjavanja pridelkov raznih dežel in
kontinentov. Morda v bodoče še več, kakor doslej. V
vsakem družabnem redu se bo mornarju njegovo delo
dobro zaračunilo in tudi tedaj, ko bodo vede podajale naj-
večjo sigurnost glede vožnje po morju. Tudi letanje po
zraku ne bo dosti 'škodovalo mornarstvu. In morje ima
ribe, ima dosti drugih za preživljanje potrebnih stvari.
Morje je vežbališče človeških telesnih in duševnih moči
in ob morju so bile in bodo postojanke, na katerih se dela

7

- 98

truden človek odpočiva. Slednji svet je neznansko bogat
in bode še bogatejši; tudi mase ljudstev bodo
deležne tega bogastva. Bogastvo bodoč¬
nosti bo v tem, da s e bo, pr o i z v a j a 1 o ,
kolikor se bo rabilo za vse ljudi brez
stradanja in tedaj ib o morje še le po¬
stalo važno, ko bo tudi rabilo vsem
ljudem v veselje in o d p o« č it ek. To, kar po¬
daja morje v tem oziru bogatejšim ljudem, nam daje sliko
za bodočnost. In Istra pa Dalmacija so kraji, v katerih
bo mrgolelo delavcev, imajočih zaslužek ob in na morju
in ljudi, došlilh iskat zdravja ali vsaj mirnega, lepega
vžitka.

Jugoslovani se razvijamo sedaj vsled vplivov sve¬
tovne omike vidno na boljše. !Ne moremo se upirati, če
bi se tudi 'hoteli. In ta omika nas bo bogatila na kraških
tleh, ker se bodemo z vsem srcem zaljubili v ‘lepo jadran¬
sko morje. Trst mora postati nas vseh avstrijskih Jugo¬
slovanov glavno mesto!

Nismo najslabša rasa in če se naše slovansko in
nemško meščanstvo zave svoje: naloge in svojih (koristi
ob in na morju, bo storilo vse, da ne pride ta dra¬
gocenost v roke druge države. Kaj pa je, če 'znajo me¬
ščanski elementi na avstrijskem slovanskem Jugu 'hrvaški,
laški in nemški? — Gospodarstvo nam pomaga, da pri¬
demo lažje 1  naprej. Ono ne strpi neumnih delavcev. Vsak
delavec mora biti v delu pri stroju natančen, zanesljiv
in šolan. Gospodarstvo jemlje delavce iz vseh narodov,
in sicer najspretnejše. Zaradi tega mora šola biti pristopna
vsem slojem 1  im stanovom in biti bo morala enotna. Ako
mnogojezična država kak narod zanemarja, ako Avstrija
Slovane zanemarja, mora se ji goditi hudo v konkurenci s
sosedi Nemci in Italijani in seveda mora postati tudi
gmotno revnejša. V vojnah se je že in se bo poznalo,
kateri narod je 'bolj omikan. Kakor v fabriki, tako mora
biti v kadrih armad vse jednako šolano. — Čehi so se
vzdignili do višine, da zdaj Nemci priznavajo njih večjo
kulturo in računajo z njimi Ikot ravnovažnimi sodržavljani.
Ali je s tem Avstrija kaj zgubila, da ima toliko in toliko

— 99  —

milijonov gospodarsko in umstveno izobraženih Slovanov,
kakor so Čehi? Seveda ne odstranja vse umovanje za¬
kona, da so ib o j i med stanovi in narodi in da je treba de¬
lati, učiti se, biti brezobzirnim, kakor Čehi in potem se
pride do sedeža v vladi in do upoštevanja. »Jeder wir-
kliehen Madht ihr Redit.« Najbolje bo, da se ravnamo,
dasi smo katoliške, pravoslavne in mohamedanske vere,
po izreku angleškega puritanca:  Zaupajmo v Boga

in imejmo svoj smodnik na suhem.*)

