Redaccion y Administracion:
sAN BLAS 1951 U. T. 59-36G7 Bs. Aires ★
Naročnina
Za eno leto $ 8—
Za pol leta $ 5,—
Za inozemstvo 2 Dolarja
(L A VOZ E S L O V E N A)
Franqueo Pasado Concesion 3159	
2« o .5 <V +* p— U. B C3	Tarifa Reducida
l-l (j r c Jr 41	Concesion No. 1551
PERIODICO QUINCENAL 1)E LA COLECTIVIDAD ES LOVEN A (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA ORGANO DEL CONSEJO ES L O VENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027
LETO (ANO) I.
BUENOS AIRES, 16 DE ENERO (JANUARJA) 1947
Num. (Štev.) 9
La Decision del Consejo de Seguridad de la UN es un Paso hacia un Nuevo Versalles y un Nuevo Danzig
La ciudad y puerto yugoeslavos de Trieste parecen condenados a correr la suerte de siempre es decir que su futuro ha de ser similar a su pasado, Pasado este caracterizado por la ocupacion y mandatos extranjeros ejercidos sobre su territorio sucesivamente por diversas potencias desde que la some-tiera por primera vez el emperador Julio Cesar en el ano 52 antes de J. C. Sus 'dueiios" posteriormente y en el orden cronologico fueron los godos, ‘ombardos, bizantin.os. francos del emperador Carlomagno, venecianos, las huestes napoleonicas y Austria desde 1813 hasta 1919 fecha čsta en que, basandose en el infame pacto secreto firmado en Londres entre Inglaterra 6 Italia en el ano 1915, fue usurpado por las macabras fuerzas que prepa-raron el advenimiento del fascismo en Italia, usurpacion que constituyo la famosa gesta D An.unciana y que marco el principio del periodo mas triste de la historia de esa region, el periodo de la dominacion fascista cuyos nefas' tos recuerdos aun perduran en sus habitantes que sintieron sobre sus csnal-das el peso de esa dominacion. Pero a pesar de todo ese proceso que se remonta a traves de muchos siglos Trieste permanecerd fiel a su origen, a su nombre y a su tradicion. Ha demostrado amplia y cabalmente su con,-ciencia de ciudad eslava durante la ultima guerra mundial, sus hijos forma-*on paite del Ejercito de Liberacion Nacional Yugoeslavo y fundidos en el Oiismo lucharon no solamente por la liberacion de su ciudad sino por la Jiberacion de todo el territorio yugoeslavo desde el rio Socha (Isonzo) hasta as planicies macedonicas. Sabian que su destino no se identilica con el del extranjero sino con el destino de sus propios hermanos, los pueblos de ' ugoeslavia.
Pero esto las potencias imperialistas aun, hoy en dia no quieren reco' nocer. aun quieren que Trieste continue bajo la dominacion y tutela extranas, ^uieren que sirva al extranjero como un baluarte para quien sabe que pro* Positos. Mas de un ano de negociaciones entre las grandes potencias, en. torno a Trieste, demostro que los anglo-sajones quieren repetir su "hazana" versallesca de macabras consecuencias para todo el mundo, quieren en Primer termino privar a Trieste de su libertad y del derecho a la autodeter-Oiinacion indicandole su forma de gobierno e imponiendole a sus gober-Hantes, quieren entregarlo en manos de elementos dociles que le prepararian camino y facilitarian su intento de convertir a Trieste en una de sus bases, en. una posible punta de lanza dirigida contra las democracias orien* tales y contra la propia Yugoeslavia, quieren acaso hacer una Grecia en ttiiniatura en la que ellos, cual dueiios hacen y deshacen segun sus conve* ^iencias, quieren, en fin.- hacer un nuevo Danzig. Tambien este procedimien-<o empleado por los senores de "Wall Street" cbedece al deseo de privar O la incipiente Republica Federal de los Pueblos de Yugoslavia de su gran Puerto, del puerto de Trieste, temen acaso que estos pueblos le impriman Un litmo acelerado de progreso y adelanto y la rediman del letargo en que habia sido sumido durante el nefasto periodo de la ocupacion fascista. Temen que el sol de la libertad tambien llegue hasta sus habitantes.
Todo esto el mundo lo sabe, los pueblos amantes de la paz y de la “bertad lo comprenden y sin embargo el imperialismo, aunque sea en Parte, parece haber logrado sus propositos. En efecto, con la decision adop-tada por el Consejo de Seguridad de las Naciones Unidas aprobar.do el Estado de Territorio Libre para Trieste esos senores han logrado en primer termino privar a Yugoslavia del mas grande de sus puertos y privar a trieste de la libertad y del derecho de autodeterminacion que ellos mismos habian. establecido en la Carta del AUantico. Y si bien esta decision, como 'o senalan los grandes diarios constituye ur.o de los mas grandes cambios territoriales originados en la segunda guerra mundial tambien constituye Una de las mas injustas decisiones adoptadas despues de la precitada con-Menda, decision injusta que vulnera los mas sagrados derechos de un Pueblo. Asi en esta forma Trieste sera un estado "Libre", un estado en que ♦odas las naciones tendran iguales derechos, es decir donde todas las naciones seran verdaderamente libres mer.os sus propios habitantes por cuanto seran gobernados por un extranjero nombrado tambien por extranjeros.
Con este plan para Trieste, aprobado por el Consejo de Segurdiad pre* sionado por el imperialismo se ha dado un paso decisivo no hacia el logro de la paz en el mu n,do a cuyo efecto estan reunidos sino hacia un nuevo Versalles" y hacia la creacion de un nuevo "Danzig".
LJUDSTVO TRŽIČA, KRMINA IN FURLANIJE JE ODGOVARJALO NA DE GASPARIJEVE IZJAVE V PARIZU
VELIKE MANIFESTACIJE
Trst. — Dopisnik Tanjuga poroča:
V	odgovor na De Gasperijeva izvajanja v Parizu je prebivalstvo Tržiča, Krmina, vseh vasi tržiškega okraja in glavnih centrov vzhodne Furlanije, ki je po večini naseljena z italijanskim življem, manifestiralo za Jugoslavijo in protestiralo proti vsakemu poizkusu, izročiti te predele Italiji.
V	nedeljo dopoldne se je na Glav-nem trgu v Tržiču zbralo čez 20.000 ljudi iz vsega tržiškega okraja. Iz vseh vasi so prihajali manifestanti z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami, slikami Tita in, Kardelja ter s transparenti in napisi. Na trgu je zbrani množici govoril tržiški delavec, ki je obsodil vsako rešitev vprašanja teh krajev, ki bi jih odtrgala od svojega zaledja, od Jugoslavije, za katero so se skupno borili z vsemi Slovenci. Obsodil je ZVU, ki podpira nove fašistične tolpe, in zaključil, da borba tržiških antifašistov ne bo končana, dokler ne bo Tržič priključen k Jugoslaviji.
Zborovalci so soglasna sprejeli resolucije tov. Molotovu in Kardelju. V resoluciji tov. Kardelju prosijo, naj vztraja v pravičnih zahtevah italijanskih in slovenskih antifašistov Julijske Krajine in naj stori vse, da bodo tudi Furlani tržiškega okraja mirno zaživeli v FLRJ.
Popoldne je bilo zborovanje v Krmi-nu. Na zborovanje je prišlo na tisoče in. tisoče ljudi iz najoddaljenejših furlanskih vasi. Na velikem zborovanju bi moral govoriti tudi slovenski župnik iz Kojskega, tov. Ferjančič, ki pa je poslal furlanskemu ljudstvu pismo, v katerem med drugim piše: "Škof Mar-gotti mi je prepovedal javno nastopiti, ni mi pa prepovedal, da vam pišem."
Med silnim navdušenjem vseh zborovalcev gta nastopila slovenski in ita-
FAŠISTI SO HOTELI ZAŽGATI LJUDSKI DOM
Trst. —. Dopisnik Tanjuga poroča: Fašistične tolpe so 10. avgusta (lani) ponoči v Gorici poskušale zažgati Ljudski dom. Že v večernih urah je skupina CLN-ovskih izzi-vačev korakala po Corsu mimo Ljudskega doma in neprestano izzivala. Okrog desetih zvečer pa je tolpa fašistov skušala vdreti v Ljudski dom, kar jim pa ni uspelo. Zaradi tega so kasneje stavbo obkolili, vrgli v glavna vrata steklenico bencina in zažgau. Civilna policija je mirno opazovala zažiganje in navdušeno kričanje fašistov, ko F o ognjeni zublji pričeli objemati vrata Ljudskega doma. Ko je nek mimoidoči tovariš hotel pogasiti ogenj, ga je policija odstranila in celo nameravala aretirati. Ogenj so nato pogasili tovariši, ki so bili v Ljudskem domu na straži. Fašisti pa so še naprej metali kamenje v okna stavbe in se ves čas prijateljsko pogovarjali s civilnimi policisti.
Še pred tem pa so CLN-ovci hoteli na isti način zažgati sedež Enotnih sindikatov v Via Carducci, kar pa jim tudi ni uspelo. Tudi tu policija ni intervenirala.
ZA NOVO JUGOSLAVIJO
lijanski govornik. Ko je govornik omenil sobotni govor De Gasperija, se je zborovanje spremenilo v silno demonstracijo proti Italiji s ponovno zahtevo za priključitev k FLRJ.
Maršal Montgomery na obisku v Moskvi
Pred dnevi je maršal Stalin sprejel gosta maršala Montgomery, kateri si je tudi pozneje ogledal Kremelj, ki je bil v tem času pokrit z debelim snegom.
Montgomery se je razgovarjal z Stalinom 1 uro in 15 minut in ob izhodu je izjavil: "Sem imel zanimiv pogovor z maršalom Stalinom, od katerega sem se ravno poslovil." Pojasnil ni drugega o pogovoru.
Sovjetskemu časopisju je Mont go • mery poslal sledečo izjavo: ."Zahvaljujem se maršalu Vasilevskemu in Sovjetskemu vojaštvu ne samo za vljudnost, pač pa za priliko, da smo dosegli prijateljsko zbližanje z Sovjetskim vojaštvom ter da bomo na ta način nadaljevali prijateljstvo, ki smo je dosegli v skupni borbi napram germanskemu sovražniku."
Nadalje je tudi izjavil, da ie imel priliko ogledati si vse izvrstne vojaške akademije:	"in	sem	iznenaden,	ker
dalo se mi je priliko ogledati vse kar me je zanimalo ter se razgovarjati z delavci in učenci v zanimivem in odkritosrčnem pogovoru."
Povedal je tudi, da je povabil v London maršala Vasilevskega in prijatelje, da bodo častni gostje Britanskega vojaštva ter jim n,a ta način vrne vljudnost, katero so mu za časa bivanja v Moskvi nudili.
Med dvogovorom Montgomery-Stalm so bili prisotni edino tolmači obeh.
