# 5.  Šesterokraka judovska zvezda, ki jo poz- namo tudi pod imeni Magen David oz. »Da- vidov šèit«, heksagram in redkeje Salomonov `ig, ima dolgo in zapleteno zgodovino. Dom- neva se, da predstavlja obliko šèita kralja Da- vida (ali znak na njem), vendar pa tega ne po- trjuje noben zapis v literaturi rabijev. Ta znak je v zgodnji judovski literaturi in umetnosti celo tako redek, da obstaja domneva, da gre za ponaredek. Èeprav je danes najpogostejši in najbolje poznan znak judovstva in judov- ske identitete, pa je ta status dobil šele v zad- njih dvesto letih. Pred tem so ga povezovali predvsem z magijo in insignijami v posamez- nih dru`inah ali skupnostih. Znak, ki ga se- stavljata prepletena enakostranièna trikotnika, je pogost na Srednjem vzhodu in v severni Afriki in naj bi prinašal sreèo. Obèasno se po- javlja v zgodnjih judovskih umetniških delih, toda nikoli kot tipièen judovski simbol. »Uradnemu« simbolu judovstva je bila takrat še najbli`je menora. Kljub dvomljivi vsebini pa je bil ta znak judom dolgo všeè in so mu pripisovali poseben izvor. Danes pa se je za- radi vsesplošne razširjenosti predvsem kot simbola Izraela pojavilo vprašanje spornosti njenega izvora. Zaradi simetriène oblike je bila šestero- kraka zvezda `e od davnih èasov priljubljen simbol mnogih kultur. Antropologi trdijo, da navzdol obrnjeni trikotnik predstavlja `en- sko, navzgor obrnjeni pa moško energijo. Skupaj tako ponazarjata enotnost in harmo- nijo. V alkimiji trikotnika predstavljata ogenj in vodo, njuna kombinacija pa skladnost nas- protij. Nekateri srednjeveški alkimisti so za prikaz prekrivanja teh dveh podroèij uporabili celo ish mayim – ognjeno vodo in shamayim – nebesa. Zaradi tega simbolizma so vèasih uporabili šesterokrako zvezdo kot znak nad vhodom v trgovino s konjakom. Strokovnjaki, kot je Franz Rosenzweig, pripisujejo znaku pomemben teološki po- men. Nekateri na primer pravijo, da zgornji trikotnik gleda navzgor proti Bogu, spodnji pa navzdol proti realnemu svetu. Drugi pra- vijo, da sta trikotnika prepletena in zato ne- loèljiva kot judje. Spet drugi dodajajo, da tri strani predstavljajo tri vrste judov: Kohanim, levite in Izraelce. Te teorije so s teološkega vidika sicer zanimive, vendar pa imajo le malo zgodovinske osnove. Judje so šesterokrako zvezdo prviè upora- bili kot `ig v starem Izraelu (6. stol. pr. Kr.), potem pa jo najdemo šele osem stoletij ka- sneje na preprogi sinagoge v Kapernaumu. Vendar pa je mogoèe, da so bile te prve še- sterokrake zvezde zgolj okrasni motivi. Iro- nièno je, da sta šesterokraka zvezda in svasti- ka, ki je prav tako pogost starodaven motiv, na zidu sinagoge v Kapernaumu postavljeni druga poleg druge. V srednjem veku so se še- sterokrake zvezde velikokrat pojavljale na cerkvah, v sinagogah ali na judovskih obrednih predmetih pa le redkokdaj. Najpomembnejši judovski simbol je bila od antike do obdobja po renesansi menora in ne judovska zvezda. Strokovnjaki so poskušali izslediti Davidovo zvezdo vse od èasa kralja Davida do rabija Aki- ve in upora Bar Kokhbe (»sina zvezde«) leta 136 po Kr. ali do kabalistov, posebno do rabija Isaaca Lurie (16. stol.), vendar nobena judovska literatura ali artefakti njenega tako zgodnjega izvora ne potrjujejo. Vsi dokazi prièajo, da so šesterokrako zvezdo zaèeli uporabljati v prak- tièni kabali oz. judovski magiji v 6. stol. po Kr.    5. Legende ta simbol povezujejo s Salomonovim `igom, èarobnim peèatnim prstanom, s kate- rim je kralj Salomon obvladoval demone in du- hove. Originalni prstan je imel vtisnjen tetra- gramaton, sveto ime Boga iz štirih èrk, ki pa ga je na srednjeveških