Tujci so si pridobili pri nas na Slovenskem že dosti
dobrih pašnikov. Upehali so nekaj industrije. Ti tujci ne
nastopajo, kakor bi imeli kot priseljeni gosti drugega na¬
roda; visoko nosijo glave. Proti takemu vedenju se po¬
kaže včasih nevolja domačinov, kjer so v mestih v pre¬
moči. Tedaj se sliši klic: Svoji k svojim. Ali čez nekaj
časa se vidi, da še nismo v vseh strokah modernega go¬
spodarstva kos tujcem. — Živimo v mestih in na kmetiji
že, kakor drugi narodi, ali sami si še ne moremo vsega
potrebnega pripraviti, imamo še precejšnjo pot do vrha.
Slovenci smo majhni v svoji izoliranosti. To moramo
imeti vedno pred očmi in učiti se je, učiti in v šolah, ki
omogočijo moderno delavstvo. Postavi na samoten otok
kot Robinsona Crusoa humanistično iz goje n e ga člo¬
veka; mož bo začel od začetka; postavi tehnika na to
mesto in on : bo stavil takoj vsa sedanja sredstva pro¬
izvajanja in prometa. Ako je naša rasa kaj vredna, zma¬
gati moramo v takem miljeju, v katerem živimo im dasi
niso kaj vredne naše tradicijske vrednosti, dobili 'bomo
več poguma, kakor hitro pridemo višje in nas bo zavest
dvigala, vnemala, da hodimo višje.

Ako hočejo Avstrijci rešiti državi jadransko morje s
Trstom in Dalmacijo, potem morajo sprevideti, da se
osem do deset milijonov južnih Slovanov ne da ne v krat¬
kem, ne v daljšem 1  času potujčiti, 1. e. ponemčiti, ker le to
slednje bi imeli drugi Avstrijci pred očmi. Sprevideti mo¬
rajo Nemci in Madjari, da je trden, omikan in gospodarsko
dobro stoječ Jugoslovan najboljša opora državi glede
varstva Adrije. Zdaj bodo avstrijski Nemci vendar izpre-

*) Croimvell.

7 *

— 100  —

videli, da ni mogoče ponemčiti nas Slovencev in da se ne
smeta poitaljaniti Slovenec in dalmatinski Hrvat. Tudi
ako ibi mislil na to, da bo v kaki (bodočnosti vsa Avstrija
prišla pod Nemčijo, ne morejo delati na to, da se slo¬
vansko obmorje poitalijani. Ker se, pa ne da Istra in Dal¬
macija ponemčiti, morajo že zaradi lastne koristi skrbeti
za to, da se podpre ,ob A-driji slovanski živelj. V Bosni in
Hercegovini skrbijo vlade za to, da prihajata tja Nemec
in Madjar kot naseljenca. V Bosni in Hercegovini se je
storilo precej kulturnega dela po mestih; na kmetiji se
ga ne pozna dosti. Enkrat pa bo prišlo tudi tam do
bojev med tujimi naseljenci in domačini, ako se ne zgodi
popolna amalgamacija, spojenje tujcev z domačini. Mo¬
goče bo to slednje, ker Bosna in Hercegovina nimata
nemških ter madjarskih mejašev, kakor so na mejah Slo¬
venstva Nemci in Italijani. Lahko pa pride do ovir na¬
ravnemu razvoju ondotnih Jugoslovanov, ako podpira
močni aparat državnih vlad tujčenje. Upajmo-, da bode
strah pred tem, da se novo dobljene dežele, ne zgubijo,
vlade sililo, da ravnajo pametno. — Prihajajoče gospo¬
darstvo vzajemne pomoči bo- tudi omililo najhujša na¬
sprotja med narodi, da ne bo veljal več tako strogo so-
ciologični zakon, da je boj mej stanovi, razredi in narodi
neizogiben. Velika Avstrija s -svojimi večjimi pripomočki
lahko pomaga razvoju kakega svojega, v omiki zaostalega
naroda. To -imejmo vsi avstrijski Jugoslovani -pred očmi
in delajmo na to, da nas bo še več. Ako avstrijske državne
vlade postanejo moderne, to je, da branijo posamezne
sloje in narode proti gospodarsko močnim stanovom irt
narodom, ki so vladali doslej, da vidijo v dobrem go¬
spodarstvu i n temu p r i k 1 a d n e m d u š e v-
n e m razvoju vseh nar o -d o v id o b -r -obit
vseh državljanov,  ako odprejo pot do vseh
državnih moči vsem narodom,  potem bodo morale
pred vsem na slovanskem Jugu vse storiti, kar je treba,
da se na njem ojači novejše gospodarstvo in splošna
omika; ne bodo pa smele misliti na to, da ima naša država
kaj iskati v nemškem rajihu razun njegove velike lite¬
rarne in tehnične kulture. Mi Jugoslovani bomo potem