Obisk maršala Montgomery smatra Sovjetsko časopisje važen v tem oziru, da bi ta pripravil pot, da bodo lažje prišli do sporazuma zunanji ministri, ki se bodo sestali ta mesec v Londonu. Glede razorožitve Nemčije bo to glavna točka ir, ki se zelo počasi razrešuje.
Sovjetsko časopisje povdarja, da se je v Nemčiji ustvarila "Črna Reichs-wehr”, ki ni to nič drugega kot en oddelek, ki ga vežba angleško vojaštvo.
V	tem oddelku vojaštva v Rimu so Angleži priključili in vežbali jugoslovanske belogardiste ter druge ubežnike. da bi ti vršili policijske dolžnosti. Rusija je izjavila, da je nasprotna takim programom ter da se bo v mirovni pogodbi to uničilo.
Razgovori med Montgomerijem, So-kolovskim in. Vasilevskim so tudi važnega pomena za rešitev raznih problemov. Montgomery ni bil v Moskvi le kot vabljen gost pač pa poslan tudi uradno od angleške vlade.
m
Uesfl Iz Draniiins
ANDERSOVE TOLPE, ČETNIKI, USTAŠI,
CIVILNA POLICIJA IN VOJSKA Z.V.U.
ROPAJO IN TERORIZIRAJO PREBIVALSTVO DOBERDOBA
Trst, Avgusta. — Dopisnik Taniuga poroča: Dne 5. t. m. ponoči je več tisoč anglo-ameriških vojakov zasedlo vse poaoročje severno od Tržiča in obkolilo vas Dobordob. Okrog šestih zjutraj so vdrli v vas in pričeli preiskovati vse hiše hkrati. Preiskava so se poleg anglo-ameriških vojakov udeležili tudi vojaki Andersove armade, razni četn'ki in ustaši v ameriških unilromah in civilni policisti. Pri preiskavah so tako angkrame-riški vojaki, oziroma vojaki v anglo-ameri-ških uniformah, kakor tudi civilni policisti nastopali bolj surovo kot v asu vojne naci-fašisti pri svojih akcijah. Vdirali so brez trkanja v sobe, kjer so bile same žonske, prebrskali vse omare in pregledali sleherni kotiček v hiši. Od ljudi so zahtevali, da jim priznajo, da imajo orožje, in kje da ga imajo, kje imajo vojaško blago itd. Če jim kdo ni takoj odprl vseh vrat, so ga pričeli pretepati in suvati. Ljudi so strahovali z naperjenimi puškami in brzostrelkami.
Vsa ta pisana vojska je rogovilila po vasi več ur in po pet do šestkrat preiskala eno hišo. Zahtevali so od ljudi, da naj jim dajo pijačo, zlasti so iskali žganje. Ker niso dobili orožja, so odnesli ljudem odeje ameriškega izvora, ki jih je to zimo ameriški Rdeči križ daroval potrebnim družinam. Odnesli so vsak najmanjši košček blaga anglo-ameriškega izvora, ki so ga bivši partizani prinesli iz vojske domov.
Vsa vas je bila obkoljena in blokirana, nihče ni smel za več ur zapustiti svojega stanovanja. Tudi cesta Gorica-Trst je bila za več ur zaprta za promet. Pri preiskavah po hišah ‘feo se posluževali magnetnih aparatov < za iskanje železnih predmetov oziroma orožja.
Medtem ko je del anglo-ameriške vojske in civilne policije preiskoval po hišah, so druge enote krožile po vseh okoliških gozdih in njivah ter iskale orožje. Po vinogradih so vojaki kradli nezrelo grozdje in se z njim obmetavali. Ves čas preiskave po gozdu in njivah so vojaki streljali z avtomatskim orožjem in nekajkrat zadeli tudi železna vrata vodovodnega rezervoarja in poškodovali ključavnico. Zaradi poškodbe ključavnice zjutraj ni bilo mogoče priti do strojev vodovodnega rezervoarja, zaradi česar bo vas v kratkem ostala popolnoma brez vode.
Med preiskavo so v jutranjih urah v vasi Doberdob aretirali šest moških in eno žensko. Med aretiranci sta petnajstletni Grgolet Milan, katerega so vojaki in policisti pretepli, ker ni razumel, kaj hočejo od njega, ko so ga vprašali, kakšno ilegalno ime ima. Aretirali so tudi starega cerkovnika. Med preiskavo v zvoniku so vojaki odnesli veliko jugoslovansko zastavo, ki so jo žone skupno z vsemi zavezniškimi zastavami napravile že leta 1943 in jo ves čas okupacije hranile. V neki hiši so z bajonetom prerezali jugoslovansko zastavo. Tovarišici Ma-rušičevi, ki je izgubila moža v nemških koncentracijskih taboriščih, so odnesli 10.000 lir, ki jih je imela v žepu neke oblake. Na krajevnem sedežu Zveze primorskih partizanov in na sedežu prosvetnega društva so vse razmetali, odnesli vse imenike članov in druge arhive; na sedežu krajevnega odbora SIAU pa so raztrgali sliko maršala Tita.
Okrog sedmih zvečer sta se zopet vrnila v vas dva jeepa civilne policije in vojačke policije in zopet so aretirali tri osebe, med katerimi je tudi Lukežič Andrej.
Prebivalstvo vasi Doberdob, ki je za časa nemške okupacije zelo trpelo, se ne spominja, da bi nemški SS-ovci tako surovo in brutalno ravnali z njimi, kakor so v pone-deliek zavezniški vojaki in civilna policija.
Naslednjo jutro je v vas ponovno privozil
ameriški jeep in se ustavil pred hišo enega izmed aretiranih. Ameriški oficir in civilist, ki sta bila na jeepu, sta ogledovala vse zemljišče okoli hiše in stikala po vsem vrtu.
O tem dogodku je VZN izdal poročilo, ki se glasi: "Vojaške oblasti so včeraj javile, da je bilo aretiranih 16 oseb ob priliki neke akcije vojaške in civilne policija na področju severno od Tržiča. Akcija je potekla nemoteno in ni vesti o nobenem incidentu."
Na Slovanskem Kongresu v Beogradu je govoril naš zastopnik C. Gonevskj
POD ZAŠČITO ZVU. JE CIVILNA POLICIJA UBILA ANTIFAŠISTIČNEGA EORCA
Trst. — Dopisnik Tanjuga poroča: Nemiri 9. avgusta v Gorici so močno osvetlili proti-slovansko in fašistično razpoloženje civilne policije. Med vsemi nemiri ni bilo niti enega primera, da bi civilna policija zaščitila antifašista, temveč je skozi ves dan pomagala le razdivjanim CLN-ovskim tolpam, zlasti pri njihovih napadih na Slovence. Tako so civilni policisti hoteli aretirati neko slovensko kmetico, kateri je elegantna goriška italijanska šovinistka zagnala poleno v glavo, samo zato, ker se ji je zdelo, da je Slovenka. Le štiri odločne slovenske žene so preprečile aretacijo.
Ko je skupina fašističnih podivjancev, med katerimi sta bila tudi bivši fašistični oficir, sedaj civilni policist, Vittorio Vittorini, in duhovnik Peršič, napadala slovensko gostilno Kodermac, je privozil kamion civilnih policistov, ki so pričeli brizgati vodo na goste v gostilni, Vittorini pa je hujskal drhal, naj meče kamenje v gostilno.
V	noči od 9. na 10. avgusta so civilni policisti skupno s fašistično drhaljo vdrli v prostore sedeža SIAU-ja severne gonške četrti, vso hišo natančno preiskali in premetali celo neko zasebno stanovanje in aretirali tri tovariše, ki so stražili sedež.
Ob pol 1. ponoči 10. avgusta je CLN-ovska drhal hotela zažgati sedež SIAU-ja zahodne četrti na Corso Verdi, kar pa jim je preprečilo osebje okrožne zadružne menze. Takoj nato je civilna policija vdrla v prostore menze in aretirala vse osebje. Tov. Jurco Alojza je policija močno pretepla.
Okrog enajstih dopoldne 10. avgusta so civilni policisti izvedli preiskavo na sedežu SIAU severne četrti ter aretirali enega tovariša in eno tovarišico.
CIVILNA POLICIJA UBILA ANTIFAŠISTIČ NEGA BORCA
Trst. — Dopisnik Tanjuga poroča: Civilni policist št. 1449 je dne 9. avgusta t. 1. ustrelil v Gorici tovariša Ladislava Maraža. Tov. Maraž je šel okrog štirih popoldne po ulici XX. septembra v družbi briških mladeničev, ki so malo pred tem prepodili šovinistično drhal, ki je napadala slovensko gostilno. Iz zaprtega kamiona s civilnimi policisti, ki je privozil mimo skupine tovarišev, je izstopil civilni policist in hotel prijeti Maraža, ki pa se je umaknil. V tem trenutku je policist št. 1449 iz razdalje štirih metrov iz avtom6tske puške sprožil proti Maražu dva strela. Streli so zadeli Maraža v glavo ter je takoj po prevozu v bolnišnico umrl.
O tem dogodku so poluaradna glasila ZVU “Giornale alleatto" in “Glas zaveznikov" ter še nekateri drugi listi prinesli provokator-sko poročilo, v katerem so hoteli naprtiti vso krivdo Maražu, češ da je imel v roki bombo in da je bil ustreljen med spopadom antifašistov z razbijaško CLN-ovsko drhaljo, ko je poskušal bežati pred aretacijo. S tem izzivalnim poročilom so hoteli oprati nov zločin civilne policije. Civilni policisti so celo v bolnišnici spričo mrtvega tovariša in njegovih svojcev hvalili morilca, češ, prav si naredil, bo vsaj eden manj.
Ustreljeni tovariš je bil dve leti partizan v Dalmaciji, brat pa mu je umrl v koncentracijskem taborišču v Nemčiji.
Kot je vsem znano se v tem času vrši Slovanski Kongres v Beogradu. V ko-
l.kor nam je znano do danes, se sklepi tega nadaljujejo v napetem pričakovanju, složno in z velikim zanimanjem vseh slovanskih narodov.
01) otvoritvi so se najprej prečitale pozdravne brzojavke Stalina, Tita, Be. neša, Bieruta, Dimitrova in Molotova.
Tovariš Krist Gonevsky, podpredsednik Slovanskega Odbora v Argentini in zastopnik tega na Kongresu je imel govor v katerem je izročil pozdrave in obrazložil delovanje vseh tu. kajšnjih slovanskih organizacij.
Objavljamo njegov govor v celoti:
“Spoštovano predtfedništvo Slovanskega Kongresa v Beogradu. Cenjeni zastopniki; sestre in bratje:
Dovolitemi, da vam izročim najtoplejše bratske pozdrave od Slovanskega Odbora v Argentini v katerem je vključenih 330 demokratičnih slovanskih organizacij.