amuletih zamenjala še- sterokraka ali peterokraka zvezda, zraven katere so se velikokrat pojavljali divji levi. Zvezda na teh prstanih se je ponavadi imenovala Salomo- nov `ig. V srednjeveških èasih je bila šesterokraka zvezda tudi judovski tiskarski ali heraldièni znak. V ta namen so jo uporabljali predvsem v Pragi in èlani judovske dru`ine Foa, ki so `iveli v Italiji in na Nizozemskem. Leta 1354 je cesar Karel IV. Praški judom v Pragi podelil pravico, da ob posebnih prilikah izobesijo svojo zastavo. Podobna zastava z zvezdo v sre- dini se je ohranila do današnjih dni v Alt- neuschulu, najstarejši sinagogi v Pragi. Od tam se je Davidova zvezda razširila po judov- skih skupnostih na Èeškem in Moravskem, kasneje pa še v vzhodni Evropi. Na Dunaju sta bila v 17. stol. judovski in katoliški predel loèena z mejnim kamnom, ki je imel na eni strani šesterokrako zvezdo, na drugi pa kri`. Takrat so šesterokrako zvezdo prviè uporabili kot znak judovstva in ne samo kot znak do- loèene skupnosti. Poleg legend o Salomonovem prstanu ju- dovski srednjeveški èarovniški teksti pišejo tudi o èarobnem šèitu kralja Davida, ki ga je varoval pred sovra`niki. Glede na ta besedila naj bi bilo na šèitu vtisnjeno ime Boga iz se- demindvajsetih èrk, Shaddai (Vsemogoèen), ali angelska imena. Sèasoma naj bi šèit dobil jud Makabejec. Kabalist Isaac Arama je v 15. stol. trdil, da je bil psalm 67, kasneje zaradi sedmih verzov (skupaj z uvodnim) znan kot Menorah psalm, vgraviran na Davidovem šèi- tu v obliki menore. Po drugi teoriji naj bi bilo na zunanjih šestih trikotnikih zvezde šest darov Svetega duha iz Izaije 11, 2. Sèasoma je v priljubljenih legendah o Davidovem šèitu menoro zamenjala šesterokraka zvezda, pete- rokraka pa se enaèi s Salomonovim `igom. Šesterokrako zvezdo so ljudje pogosto poj- movali tudi kot odrešenjski simbol zaradi nje- ne zveze z Davidom, ki je bil Odrešenikov prednik. Na veèer pred šabatom so nemški judje pri`gali medeninasto oljno svetilko v ob- liki šesterokrake zvezde, ki so jo imenovali Ju- denstern (judovska zvezda), kar je simboliziralo šabat kot predokus mesijanske dobe. Šestero- kraka zvezda je bila zaradi odrešenjskega po- mena priljubljena tudi med uèenci Shabbataie Tzevija, la`nega mesija iz 17. stoletja. Z osvoboditvijo judov po francoski revo- luciji so ti zaèeli iskati simbol, ki bi bil nji- hov znak, tako kot je za kristjane kri`. Pred- vsem zaradi heraldiènih znaèilnosti so se od- loèili za šesterokrako zvezdo. Njena geome- trièna oblika in arhitekturne znaèilnosti so pritegnile arhitekte za sinagoge, ki veèinoma niso bili judje. Ironièno je, da so judje iz Evrope in Orienta videvali šesterokrako zvez- do na kabalistiènih amuletih, potem pa so prevzeli ta sekularizirani znak razsvetljenih judov kot legitimen judovski simbol, èeprav ni imel nikakršne verske ali biblijske vsebine. V srednjem veku so morali podobno kot v nacistièni Nemèiji judje pogosto nositi našitke, vendar pa to ni vedno bila Davidova zvezda. Nuno Goncalves je tako v 15. stoletju naslikal rabina s šesterokrakim našitkom, ki pa spominja na tiskarsko zvezdico. V 17. stol. se je zelo razširila uporaba Davidove zvezde na sinagogah. Na ta naèin je oznaèevala bo`je hrame na enak naèin kot kri` kršèanske cerk- ve. Razlage, zakaj je bil v ta namen izbran rav- no ta znak, pa nisem našel nikjer. Davidova zvezda je postala splošno znana kot simbol judovstva, ko jo je leta 1897 za svoj znak prevzelo sionistièno gibanje. Kljub temu je bilo o njej še veè let mnogo polemik. Z ustanovitvijo moderne dr`ave Izrael je bilo veliko debat o tem, ali naj se ta znak uporabi na zastavi ali ne.