- 101

hitrejše .napredovali; zdaj je velika ovira napredovanja
naše bojevanje proti lastnim vladam za naš narodni olb-
stoj. Ubogi so Dalmatinci in Slovenci v tem oziru! —
Ali Dalmatincem so že v nečem stregle naše vlade, oni
smejo slovanski govoriti in čutiti. Ravno tako važni
kakor Dalmatinci smo pa tudi mi Slovenci. Prišli bodo
merodajni krogi tudi do tega spoznanja in dali kaj gmotne
podpore razvoju gospodarstva pri nas.

Ako vse pogledamo, kar sem označil za dobro in
slabo v našem razvoju, potem vidimo, da so bile izven
narave Jugoslovanov ležeče ovire napredovanja velike
in so še. Te ovire je treba odstraniti, stvariti dobre, go¬
spodarstvu primerne šole in narod vzgajati v modernih
načinih dela in gospodarjenja. Nič ne bodo pomagale
šolske družbe proti tujoenju ob mejah in drugod, ako
niso času primerne in ako ne povzdignemo gospodarstva
v celi domovini. Nekaj je že šole v naši masi, ali šolana ni
za delo novejših rokodelcev in industrij. Imamo dosti go¬
stilničarjev in trgovcev v naših mestih in vaseh, ne pa
pravih produktivnih delavcev, to je rokodelcev, kvalifi¬
ciranih delavcev za fabrike, ljudi, ki imajo vzgojo za
podjetništvo. Naše gospodarstvo proizvaja premalo bo¬
gastva; industrije zahtevajo veliko denarja in kredita.
Pri delu moramo započeti prerojenje našega naroda, delo
ga bo bogatilo, delo ga bo držalo na domači zemlji. Ljudje,
ki se izseljujejo iz naših krajev, so po večjem' jako pa¬
metni, so energične narave. Ako bi našli doma moderno
delo in bi količkaj imeli zanj šole, bi doma ostajali. —
Čehi se ne izseljujejo več v Ameriko, oni si pridobivajo
doma več zemlje in večji delokrog v pridobivanju. Nam
Slovencem se ne more dobro goditi, ker oddajamo tujini
naše na kmetiji odvečne ljudi, mesto da bi jih oddajali v
naša mesta in naše tovarne. Število Čehov narašča. Ti
ljudje morajo jesti. In tedaj so agresivni, tedaj se trdo
držijo svoje zemlje in še izpodrivajo v bližnjih nemških
krajih nemške industrijalne delavce. Skromnejši so v
zahtevah in dobri delavci. — In ko bo obvarovalo pred
tujčenjem to povzdignjenje gospodarstva, bo tudi bogatilo
narod in mu dalo politično moč v državi. V tem naj

- 102  —

obstoja naš narodni boj, naše narodno delo, Trst in jadran¬
sko morje pa imejmo vedno v naših ukrepih pred očmi
in mesto drugih tujih jezikov se učimo italijanščine!

Rodbertus Jagetzow, nemški grajščak in najbrže po¬
nemčen pruski Slovan, je ibil v letih 1848—1860 znamenit
teoretičen socialist in pisatelj ; njegova pisma o socializmu
se še danes upoštevajo. Ta mož je mislil, da so nastale
države in narodi po združitvi različnih plemen, ras. Tako
je gotovo nastal nemški narod in o avstrijskih narodih tudi
misli Rodbertus, da je nastalo tudi avstrijsko Nemštvo
tako in da še nastaja tako avstrijska država. Rodbertus je
pisal leta 1861:

»Nemštvo v rajhu potrebuje za p o p o 1 e n i n t r a-
j e n razvoj svojega gmotnega življenj  a
(Giiterleben) in za z a g o t o v 1 j e n o o b m o č j e (Macht-
stellung), brez katerega prvo ni m o g o č e,
neomejen dostop k jadranskemu morju
in neko garancijo proti sovražnim političnim in gospo¬
darskim sistemom ob Donavi, kakor mora tudi posedovati
obali izhodnega in severnega morja ter gospodstvo nad
rekami, ki se izlivajo v ti dve morji. Od naroda 47 mi¬
lijonov (zdaj skoraj že 70 milijonov) ljudi se ne' more
zahtevati, da se bo dal odriniti od morja. Lalikomišljeno
bi samega selbe varal, kdor bi veroval, do bodo Italijan:
puščali v nemar teženje po pridobitvi š e ostale obali
j a d r a n sk e g a m o r j a. Ali igospodstvo kakega nem¬
škega plemena na Beneškem bi povzdignilo gotovost in
veljavo vsega Nemštva; vse Nemštvo pa bi imelo dosti
zgube, ako bi prišla ta obal kedaj v drugo, kakor nemško
oblast.«