Dovolitemi, da vam tudi izročim iskrene pozdrave sledečih udruženj: Ukrajincev, Jugoslovanov, Bolgarov, Čehov, Belorusov, Poljakov in Rusov,’ kateri skupno predstavljajo 800.000 Slovanov v daljni, za vas nepoznani Republiki Argentini.
Dovolitemi, da izročim pozdrave Slovanskega Odbora iz Uruguaja in Bolivije, katere imam tudi čast predstavljati na tem velikem Prvem Povojnem Slovanskem Kongresu, kateri se vrši v junaški Jugoslaviji, Jugoslaviji maršala Tita.
Dovolifemi izraziti solidarnost demokratičnega argentinskega ljudstva, ki je v enem ali drugem oziru bilo vedno na strani našega ljudstva, ko se je to nahajalo v težkem položaju v svoji zgodovini, v času ko so se hrabro borili ne samo za svojo svobodo, temveč za svobodo celega sveta.
Prinašam vam te bratske pozdrave z željo, da bi ti dospeli našemu narodu, želim, da bi dospeli do hrabrih borcev RudeČe Armade in do vseh ostalih slovanskih borcev, kakor tudi slavnim voditeljem maršalu Stalinu, maršalu Titu, odločnemu protifašistu Dimitrofu, Dr. B'enešu in B. Bierutu.
Bratje Slovani: Zaposleni v orjaški borbi za osvoboditev naših domovin, vam to ni dopuščalo, da bi vedeli za delovanje Slovanov v daljni deželi onkraj Oceana. Iz te častne tribune vam izjavljam, da v vsem času grozne bitke, kakor tudi danes v času obnovitve naših domov, mi v Južni Ameriki vas nismo niti za trenutek pozabili, da bi si ne prizadevali pomagati našim bratom združenim v borbi proti skupnemu sovražniku.
Ob izdajalski izročitvi Češke, nesramnemu napadu na Poljsko, ob zasedbi Jugoslavije, mi smo se pričeli družiti, posebno še takrat, ko je bila napadena Sovjetska Zveza, trdnjava demokracije, v kateri so videli rešitev sinovi vseh naših potlačenih domovin, v tem času so se ustanovili Slovanski odbori v Argentini in Uruguaju, ter v drugih krajih se je delalo na to, da bi se ti tudi tam ustanovili. Namen teh je bil delati neprenehoma in pomagati materialno kot moralno svojemu narodu.
Tako smo tudi naplavili. Razni sto-tisoči pesov so se nabrali in poslano je bilo to bodisi v blagu, raznih potrebščinah ali pa v denarju.
Kar se pa zadeva moralne zaslombe,
proti vsem neprilikam, ki so nas zelo ovirale, mislimo da smo storili nekaj pozitivnega.
Medtem, ko j'e bilo vse časopisje polno obrekovanja ter je pelo slavo raznim pseudo-junakom, kakor D. Mihaj-lovič in drugim, škuša.joč zmanjšati in prikriti važnost, odločilne priključitve Rudeče Armade in naših gezalcev v tej vojni, mi smo skušali na vse načine dokazati ljudstvu resnični položaj.
Zadostujejo k temu samo nekateri dokazi. Bili smo mi združeni Slovani, ki smo prvi v Južni Ameriki med našim Latinsko-Ameriškim Slovanskim Kongresom meseca aprila 194,3 obtožili Mihajloviea kot izdajalca in izročili naše zaupanja maršalu Titu.
Naša resolucija je dvignila iznena-denje. Bila je kakor strela v črni noči. Mnogo je bilo kritike napram nam. Vkljub vsemu čas nam je vse potrdil: sprejeta je morala biti desnica.
Pred mesecem se je vršil drugi Slovanski Kongres v Argentini. Petsto zastopnikov iz vseh krajev Republike so Volili važn'e resolucije in se izjavili:
Za podpreti obnovo domovin, ki so bile razrušene po nacifašizmu.
Za pravi in trajen mir. Za popolno uničenje fašizma in proti imperialističnemu potlačevanju.
Za skupnost slovanske družine bivajoče v Argentini in za napredek gostoljubne Argentine.
Upamo, da je naš Kongres vplival na javno mnenje ter sino prepričani da bomo dosegli zaželjene uspehe.
Toda tovariši Slovani! Naše žrtvovanja tam daleč se ne more primerjati z vašim ki ste prelivali kri ter častno prenesli vse trpljenje in se borili kot levi za osvoboditev naših domovin. Vaš boj ni bil zaman. Danes, prvič v zgodovini, naše domovine so v resnici svobodne in kar je zelo zanimivo, m'ed strašnim bojem se je rodila Slovanska Skupnost, katera je porok ne samo za svobodo našim narodom, temveč faktor in en porok za dosego pravega svetovnega miru.
Mi Slovani v Južni Ameriki zaupamo v to skupnost, ki mora biti popolna in obljubljamo pred tem Velikim Kongresom, da napravimo kar bo v naši moči, da doprinesemo tudi mi kaj za to skupnost.
Živela slavna Rudeča Armada, osvoboditeljica slovanskih narodov! Živel nje voditelj maršal Stalin! živela Fed. Dem. Ljudska Republika Jugoslavija in maršal Tito! Živela in naj sc jači skupnost slovanskih narodov!
'PLANOS — CALCULOS HOItMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES V. LOJ K Tecnico Constructor
Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7186
HERRERIA DE OBRAS
BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14	U.	T.	67	-	6250
Buenos Aires
MEHANIČNA DELAVNICA Anton Klinc ★
Tinogctsta 4386-88 U. T. 50-5750
Vesti iz Organizacij
SPOROČILO DRUŠTVOM
Kot je bilo že svoječasno sporočeno vsem našim društvom, da se naj do konca lanskega leta zaključijo kampanje pomoči katere imajo v svojem načrtu, je sedaj potrebno da napravijo obračun in da vrnejo v naj kraj' šem času ves materijal in ga izročijo Koordinadori oziroma Slov. Svetli ako so ga dobili potom istega.
Je zelo važno, da vzamejo vsi odbori na znanje, da se materijal izdan lanskega leta ne sme letos več razprodajati.
S tem ni rečeno, da se pomoč ne bo več pobirala, pač pa se bo ista nabirala z novim materij alom, ki ga bo izdala Koordinadora in kateri je kontroliran od strani vladnega urada, ki ima nalogo da kontrolira vse pomožne akcije, ki se vršijo v državi.
Slov. Svet.
OBČNI ZBOR GOSPODARSKEGA PODPOR NEGA DRUŠTVA SLOVENCEV
Odbor G.P.D.S. vabi tem potom člane in članice na svoj 12. redni letni občni zbor* kateri se bo vršil dne 19. januarja 1947, ločno ob 5 uri pop.
Ker v svoii 12 letni zgodovini društvenega delovanja je zelo važen in pomenljiv za našo slovensko naselbino, ne sme ta dan biti odsoten noben član.
ODBOR G.P.D.S.
ZA POMOČ DOMOVINI
Potom "Trgovskega Doma' sla darovala v Pomoč domovini Pahor Josip $ 50.— in Bruno Dreossi $ 5.—. Izročeno bo določenemu namenu, ko bo zbrana večja svota, ki se nadaljuje od prejšnje zbirke $ 1616.—.
Pomoč domovini.
Oni, ki so v naši domovini znali r.a junaški čin pogaziti ogabni raznobarvni fašizem in s tem rešiti čast naše domovine, se danes ravno tako neumorno žrtvujejo pri obnovi svobodne Jugoslavije. Danes domovina še vedno potrebuje pomoči in tega se naši rojaki dobro zavedajo, zalo pa delajo v tem smislu.
Parque Patricios.
Pododbor tega okraja je razproda! za $ 870 patriotičnih titelnov sledečim rojakom:
Po $ 100: Maks Kranjc in Franc Koren;
Po S 50: Andrej Volane, Ivan Koren, Anton Faletič, Ivan Faletič, Ivan Štraus, Jurij Dragič, Silvester Berginjc.
Po $ 25: Ignacij Uršič, Josip Bon, Silvester Bon, Rudolf Lenkič, Maks Melinc, Angel Stantič, Alojzij Kurinčiq, Danjel Ozbič, Stanko Miklovič, Ivan in Rozina Sivec.
Po $ 10: Franc Bajt, Mihael Ivančič, Marija F. Matelič, Anton Perič, Matija Lister, Josip Stanič, Štefan Kodrič. — Skupaj $ 870.. *
Pododbor iz Saavedre in društvo "Ivan Cankar;' sta razprodala patriotičnih titelnov za $ 1450.—. Kupili so:
Mihael Križnič $ 100.—.
Po $ 50: Franc Kolenc, Franc Spacal, Marij Bandelj, Stanislav Badalič, Karol Kaluža, Gašpar Štavar, Alojzij Saksida, Karol Humar, Viktor Maurič, Andrej Benčina, Anton Poje, Josip Poje, Lovrenc Vodopivec, Ivan Terčič.
Po $ 25: Josip Bezin, Lucija Kralj. Ifernord Cibič, Šetfan Štavar, Anton Prijon, Avguštin Štolfa, Viktor Metljak, Andrej Škerk, Anton Godnič, Jožefa Klinec, Adam Kersting, Alojzij Bergoč, Valentin Križnič, Maksimiljan
Podgornik, Andrej Humar, Mirko Brezavšček, Po $ 10: Luisa S .de Legat, Franc Lojk, Zofija Podgornik, Gabrijel Krivec, Amalija S. Jug, Viktor Breščak, Albin Vrabec, Alojz kerk, Ludovik Kozmina, Arturo Micheluzi, Rudolf Švagelj, Ivan Lupič, Henrik Živec, Josip Lavrenčič, Marij Markuža, Alojzij Uršič, Alojzij Zamida, Dušan Dukič, Blaž Matica, Anton Krbavac, Franc Huren, Alojzij Baša, Franc Fiegl, Anton Hostar, Josip Hostar in Ant noKlanjšček. — Skupaj $ 1.450.
SPOROČAMO
Zbrali so se v mestu Santa Fe, dne 15. dec. 1946, razni člani sledečih organizacij: "Odbor Svobodne Bulgarije;', "Udruženje Svobodna Jugoslavija", "Ukrajinsko-Belo-rusko Kult. Društvo", "Poljski Odbor za Po moč" in "Češki Klub" ter so ustanovili pripravljalni odbor "Slovenskega Odbora" podružnica v Santa Fe.
Pripravljalni odbor je sestavljen iz sledečih članov:
Predsednik: Nicando Kubach (Ukrajinec) Podpredsednik: Anton Bulič (Jugoslovan) Tajnik: Elija A. Kolev (Bolgar)
Tajnik zapisnikar: Peter Paluch (Poljak) Plagajnik: Alojz Portovt (Jugoslovan) Podblagajnik: Josip Sanecki (Poljak) Odborniki:	Metodi)	Mraz	(Čehosiovak),
Teodor Gruschuk (Ukrajinec), Elizabeta Pe-troff (Bolgarinja), Anastasia Ionkoff (Bolga-Namestniki: Kozme Zuvela (Jugoslovan). Revizorji: Nikolaj Hupalo (Ukrajinec), Andrej Kalčič (Jugoslovan) in Ivan Ducheff (Bolgar).
Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA
Franca Klanjšoh
HABANA 4321 vogal SANABRIA
ČLANOM IN ČLANICAM "LJUDSKEGA ODRA"
Sporočamo, da se bo vršil v nedeljo, dne 26. januarja ob 4 uri pop. članski sestanek, »a katerem se bo razpravljalo o prihodnjem občnem zboru, ki se bo vršil meseca marca.
Dolžnost članov in članic je, da se sestanka udeležijo.	ODBOR.
10-LETNICA DRUŠTVA "IVAN CANKAR"
Deset letnico obstoja bo obhajalo naše aktivno društvo "Ivan Cankar" v Sauvedri 22. marca t. 1.
SLOV. DOM — MLADINSKI ODSEK
Mladinski Odsek Slovenskega Doma, sporoča, da je v Nedeljo 15-tega decembra 'Klel svoj redni Občni zbor, na katerem je kil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik: Boris Zlobec; tajnik: Milan ®evčič; blagajnica: Ema Marušič; nacelnica ^ Propagande: Marija Giacomelli; načelnik Športa: Zorko Bavčar. Odborniki: Mercedes ^oka, Boris Ličen. Revizorji: Hermina Bev-Joško Lojk.
V
IZ U. S. I. — SLOVENSKI ODBOR °BčNI ZBOR.
V nedeljo, dn0 2. februarja se bo vršil tretji redni občni zbor, kateri bo velike važ h°sti, posebno radi bodočega delovanja, dolžnost vsega članstva je, da se bo istega l°čno udeležilo. V prihodnji številki lista več 0 lem.
*
pododbor.
Po daljših pripravah se je vršil v nedeljo 29. decembra v San Martinu uvianovni Jpčni zbor nove skupine. Natačno poročilo k°tn0 objavili prihodnjič.
Obletnica J. D. “Samopomoč Slovencev
JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO "SAMOPOMOČ SLOVENCEV" v v ulici Centenera 2249 praznuje letos četrto obletnico postavitve lastnega doma in DESETO OBLETNICO ustanovitve društva in svojega delovanja.
V ta namen priredi veliko prireditev v svojih prostorih v SOBOTO, dne 1. FEBRUARJA ob 9 uri zvečer, na kateri bodo sodelovala vsa r.aša društva. Poleg raznih pevskih točk se bo podalo lepo igro štiri dejanko:
“PARTIZANSKA ŠPIJONKA”
To se je dogajalo v začetku leta 1945 ko so Nemci še vedno div;oH po Jugoslaviji in mislili na zmago. Med hribi so se nahajale partizanske čete, katere so Nemci srdito preganjali. Komaj so se malo odpočile začno znova pokati nemške puške; hitro po prvih strelih se zgrudi na pečinah krepak partizan, belo kamenje je zarudelo od njegove krvi. Poizkusil se je še enkrat dvigniti pa zaman. Omahnil je na tla, njegova oslabela ^roka je spustila svojo zvesto spremljevalko, dolgo puško. Onstran doline, v megleni zarji je njegovo oko še enkrat uzrlo svojo belo hišo. To je bil njegov dom, kjer ga sedaj v strahu čaka njegova žena. O, der bi ji mogel reči vsaj zadnjič zbogom. Toda obsojen je, da tukaj izkrvavi. Ni aa sla, ki bi ponesel njegove zadnje^ pozdrave v belo hišo onstran doline. "O, Vilna , vzdihne. Približa se mu nemški major, ko zagleda prstan na ranjenčevi roki mu ga sname. Partizan odpre oči, ko zagleda sovražnika pred seboj hoče zopet prijeti za puško. Sliši se strel in hrabri partizan omahne na pečino.
' ■  ______________________
JUGOSL. DRUŠTVO "SAMOPOMOČ SLOVENCEV" Vabi vse cenjene rojake in rojakinje na
Silvestrov večer
Je žc- v običaju, da Slovenski parol prav na lep način praznuje Silvestrovo. Kcio se pa ne bo spominjal naših lepih Silveslrcvih večerov v domačih krajih. Mi se šn verino radi poslovimo od starega leta skupno in si potem v družbi znancev in prijateljev voščimo prihajajoče novo leto.
Vedno enake želje:	vse najboljše!; na
mnogo let!, itd. Zadnja leta pa smo imeli iznenadenja, ker doseglo se ni onega kar smo si želeli. Posebno pa naše ljudstvo v domovini ni bilo deležno sreče, temveč voj* no, prelivanje krvi, bedo, lakoto itd. Res je, da jim je leto 1946 doprineslo zaželjen mir in svobodo, upamo pa, da jim bo 1947 prineslo še večje veselje, srečo in dobrobit. Kaj bo prineslo pa nam izseljencem? To ]e pa uganka, ki jo ne moremo sedaj rešiti.
Vsi oni, ki se tu le količkaj udejstvujejo ali zanimajo za društvena delovanja, vedno praznujejo Silvestrovo v enemu ali drugemu društvu. Zadnji Silvestrov večer so praznovali Ljudski oder in Ivan Cankar v prostorih prvega in Slov. Dom in G.P.D.S. v prostorih poslednjega.
Ne bomo tu prav podrobno opisovali o sporedih, saj na ta večer naše ljudi ne posebno zanima kaj se poda na odru in ško" da se je tudi truditi za kakšen umetniški spored.
V prostorih G.P.D.S. se je zbralo lepo število naših rojakov. Spored je bil kratek, saj tudi ljudstvo je dospelo pozno. Nastopili so skupno zbori obeh društev pod vodstvom J. Krebelja in izvela dobro par pesmi. Veseloigra katero je imel podati na oder Slov. Dom, se ni uprizorila. Kar pa moramo res pohvaliti je bilo voščilo k novemu letu, t. j. simbolična slika, ki jo je predstavljala mladina G.P.D.S. pod vodstvom Iv. Pečenko. Ta živa slika je bila res dobro zamišljena in lepo podana. Res škoda, da nismo rezumeli besedila k voščilu, ker moralo je biti pomenljivo in lahko bi se bilo zato postavilo mikrofon.
Sledila je še prosta zabava, pri kateri je sviral orkester "Karlito".
Pa bili smo tudi v Ljudskem odru. Simpa-tizanit in člani društva so si ta večer dali snidenje in društveni prostori so bili skoraj tesni. Tu smo videli znance s katerimi ne že več časa nismo srečali. Res lepo število naših rojakov je bilo tu prisotnih Gornerjevo veseloigro Putifarka. Smeha ni manjkalo in vloge so bile skoraj vse v rokah starih in izvežbanih igralcev, kateri so se prav dobro odrezali. Mešan zbor Ljudskega odra, ki ga vodi Saksida je tudi dobro zapel par pesmi. Največ pa je ugajal vsem zbor naraščaja Ljudskega odra, ki ga vodi Samoe. Ti majhni pevci žanjejo vedno lepše uspehe ob nastopih. Ob koncu tudi živa slika in voščilo k novemu letu. Potem pa še plesna zabava, pri kateri je sviral Samčev orkester.
V enemu, kot v drugemu društvu smo opazili lepe skupine znancev, ki so skupno pri mizah trčili v novem letu. Vladalo je lepo veselje v nadi, da bomo tega deležni celo leto. V jutranjih urah in celo pri belem dnevu so naši rojaki odhajali na svoie domove zadovoljni in veseli. Kako ne bomo veseli saj za za eno leto se več ne snidemo na Silvestrovo. ..
S. Savo.
PIC - NI.C
kateri se vrši v NEDELJO, 19. JANUARJA v BERNALU F.C.S., Klnta “Marconi". Za ples bo igrala radio-victrola.
PREVOZNA SREDSTVA: Iz Constituciona vlak vsakih 20 minut do Bernala. Iz postaje Bemal do kinte vozijo colectivi vsakih 10 minut.
Se vljudno priporoča ODBOR.
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik,
INDEPENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
Propietario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. “Ivan- Cankar’’: Ramallo 4962 — Saavedra.
Ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502.
Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667.
Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5502.
ZASTOPNIKI:
Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639.
Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos	y	Horqueta.
Za Lorno Negro in okolico: Golobič Marko.
Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C.	del	E.
Za Villa Calzada in Temperh:y ter okolico: Luis Furlan	—	Cnel. Flores, V. Calzada.
Za Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488.
Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
Za Caseros in Tropezon: rv*n	— I	MnHSrm	1386.
Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235.
Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires.
Buenos Aires, 16 de Enero de 1947
No. 9
LETO 1947 NAJ BO DELA V NAŠI NASELBINI!
V naši naselbini se je pred leti pojavilo novo življenje. Naša društva, ki so se pred vojno bavila povečini s kulturnim delovanjem, so začela naknadno misliti tudi na razna druga polja udejstvovanja. Začelo se je delati na gospodarski in socijalni podlagi. Viden dokaz lega delovanja je bil nakup zemljišč od strani posameznih društev. Na teh zemljiščih si je vsako teh društev dvignilo par sob za društvene potrebe, zidan ali lesen oder na koncu dvorišča, katero služi za plesišče pri domačih prireditvah. Razmere, ki so vladale v naši naselbini in nato še svetovne prilike, niso dopustile, da bi se ti začetki društvenih graditev pretvorili v dokončano društvene domova oziroma dvorane, ki bi odgovarjale našim potrebam, pač pa so postale skoro nekako breme omenjenim društvom. Na gocijalnem polju so se društva začela baviii s samopomočjo, t, i. če zboli kak član mn društvo nudi podporo itd. Med vojno se je med nami razvila tudi močna organizacija, ki si je nadela kot glavno nalogo zbiranje pomoči domovini. Zadnje čase so se tudi naši trgovci, obrtniki in industrijalci začeli gibati in misliti, da si v skupni organizaciji medsebojno pomagajo v zadevah, ki so v zvezi z njihovim strokovnim delovanjem in istočasno pomagati domovini in koristiti naselbini, NaHa društva, ki so prej več ali manj individualno delo-vala so tekom vojne delovala bolj strneno v svrho pomoči domovini. Pzi vsem tem smo videli, da so v skupnem delovanju uspehi večji nogo če vsako društvo dela posamezno. Vsa ta dejstva pričajo, da bi bil že enkrat čas, da se slovenski izseljenci odločijo in sporazumno odpravijo vsa nesoglasja, da izgine med nami tisti individualizem toliko med posamezniki, kolikor med organizacijami, ki je že toliko škodoval našemu razvoju na vseh poljih. A ko-tv. direktno škodoval je pa ovira! in selo zakasnil naš splošen napredek.
Stopi’i smo v leto 1947. To novo leto-naj bo v naši naselbini LETO STVARNEGA DELA.