»Mi Nemici smo kolonizacijski narod,« piše Rod¬
bertus. Ali naše kolonije ne ležijo onkraj morja, one so
zrasle Iz starega nemškega plemena. Vzhodno od Labe se
razprostirajo nemške kolonije 'do Krkonošev. V delu ko¬
lonizacije ste vodili Nemštvo dve knežji rodbini, mejni
stražarji, — v severu Hohenzollerji, katerim so pot vtirala
trgovska mesta na severu, »nemška Monza« in nemški
vitežki red, na jugu pa Habsburžani. Da sta te dve knežji
rodbini ustvarili svoje države, tega niste storili iz sebe,

103

po sebi, tega ne bi bite mogle storiti same, ako ne bi bil
v Nemcih in njenih sosedih podan pogoj: Zgodovinska

sila kolonizacije. Mi Nemci v svoji kolonizaciji nismo
»transikultiviraH«, jim tudi nismo iztiskavali davkov na
dvaindvajset manir. (! ?) V Lužiškem, v Šleziji
na Pomorskem, v teh deželah nemškega viteškega reda
smo tamošnje pranarode (Slovane) osvobodili tlačanstva,
s katerim ima opraviti še danes Rusija. Povsod smo jih
sprejeli v svoje pravne razmere kot brate. (!?)
Avstrija je proti Prusiji v tem zaostala za stoletje. Kar
je Avstrija storila in še stori, da odpravi srednjeveško
državo, da stre ošabnost 'in lenobo neke rase, to je kaj
grdo. — Ali zaradi tega se ne sme Avstrija ponižavati in
ne Hohenzollerji preveč povzdigovati, kakor da bi oni bili
življenski izvirek države. Hočete kaznovati nemški narod
zaradi tega, ker so Habsburžani v težjem delu premalo
storili ?-Hočete zadušiti v razvitem, delavnem nem¬

škem narodu naravno in opravičeno stremljenje po raz¬
širjenju svojih dežela, ko to stremljenje budijo Romani in
Slovani (! ?) do strasti! Hočete se pustiti
odvrniti  od  a d r i j a n s k ega  m 1  o r j a? — Civilno
pravo daje posestniku zemljišča zasilno pot čez sosedove
njive, da more priti do glavne ceste in državna oblast ga
v tem ščiti. M o rja s o velike cest  e narodov in
narodi se imajo sami varovati pred drugimi. Vi Nemci
v rajhu se hočete od 1  Adrije odvrniti v času, ko se oživljajo
zopet velike trgovske ceste narodov proti Jutrovi deželi,
ko bo morebiti v par desetletjih kanal Pharaonov in
Paliphov zopet nosil ladije? Nemška trgovina je imela
dobro, sigurno pot v te kralje 1  čez Trst, dokler so bili
Trstu mejaši slabotne Benetke in avstrijska Hrvaška. —
(Menda tudi slovenske dežele.) — Ali gotovo je, da. ta pot
čez Trst ne bi bila dolgo za (Nemce med — močno
Italijo in Ogrsko, odtrgano od (Nemčije.

In ako enkrat razpade Turčija, katere življensko
moč nekateri zanikajo, nekateri pa potrjujejo 1 , ali hočete
Nemci tedaj mirno gledati, kako razpolagajo drugi o svet
prevladujočih 1  pozicijah in izganjajo vaše trgovce iz pri¬
stanišč Levante! — Italijani se spominjajo, da je Galata

— 104  —

bila genuezfco mesto in savojski vojvodi ciperški kralji;
zjedinjena Italija ve, kateri delokrog ima v Orientu.«

V tej kratki razpravici prejkoslej znamenitega moža
je podan tudi pravec nam avstrijskim Jugoslovanom.

Če smo kaj -vredni, v boj za nadvlado na jadranski
obali in na morju!

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIENICA

00000482559