Delo, katerega ima neša naselbina za seboj, ir, čeprav sadovi tega nesebičnega in irudapolnega dela so premajhni in ne odgovarjajo vstavljenim silam, je vendar največji dokaz, da je slovenski izseljenec POŽRTVOVALEN.
Veliko zaslugo imajo naja društva s tem, da so dramila slover.ske izseljence in ravno društvom re imamo zahvalili, da so naša mladina zaveda svojega slovenskega porekla.
Zgoraj sem tudi omenil, da je sad dela in požrtvovalnosti naših izse-Ijencev premajhen. Zakaj? Odgovor temu je enostaven. Prvič je bila temu kriva individualnost, oziroma razcepljenost moči; drugič pa pomanjkanje sredstev.
Toliko razcepljenost, kolikor pomanjkanje sredstev, je treba vzeti kot eno samo vprašanje, kajti delitev moči pomeni obenem delitev sredstev.
Vse delovanje v na”i naselbini bi se lahko osredotočilo in rase izseljenstvo bi v kratkem uživalo stvarne sadove ako bi to osredotočene bilo izpeljano po zgledu naših bra-~v v domovini in na trdnih temeljih realnosti, ki je sad resnega premišljevanja in trezne nrevdarnosti, ki je mogoča Se ako se odrečemo vsakim predsodkom, dogmatiki in samoljubju.
V našem izsel‘emtvu imamo na razpolago mnogo nesebičnih in požrtvovalnih moči in tudi potrebna sredstva bi se debila, samo je treba te moči pravilno sporediti, ali združi4i, sredstva pa zedinili. Da dosežemo združitev Slovenci v Argentini ne rabimo nobenih varuhov, r.obenih pokroviteljev ali samozvanih vodileljev, pač pa potrebujemo tnr.ocio resničnih prijateljev skunnosti, iskrenih rodoljubov, nesebičnih iavnih delavcev, discin!i->iran'h društvenikov katerim naj stoji pri srcu predvsem korist našega izseljenstva in dobro ime naše domovine.
Ne bo odveč ako tvt t,«m mestu spregovorim tudi o narodnostnem vnra-čanju Slovencev v Argentini, ker je mnogo naših rojakov in ravno tako
DOMAČE VESTI
POROKA
V	soboto 11. t. m. sta se poročila tov. Komel Josip in Marija Vik. Svatba se je vršila v Jug. Dr. Samopomoč Slovencev, kateri so prisostvovali mnogi sorodniki in prijatelji.
Častitamoi
ŠTORKLJA
Štorklja je obiskala družino Perez ter podarila gospej Matildi Birsa poročeni Perez, srčkano punčko, kateri so dali ime Marta Delia. Častitamo!
OPERACIjE
V nedeljo, dne 5. t. m. je bil nujno in nepičakovano operiran na kili (herniji) naš sourednik Slov. Glasa, tov. Franc Birsa Operacijo so izvršili v bolnici Ramos Mejla in interniran je bil v sobi 9.
Upamo, da ko pride v roke čitateljem ta številka lista bo tov. Birsa že na svojem domu in mu želimo hitro okrevanje, da bo čimprej vršil svoje dolžnosti pri "Slovenskem Glasu".
*
V Sanatoriju Lavalle se je pa podvrgel operaciji naš sotrudnik Anton Prijon, ki j o član P. D. "Ivan Cankar" in delegat istega pri Slovenskem Svetu.
Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Dne 15. t. m. se je podal v bolnic; Teodoro Alvarez, dvorana št. 3, da se podvrže potrebnim operacijam naš rojak Bo:_edikt Gomišček.
Želimo mu, da bi operacija izpadla dobro in da bi se kmalu vrnil v krog svoje družine!
VOŠČILO
ČitaHljem Slovenskega Glasa . želi obilo 3reče v novem letu bivši urednik revije "Jugoslavija in Amerika” Ivan Borič. “Jugoslavija in Amerika" in sedaj uradnik Jugoslovanskega oddelka na Poljski banki, Ivan Borič.
IŠČEJO SE
Cigoj Olga poročena Rijavec poizveduje po svojem bratu Jožetu. Če kdo ve zanj uli bi sam čital te vrstice naj se javi na naslov: Girardot 265, Buenos Aires.
Marija Križmančič porečena Petaros iz Boršta št. 71 pri Trstu, poizveduje po svojem bratu Avguštinu Križmančič iz Bazovice št. 172, ki je prišel v Argentino leta 1928.
Če bi kateri čitatelj vedel za njegov naslov naj sporoči na uredništvo Slov. Glasa.
Naproša se čitatelje Slov. Glasa v Sao Paulo v Braziliji, ako bi kdo vedel za družino Josipa Rojc, ki je dospel v Brazilijo leta 1893,
Kdor ve zanj naj blagovoli sporočili na naslov: Franc Rojc, Pasaje J. Pablo Lčpez No. 2220, Villa Real, Buenos Aires.
Listnica Uredništva
St. jigon, Rosario.
hčerki.
Sledi pismo Vem in
S.P.D. Iv. Cankar. — O nesreči tov. Koko-ravca smo že v zadnji štev. poročali.
D. K°rosovec, B. Molina. — Vašo nmočni' no prejeli. Hvala!-List Vam pošiljamo redno, ako ne dospe reklamirajte na Vaši pošti.
ZA TISKOVNI SKLAD “SLOV. GLASA';
so prispevali sledeči rojaki:
Karlo Uršič $ 2.—; Rožanc Franc $ 2.—
Vsled pomanjkanja drobiža odborniki Ljud'
skega odra $ 2.—.
Ncjlepša hvala vsem!
tudi v srbsko-hrvastkem delu naše naselbine, ki pojmujejo naše težnje po samostojnem delovanju kot nekak separatizem ali celo kot nek pretiran nacionalizem.
Naj takoj na tem mestu povem, da je vsakega obsojanja vreden vsak pretiran nacionalizem kakor tudi državni šovinizem a istočasno je obsoja' nja vredno vsako napačno tolmačenje narodnostne ideje ali narodnostno zavednosti.
Največ energije je izviralo pri Slovencih iz odpora proti tujcem in ravr.o narodnostna ideja je Slovencem prinesla preporod.
V preteklem sotletju je narodnostna ideja vidno stopila v ospredje in to vsled kulturnega napredka. Tehnični napredek promela je omogočil med narodi intenzivnejše medsebojne stike, ki so pri malih narodih vzbudili bojazen za obstanek in s tem se je tudi povečala narodnostna ideja.
V prejšnjem stoletju imamo najvidnejše znake, da je narodnostna ideja premagala vse druge ozire v osvoboditvi Srbov in Bolgarov iz turškega jarma, v usianku Grkov, v zedinjenju Italije in v preporodu Nemčije.
V devetnajstem stoletju se je takorekoč ustanovil na-avni zakon, da je napredek kulture mogoč samo na podlagi narodne individualnosti.
V sedenjem, to je v dvajsetem stoletju, pa potrjujejo ta zakon tudi državna ureditev v Sovjetski Zvezi in Novi Jugoslaviji, ki dajejo svojim narodom popolno samostojnost v okviru federativnih republik. To pometli tudi uspeh narodnostne ideje kot državotvorne sile.
Tudi Slovenci v Argentini imamo takorekoč v krvi narodnostno idejoi !o je tisti zdravi rodoljubni čut, ki ga hočemo uveljaviti ob vsaki priliki, in to se posebno opaža pri našem skupnem delovanju z ostalimi deli naše juaoslova-^ke naselbine, na društvenem polju itd. Na tej podlagi bi se moralo graditi tisto našo skupnost o kateri se zadnje čase toliko etovori v naši naselbini. Vse skupno delovanje med našimi izseljenci, ki bi se hotel0 graditi na katerikoli drugi podlagi, bodisi izključno politični, verski ali razredni bi tukaj v tujini brez drugega doseglo največji neuspeh, kot to dokazuje vse preteklo delovanje našega izseljenstva.
Dokazano je, da se tudi velike izseljenske skupine ne morejo poli!lčr>0 na noben način uveljaviti v tuji državi v kateri so naseljene in zato bi bilo naivno če bi kateri od naših rojakov mislil nasnrotno, ravno tako naivno je mišljenie rojakov, ki predbacivajo aeko polPiko svojim sorojakom. Slovenci v Argentini se zavedamo svoie narodnosti istočasno pa spoštujemo zakone naše druge domovine, gostoljubne Republike Argontine.
V strpnosti, bratstvu in razumevanju za našo skupno stvar delajmo W v tem letu za združitev vseh naših energij in zedinjenje vseh naših sredste^ za napredek naše naselbine.
Bratie v domovini so nam dali lep zqled, nnenemajmo jih, da bomo tako dosegli kak trajen in viden uspeh v naši naselbini!
n
i'
b
v
Ei
S
d
P
K,
(1;
ir
f;
Sl.
St
Vi
1>( Sc to k e Rk in
»e
iz
NAŠI PROBLEMI
Poroča in komentira V. Čsmic.
Ob prihodu no Vega leta je že povsod navada, da se naredi nekakšen obris delovanja preteklega leta. Zato pa bi bilo dobro, da bi si osvež li spomin na glavne dogodke v preteklem letu.
Ko smo bili povabljeni pred 1'atoni vsi predstavi.iki naših organizacij in listov potom našs centralne organizacije — Koordinadore — na “lunch”, smo na istem svečano obljubili, da tekom leta bomo Slovenci skupno delali, posebno na kulturnem polju in za pomoč našim bratom v domovini pod geslom: “Kot n' ši bratje v domovini za eno nerazdružljivo ljudsko republiko, tako mi v izseljenstvu za združitev vseh naših sil v prid in povzel'g našega izseljenstva v tujini!” Smo pa izvršili to svečano obljubo? Mogoče prvič v zgodovini našega naseljenstva Se jc
Uresničijo to, kar smo pred letom pred-	.	.	.	v
• j „ '	,	,	i-	•	i	-	m, se ne urinilo nekakšno
Vidsvali. Smo lahko zadavoljm, da nas <
naroda, kateri si je priboril svobodo in tudi časten prostor v svetovnem položaju. Rada bi se učila mladina našega jezika, jezika onih mornarjev in partizanov, kateri prihajajo med nas iz domovine, ker tudi oni bi se radi po domače z njmi razgovarjali. Zato se je mladina Ljudskega odra — vsa čast zavednim mladeničem in mladenkam 1 — obrnila na Slov. Svet, da skupno z mladino vseh naših društev, želijo j vpeljati učne tečaje, nimajo pa za to 1 prostorov. Slov. Svet Vam je odgovoril da bo pomagal vse kar je v njegovi moči za to koristno inicijativo.
trud ni bil zaman, ker združili smo oba naša lista v eno samo glasilo, ustanovili Slovenski Svet, predložni predlog “Za eno društvo in en dom”, tako, da lahko preteklo leto imenujemo “leto sporazuma”.
Moje mnenje je, da ustanovitev Slovenskega Sveta je velevažen pojav na poti pravega sporazuma in sodelovanja med vsemi organizacijami v Južni Ani' ;riki.
V Slovenskem Glasu z dne 19. XII. je bilo objavljeno poročilo Slovenskega Sveta do meseca decembra.
Vsak, kateri se zanima in zaveda za probleme naše naselbin’* bo dobil obrh delovanja Slov. Sveta. Toda žalibog sr opaža pri raznih debatah, da tisti, kateri bi morali vedeti za vse to gibanj' Ut čitajo teh poročil, ali jih pa kar površno. Drugi spet so, ki jih pa tolmačijo na svoj način. Prav radi. te^a pridejo razna nesoglasja m'ed odborniki en~ga društva.
Zato bi priporočali vsem odborom naših društev: ker že imajo pravila Slov. Sveta v rokah, naj temeljito pretresajo točko za točko, t^iko da do konvencije bodo vsi na jasnem in s tem olajšajo d'lo istemu.
Kakor je važen načrt za ustanovitev Slovenskega Sveta za celo Argentino, favno tako je velikega pomena za Buenos Aires in okolico predlog “Za eno društvo in en dom”. Torej v tem letv Uas čaka tudi problem, kateri bo res-Zgodovinskega pomena za našo kolonijo.
Ko sem v predzadnjem moiem komentarju podal kratek obris gori imenovanega predloga sem povedal, da to vzbudilo različna mtVenja in vnra-Č;.nja. Toda mA veseli, da odbor Slov. Sveta ne izgublja časa z nepotrebnimi debatami temveč je poslal ta važen Predlog na pristo;no mesto, to je: na r-aša društva, ker ona so poklicana, da rešijo ta problem. Naša društva imajo b'S°do, ter do 25. januarja motnjo odgovorit na Slov. Svet v smislu Klepov članskih sestankov naših društev.
Kaj bodo odgovorila naša društva? Se bodo zdnrila? Takšna in podobna Vprašanja krožijo po koloniji.
Z druge strani naša mladina nas javno' vpraša, kaj mislimo, ali se bomo sc ravsali in kavsal', ker ravno radi t<??a naša mladina tone v morju tuiine. kpr nima lastnega doma, ki er bi se •kupno uč:la naš"ga jezika, naše pesmi naših iger. Vse to dobro čuti in se dobro zaveda, da je slovenskega pozida in je ponosna danes, da izhaia lz onega junaškega jugoslovanskega
Pomagat rešit take probleme je v prvi vrsti dolžnost Slov. Sveta, toda odbori vseh naših društev se morajo zavedati, da od njih pomoči zavisi največ. Zato se čudimo, da v zadnjem ča-
nezaupanje med odbori in delegati Slov. Sveta. In direktno se skuša podp'rat ta nesoglasja pri nekaterih naših društvih, čeprav dobro dotični odborniki vedo koliko truda je stalo delegate p redno se je prišlo do današnjega sporazuma v naši koloniji. Tudi dobro vedo dotični odbori, da vsi, kateri sestavljamo današnji Slov. Svet. nismo prišli sami, ampak so nas poslali ravno dotični odbori. vSaj ima Slov. Svet polnomočne ‘‘kred'enciale’' podpisane od dotičnih odborov. Čemu potem ta gonja proti delegatom? Mogoče izvira iz nerazsodnosti in nevednosti? Ali so “drugi” vplivi? Zato je potrebno enkrat za vselej razrešit ta problem. Bližajo se občni zbori naših društev, zato ape
M
JOŽE
SREBRNIC
teri se zavedajo pomena današnjega časa, kateri so pripravljeni podpret z vsemi močmi, kar je kolonija toliko časa pričakovala in danes ima. Nazaj nikdar več, ampak naprej do cilja: “Za eno društvo in en dom”.
Upamo, da leto 1947 bo l'eto združitve naših društev ter začetek gradnje
našega skupnega Narodnega Doma, liram na vš? tovariše - delegate, da se j kateri bo nema priča prave bratske zavzamejo pri svojih društvih, da se I sloge med naseljenci v tujini ter ponos upostavi v vodstvo društev liudi. kn- 'naše nove domovine.
Mladinski Odsek “Slovenskega Doma*’
PRIREDI SVOJO
DRUGO PRIREDITEV
Ta velika prireditev se bo vršila v SOBOTO 8. FEBRUARJA ob 9 uri zvečer v društvenih prostorih ulica SAN BLAS 1951.
 SPORED:-------
POZDRAV Predsednika in Tajnika Mladinskega Odseka.
I. DEL
PETJE: Pesmi , izvaja mešan zbor Mladine pod vodstvom C. Krena. DEKLAMACIJA, izvaja Adrijana Baretto.
GLAZBENA TOČKA: Na klavir izvajajo:	M.	Giacomelli,	J.	Lojk, M.
Bevčič, B. Zlobec.
ARGENTINSKI DOMAČI PRIZOR: Izvajajo: N. Leban, L. Turk, T. Štoka, C. Živec, A. Trebše, V. Zlobec, H. Bevčič, M. Giacomelli, W. Calde-ron R. Bevčič.
II. DEL
GLAZBENA TOČKA: Na aosli izvajajo: A. Turk, M. Volk.
PLES: Izvaiaio članice Mladinskega Odseka Slov. Doma.
Nato pa OBILO SMEHA z enodejansko SMEŠNICO:
“Una Estatua en Villarrocm”
OSEBE:
Pab!o Anchoa ............. Jos£ Arias
Serafln Albertigo (ex Alcaldo) Ricardo Bevčič
Gutierrez (Policia) ...... Walter Calder6n
Don Angel Teldrana (escullor) Boris Zlobec Benjamin (hijo del Alcalde) Julio Lamas
Pueblo: Roque ............ Francisco	Gaeta
Crespo ............ Zorko Bavčar
Pedro ............. Femando	Jazbec
Antonio ........... Jos6 Lojk
Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA in PLES ——------------------
------------------- Svira Slovenski Orkester ” KARLITOS
' Vljudno vabi MLADINSKI ODSEK "SLOV. DOMA"
NE POZABITE PRITI! — TO BO NEKAJ IZVENREDNEGA!
Jože Srebrnič, delavski učitelj-organizator in borec. Zelo mlad še je bil preganjan po avstrijski policiji, aretiran in zaprt na Ljubljanskem gradu. Leta 1914. je moral na gališko fronto; pozneje kot ujetnik je mnogo pretrpel v caristični Rusiji. Za časa ruske revolucije se je iste aktivno udeležil.
Ko se je vrnil domov se je neumor" no oprijel dela, radi česar ga je pričela zasledovati in preganjati italijanska policija.
Slovenski in furlanski proletariat sta ga poslala v rimski parlament. Se kot poslanec je bil aretiran, romal je iz zapora v zapor in na razne otoke.
Pozneje, ko se mu je nudila priložnost je odšel v staro Jugoslavijo, kjer ga je zopet čakalo preganjanje in zapor, dokler ni bil končno izročen faši* stični policiji, katera ga je zopet spravila na otoke, kjer je ostal dokler ni prišla ura, ko je s puško v roki stopil v partizanske vrste. Kot član Pokrajin" skega odbora je znal spretno izrabiti vse izkušnje nabrane tekom njegovega življenja in borbe.
Čeprav je bil že prileten mo::, strašil se ni nobene naloge in tako je pri eni izmed nevarnih nalog žrtvoval svoje življenje.
Slovenski narod ima malo mož, kot je bil pokojni Srebrnič, zato pa njegovo ime bo ostalo zapisano v zgodovini slovenskega naroda.
Meseca juniia lanskega leta je bil ustanovljen odbor, ki si je nadel nalogo zbirati za spomenik pokojnega J. Srebrniča. Da bi pa ne ugledal omenjeni odbor kot kakšna navadna zasebna ustanova in ker je bil pok. Tože ustanovnik Ljudskih odrov na Primorskem, je čutil odbor -tukajšnjega Ljudskeaa odra kot svojo dolžnost sprejeti pokroviteljstvo "Srebrničeve-ga odbora", kar znači menda dovolj veliko jamstvo celo za one, ki imajo vedno dovolj raznovrstnih izgovorov.
. ."Srebrničev odbor" je razdelil čez 70 nabiralnih pol, mnogo istih ie že bilo izpopolnjenih in vrnjenih. Zbirka bi se imela že zaključiti, toda na prošnjo zastoDnikov nekaterih društev se je isto podaljšalo ter tako se je dalo možnost vsem, da se lahko oddolžijo spominu našeefa velikega učitelja-borca Jožeta Srebrniča.
Srebrničev odbor.
Mladinske delovne akcije v Sloveniji igrajo zelo važno vlogo pri prevzgoji našega mladega človeka na splošno
Beležke iz dežele
V	Slov. glasu čitamo zelo zanimivo po-ročilo Slov. sveta. Želeti je, da bi Slov. Svet od časa do čoso podal slično poročilo ter na ta način obveščal našo javnost o svojem delovanju, da si bo znala ustvariti pravilno slil^o in oceno.
si:
Kdor ima dober namen se nima ničesai bati in današnji odbor Slov. sveta sestav^ ljen iz zastopnikov naših društev, nam to jamči.
Pravilo velja, da predno se s\liče konvencija se mora organizirati začasni odbo" in v našem primem ni bil zato nihče bol) pooblaščen \a\os so naša društva. Iz naših društev pa je bil sestavljen pripravljalni cdbor Slov. sveta. Popolnoma pravilno.
Ko se je Bevin vrnil iz Sev. Amerike, I je med drugim izjavil, da na Primorskem mejita dve plemeni — latinsko in slovansko ter da je med njima borba stara že več sto let. Ko smo se pogajali — je dejal — sem v prvi vrsti upošteval dve glavni toc\i:	etnično in e\onomsl{o. J\[apravili
smo ta\o, da bo čim manj Italijanov pod Jugoslavijo in čim manj Jugoslovanov pod Italijo.
Morda velja to načelo za \a\šen l{raj, popolnoma pa je gosp. Devin v zmoti \ar se tiče Gorice. Tam se niso upoštevale niti etnične niti e\onoms\e resnice. Če Goriča ostane pod Italijo, dezeld bo razdvojena, mesto bo edino služilo za \a\šna izzivanja proti Slovencem in \ončno se bo iz,preme-nilo v brezpomemben trg, \ajti pesem vsebuje resnico, da brez Slovencev Gorice ni!"
Čudimo se, pa se nimamo mnogo za čuditi, saj je cclo v Ljub'jani slovenščina bila manj vredna oJ nemščine. O, le poto-lazimo se, mnogo se je do danes spretne-nilo. Pa ni prišlo samo.
“Zaprt sem torej -— no, saj vem da si uganil — zaradi Anastazija Zelenca, ka' kor ga je Prešeren imenoval, ali Gruna, kakor se je sam imenoval. Tako še ni bila razburjena Ljubljana. In vse to zaradi Grii' nove slavno ti. Ljubljanski Nemci so se ho-teli samo postaviti pred svetom, češ: v Ljubljani nas je nekaj, pa so dali iz brona uliti glavo pesnika Gruna ter jo vzidali na Nemškem trgu, di bi jo gimnazijci vsako nedeljo občudovali. In prišli so Nemci od vseh strani Z zastavami, prišli so nemški “turnarji”, ki pravijo, di bodo od Berlina do Adrije sezid li nemški most. Ljudi se je vse trlo po Zvezdi in ob cesti, koder se je pomikala gospoda. In v trenutku, ko so jeli korakati in je zngodla “bandi”, so sc iz množice začuli ostri piski in žvižgi. Od šumenja množice in žvižganja se godba skoro ni slišala. Tedi stoj, v tem trenutku se zabliskajo svetli bajoneti ter pretili so da nas preb"d'jo ako se ne umaknemo.. .
Tako je trajalo to žvrg lenje in piskanje do devete ure. . . Tu stopi med nas Pasar, slovenski gledališki ig-alec druge vrste, a šaljivec prve vrste ter nam prav na tihem pove: “Fantje prinesel sem dva žena klo-potcev. Kdo hoxe katerega?”... Pasar je skrivaj zlezel na kostanj, ki se je bil odel ravno z najgoš!im listjem. V tem je na vrtu neki govornik končal svoj ognjeviti i govor, gospoda mu je gromovito ploskala in godba je začela veselo igrati, kar — o joj, o joj! — prileti kakor z jasnega neba klopotec na vrt ter se razpoči ravno na i mizi pri kateri je sedel slavnostni govornik. ; Gospoda se jc prijela za nos, vitez G. je | priletel z debelo gorjačo in cilindrom na 1 glavi. V tem prileti za prvim klopotcem še ’
drugi, tretji--------------Sedaj	sedim v za- I
poru in ti pišem...”
B. Golobov
Iz Uprave
NAROČNIKOM, OGLAŠEVALCEM IN ČITATELJEM "SLOVENSKEGA GLASA"
Pri pregledovanju računov pri naši upravi, se je ugotovilo, da so nekateri naročniki in oglaševalci še precej zaostali z naročnino. Uprava do sedaj tistim lista še ni ustavila upajoč, da se isti zavedajo svoje dolžnosti t<?r čimprej poravnajo zaostalo naročnino, ker v nasprotnem slučaju bomo pri" morani jim list ustaviti.
Vsem je gotovo znano, da cena liska lista se je visoko dvignila in čeravno se Uredništvo ir, Uprava žrtvujejo brezplačno pri listu, je finančno stanje istega komaj zadostno, oziroma večkrat celo pomanjkljivo.
Uredništvo in uprava nujno potrebujejo nekaj opreme, pisalni stroj in druge potrebščine. Da pa to zadevo rešimo, potrebujemo pomoči od naših l rojakov ir. čitateljev Slov. Glasa. Kampanja za list je v teku in v razprodaji so "boni" za tiskovni sklad. Prepričani smo, da sleherni naš rojak razume potrebo našega tiska ter se zato ne bo odrekel ko mu ponudijo “bone" za tiskovni sklad.
Pa ne samo to, dolžnost vsakega čitatelja Slov. Glasa je; da v tem letu pridobi vsaj enega novega na-ročr.:ka. Ako ni še kdo naročen na list, pošljite nam naslov istega, ki mu bomo poslali takoj par številk na ogled. Kakor hitro mi dobimo tisoč novih naročnikov, bomo lahko izhajali tedensko.
Člani naših društev lahko poravnajo zaostalo naročnino pri podupravah v posameznih društvih. Naročniki v notranjosti, t. j. v mestih pa pri r.aših zastopnikih, ki so označeni v Slov. Glasu. Ostali po deželi pa lahko pošljejo naročnino potom pošte (giro ali bono postal) na ime upravnika Metoda Kralj. Tudi vsak denar namenjen listu naj se pošlje na ime n.ašega upravnika.
Slov. Glas ima razen omenjenih tudi svoje naplačevalce za mesto in bližnjo okolico in sicer sta Josip Zlobec in njegov sin Boris. Prosimo cenjene naročnike ir. oglaševalce naj jim gredo na roko, da ne bosta glede naplačevanja delala nepotrebnih poti.
Še vedno nam prihajajo pritožbe od nekaterih, da lista ne dobivajo redno. Mi se potrudimo, da bi vsi list redno prejemali in komur r.eredno piihaja ni to naša krivda. Prosimo vsakega, da nam nerodnost sporoči, da napravimo pri pošti potrebne korake.
UPRAVA “SLOV. GLASA"
Leta 1945 je bila v Sloveniji osnovana prva delovna brigada, ki je štela 600 mladincev. Sodelovala je pri obdelavi zemlje na Krškem polju ia pri sekanju drv v Bohinju. Drugih večjih delovnih akcij, pri katerih bi sodelovale večje mladinske delovne enofe, v letu 1945 ni bilo.
V vrvem letu razmaha mladinske organizacije v svobodi pa so mladinske organizacije izvedle široke akcije; organizirale so vionirsk’e kolonije za 6000 pionirjev in delovne akcije, pri katerih sodeluje 5000 mladincev in mladink.
Mladina Slovenije je vključena v več delovnih akcij. Med drugim pomaga pri gradnji proge v Borovnici.
Mladinske delovne brigade mesta Ljubljane so že v predkongresnem tekmovanju skoraj vsako nedeljo potovale na borovniško progo ter pomagale pri vseli delilv v usekah, v kamnolomu, na nasipih, pri zasipanju bombnih lijakov i. t. d.
V začetku julija so bile v dogovoru z upravo železnic in sekcij, ki grade to progo, poslane v Borovnico tri mladinske delovne brigade mesta Ljubljane, ki štejejo skupno 620 mladincev. Tu gradijo novo položnejšo progo, ki 1)0 dolga 11 km. Dela pa le počasi napredujejo zaradi hribovitega terena in graditve Velikih nasipov.
Drugo veliko javno delo, pri katerem sodeluje mladina Slovenije, je gradnja avtoceste Ljubljana - Vrhnika. Cesta, ki je tekla že prej, bo svida.i razširjena in asfaltirana. Delovna sila za gradnjo avtostrade je bila zaradi pozno odobrenih kreditov zbrana precej na hitro ter je še sedaj primanjkuje. Zato je pomoč mladinskih delovnih brigad pri tem delu toliko bolj važna. Sodelujeta dve delovni ' brigadi mesta Ljubljane s 350 mladinci ter brigada Julijske Krajino z 248 mladinci. Mladina dela na odrejenih sektorjih, s čimer je možen pregled, koliko dnevno napravi. Njeno delo oblega planiranje terena, čiščenje zemlje, rušenje hiš, ki so postavljene na ferasi, itd.
Nadalje pomaga mladina pri gradnji ceste ceste Ljubljana—Ježica. Dosedanjo cesto v predmestju Ljubljane bodo razširili in s kockami tlakovali. Orad njo vodi direkcija cest. Tu sodeluje 'ena delovna brigada mesta Ljubljane z 210 mladinci.
V tej brigadi dela tudi večji procent srednješolcev, ki imajo popravne
izpite. Po delovnem času se dijaki v posebnih krožkih pod vodstvom profesorjev pripravljajo na izpite.
Četrta akcija je regulacija reke Pesnice pri Ptuju. Vsa dela pri regulaciji reke Pesnice je začela izključno l'e iniciativna mladina. Predsedstvo vlade je na predlog mladinske organizacije odobrilo kredit pet milijonov dinarjev za pričetek dokončnega reguliranja rečno struge.
Reko Pesnico v ptujskem okraju regulirajo že odkar ljudje pomnijo, vendar vse doslej še niso doseženi zadovoljivi rezultati. V Avstro-Ogrski so regulirali nekaj sto metrov, v stari Jugoslaviji 150 metrov struge, kmetom pa so poplave vsako leto uničevale pridelke na poljih. Še pred vojno je bila v vaseh okrog Pesnice osnovana vodna zadruga, ki pa ni prav nic napravila.
Prihod mladinskih brigad v dolino Pesnice je vlil upanja obubožanemu prebivalstvu. Trdno so prepričani, da jim bo mladina pokorila reko.
Štirinajst dni so trajale priprave, za delo in namestitev Velikega števila delovnih enot. Šest delovnih brigad s 1500 mladinci dela na skoraj 2 km dolgem odseku 50 metrov širok kanal na ustju reke.
Poleg tega pomaga mladina graditi progo Otovac—Bubnjarci. To je zadnja še porušena proga v Sloveniji. Porušili so jo partizani po kapitulaciji Italijte. Po osvoboditvi so bile popravljene vse proge, samo proga od Otov-ca pri Črnomlju pa do Bubnjarcev na Ilrvatskem jc še čakala delovnih rok. Popravio le proge se jc pričelo prav tako na iniciativo mladinske organizacije. Pri tej gradnji delajo tri delovne brigade s 600 mladinci. Vsa dela na progi opravlja mladina sama pod vodstvom inženirjev, dočim grade viadukte in mostove kvalificirani delavci.
To so akcije, pri katerih sodelujejo mladinske delovne brigade. Delovni efekt pri teh javnih delih prvotno ni bil najboljši. Člani delovnih brigad so srednješolci, nevajeni daljšega ročnega dela. Po nekaj dnevih pa se je situacija spreminjala, zlasti še po vrnitvi brigad iz Brčkega. Hrčki graditelji so se takoj po vrnitvi v .Slovenijo zelo številno vključili v slovenske delovne brigade ter odšli delati. Njihov prihod je bil obenem priliv pravega delovnega poleta, kakršnega so poznali mladinci na “Mladinski progi”. S seboj so prinesli dragocene izkušnje o organizaciji velikih delovnih akcij.
Ljudska mladina Slovenije stavi v delo brigad velike nade. Tu ne gre le za Velik uspeh, ki ga bodo dosegle v obnovitvenih naporih, temveč tudi za prevzgojo mladega človeka. Ljudska mladina trdno pričakuje, da bodo ti mladinci in mladinke postali pravi mladinski aktivisti, ki bodo dali v novem šolskem letu mladinski organizaciji novega poleta.
'Cadar imate opravka v Bs. Airesu ne | pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
”PACIFir«”
CHARCAS 7G9 — BUENOS AIRES
r ii n ot» i. f u l a n	I i
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV	
★	
JOSE BONIFACIO 663	BUENOS AIRES
SLOVENSKA .UJRIIHČNA I»1SAIINA
ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠČINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20
DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8- - Escritorio 823	Buenos	Aires
Nasproti Obelisku	U.	T.	35-G243	y	35-2916
40-letnica Gregorčičeve smrti
"Slovenski Glas" je v svoji štev. 7 z dne 19. dec. 1946, prinesel kratko poročilo o spominskem večeru 40-letnice Gregorčičeve smrti, katerega je priredil S. G. O. Ob tej priliki je poleg sporeda bilo poklonjenih nekaj diplom od strani S. G. Odbora. Na koncu poročila smo dodali tudi naš komentar na katerega nam odgovarja predsednik S. G. O., tov. Franc Kurinčič. Mi ne mislimo Voditi 7. njim nobene polemike ker nismo z našim komentarjem hoteli nobenega žalili, Kiedtem ko nam tov. Kurinčič v svojem odgovoru očita, "da je nevošljivost nekaterih ali pa nekaterega kriva, da je napisal komentar k spominu 40. letnice S. Gregorčiča".
Objavljamo ponovno in dobesedno nas komentar in takoj za tem pa odgovor tov. Kurinčiča, kateri naj nam ne zameri ako izostavimo prvi odstavek, nato pa -je dva stavka v sredini spisa, ker zvenijo žaljivo in ker je naše mnenje, da vsak pošten človek lahko pove svoje mnenje na lep način brez da žali nobenega in vsakdo mu bo hvaležen za pametno besedo.
5|C
Komentar "Slov. Glasa”:
"Sedaj pa naš komentar k temu. Se popolnoma strinjamo in odobravamo, da s-s je na tak način spominjalo našega Simona Gregorčiča. Da se je poklonilo častne diplome se pa ne strinjamo s S. G. O. Mi se čutimo vsi enaki in pokloniti bi morali mnogim našim delavcem častne diplome. Je res, da eden dela več kot drugi na našem kulturnem polju, a gotovi smo, da vsak napravi ■n dela po zmožnosti in kolikor mu čas dopušča. Dobijo se tudi mnogi, kateri r.e žrtvujejo niti urce in ne centava v dobrobit naše kolonije. Pa take mi pustimo pri kraju in nam ne bodo niti v spominu v bodoče. Mnogo naših delavcev je, kateri pa neumorno delujejo tukaj že 20 let v proc/it naše kulture in naših organizacij. In kaj bodemo mi danes vsem tem dali častne diplome? Enemu večjo, drugemu manjšo? Poklonili posameznikom diplome v takem smislu ni na mestu v naših vrstah. In kdor dela, da dobi jutri diplomo za to delo in čast, naj ostane doma, ker proti takim se ravno mi borimo in jih pobivamo.
Imamo med nainl tovariše, kateri so s trudom in veliko požrtvovalnostjo zelo dvignili našo kulturo v glazbenem in pevskem oziru. Ni se jim pa dalo zato nobene diplome, Pač pa le javno priznanje za njihovo sposobnost in zahvalo za njihovo požrtvovanje. Prepričani smo tudi, da niso to delali, da ki jih potem javno hvalili. Takih slučajev )e še mnogo v raznem napredku našo kulture.
Naj nam torej S. G. O. oprosti, ker ne odobravamo, da je nagradil nekatere z častnimi diplomami."
*
Odgovor lov. F. Kurinčiča:
"Predvsem bi vprašal tistega, ki ie to Pisal, zakaj ni priobčil moj govor v celoti v katerem _ som povedal ravno isto, kar je °n v komentarju zapisal: da so tudi drugi Požrtvovalni in vredni diplome.
Drugič naj mi pove, kateri so tisti, ki tmajo več zaslug, da se je Proslava ICO Iet-hice rojstva S. Gregorčiča izvršila z uspehom?
Tretjič naj mi pove v katerih bukvah je Opisano, pa naj bodo stare ali nove dobe, da ni na mestu poklanjanje diplom posameznikom v naših vrstah?
Četrtič naj mi dokaže, da so trije cdliko-v°ni delali za to, da dobijo diplome. Jaz ne Poznam v naši naselbini nobenega, da bi bil tako nespameten, da bi leta in leta zapravljal denar, zdravje, noči itd. za dobiti kot plačilo skromno častno diplomo.
Kdor ni slep, vidi in čita take reči vsak dan, da se nagradi tega ali onega in se ga s tem spodbuja še k večjemu veselju do
dela ter za vzgled ostalim. Po komentatorjevih mislih med našim izseljenstvom tega ni dovoljeno, ker imamo menda posebne vrste kulturo. Zakaj pa dajejo diplome tistim, ki dajo 50 pesov za pomoč domovini i Ali dd morda 50 pesov zato, da dobi diplomo, ali pa zato, da pomaga potrebnim v domovini? Razne stranke, zveze in društva v domovini so dajale in dajejo diplome in odlikovanja posameznikom za razna nesebična dela. Celo kdor napravi več ur dela pri udarnih brigadah v naši domovini, ga odlikujejo. Mar so zato manj vredni tisti, ki so napravili manj ur in zato niso dobili odlikovanja? Nasprotno, nič se ne jeziio, ker vedo za kaj se gre in delajo naprej še z večjim veseljem in zanosom, ker imajo med sabo tovariša na katerega so lahko ponosni. Plačo pa imajo itak vsi enako: skupni napredek. Tu mi prihaja v spomin svetopisemska prigoda v vinogradu Gospodovem. Tisti ki so prišli na delo ob enajsti uri so bili deležni istega plačila kot oni ki so garali od zjutraj. Mar ni tudi v našem izseljenstvu nekako tako?
Tito se prav gotovo vse svoje življenje ni žrtvoval zato, da bi dosegel čin maršala, ampak zato, da je dvignil narod iz močvirja in suženjstva. V Rusiji, čitamo, da odlikujejo ženske, katere lepše in več prešičev izredijo. Torej te ženske delajo zato, da dobijo odlikovanje in ne zato, da več producirajo v korist naroda? One rusko preši-čerejke, ki niso mogle ali znale vzrediti prešičev, da bi bile odlikovane, prav gotovo niso zavidljive svojim tovarišicam za njih uspeh in odlikovanje, marveč se potrudijo, da jih dosežejo, kar je celega ruskega naroda korist. Tudi Stalina bi morda marsikdo raje videl v delavski suknji kot je bil svoj čas. In če nosi danes irne in suknjo maršala, ni tega on zahteval niti prašal, marveč mu je priznal narod, za katerega blagostanje je vse svoje moči žrtvoval in mu to odlikovanje rade volje priznamo tudi vsi ostali slovanski narodi, ki nas je rešil suženjstva. Prepričan sem, da se Stalin ne brani od naroda poklonjene časti; zaslužil si jo je pošteno. Samo med nami odlikovanje ni na mestu, modruje komen-tarist.
Nadalje pravi, da tisti ki nič ne dela, ga pustimo pri kraju. Tisti pa ki dela za diplomo, ga pobijamo in priporočamo naj ostane doma. laz pa pravim: Velika škoda, da nimamo vsaj par ducatov takih, ki bi hoteli delati 20 let za skromno častno diplomo. Dvomim,- da se Slov. Svet strinja s komenta-ristom.
Dobro se poznamo v naselbini in vemo kdo dela in zakaj dela. Zato ne bodimo ne-vošljivi in ne jemajmo veselja do dela še tistim redkim, ki imajo veselje do njega. Drugega plačila itak nimajo in ga najbrže ne bodo nikoli imeli.
Simon Gregorčičev Odbor je napravil svojo dolžnost nepristransko kot delajo v domovini in drugod. Če pa je temu kdo ne-vošljiv mu pač ne moremo pomagati.
Vsem čitateljem Slovenskega Glasa voščim srečno in veselo Novo leto.
Za S. Gregorčičev Odbor:
Predsednik: Franc Kurinčič
Kot smo že v začetku omenili se ne bomo spuščali v polemiko, pač pa naj si vsak čitatelj ustvari svoje mnenje in naj sodi.
Uredništvo "Slov. Glasa".
CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL
CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344
MLADINSKI IN ŽENSKI ODSEKI
.D. “Lj. Oder” in S.P.D. “Iv. Cankar”
VABIJO Vse Člane in Simpatizante na svojo
PRVO SKUPNO PRIREDITEV
ki se bo vršila v SOBOTO 18. JANUARJA ob 21 uri v prostorih "Ljudskega Odra", ulica Cnel. R. LISTA 5158, Villa Devoto.
 SPORED:-------------
1. Pozdrav v imenu obeh odsekov: tov. Milka Grgič.
2. OTROŠKI ZBOR D.K.D. ''Ljudski Oder" pod vodstvom tov. J. Samca.
3. TAMBURAŠKI ZBOR (Balalaika) ukrajinskega društva "I. Luckie-wicz" pod vodstvom tov. I. Andiawski.
4. Mala plesalka Nelly Bonani Mozetič.
5. "POLANKA”, ruski narodni ples( izvaja mladina društva “I. I.uc-kiewicz".
6. LIDIJA GABROVEC, članica mladinskega odseka Ljudskega Odra, bo izvajala več klasičnih plesov.
7. Pevski zbor D.K.D. "Ljudsk. Odra" pod vodstvom tov. J. Samca in tov. V. Sakside.
8. Igralska skupina mladinskega odseka S. P. D. “Ivan Cankar", bo podala eno dejanko, burko:
“JUNAKI”
Spisal: IVAN VODOPIVEC.
OSEBE:
Robota ............  ,	Edvard Tenze
Krcman ................ Julio Mervič
Zamoric ............... Mario Turel
Koliak ................ Ugo Jerič
Robas .....;........... Justin Božič
v Režiji: RUDOLFA ŠVAGELJ.
Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA in PLES do jutra.
Svira karakteristični orkester J. SAMCA.
Po naši dragi rojstni zemlji namakani povsod s krvjo, združen v novo je življenje narod z bratsko je vezjo.
Tovariši na naši zemlji bratstva dom zgradimo svoj, med ednakimi ednaki vsak naj bodi brat zdaj tvoj.
Zopet zdaj po naši zemlji kmet je plug svoj zasadil, ve za koga zdaj se trudi suženj prej dovolj je bil.
Zopet delavec veselo svoje kladivo vihti,
_Bppy»___________________________________
I O Y E R I A ” IGUAZU" de
JU^N KOSLOVIč
Alhajas - Relojes - Brillantes CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 1705, piso 1	U.	T.	38-21A4
NA NAŠI ZEMLJI
dobro ve, da mu le delo življenje svoje pot zgladi.
Morda tudi tujec drzni željan naše bo zemlje; čaka narod ga pripravljen grobove svoje najde le.
Glej mladina, zarjo dneva, vstani kvišku, združi se.
Na naši zemlji novih upov polno zdaj nam je srce.
Ker na naši rojstni zemlji namakani povsod s krvjo, združen v novo je življenje narod z bratsko je vezjo.
Faustin Lozar
ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosario
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires
Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6804.
Jakob Krebelj.
V rane Stv h ar
Stavbinski podjetnik
Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084
TRGOVINA JESTVIN “JUGOSLOVANSKA ZVEZDA"
Ivan
SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988
Pismo iz domovine
Naša rojakinja Marija Antončič je prejela sledeče pismo iz Gabrč pri Senožečah od svoje sestre Antonije Antončič udova Klipc:
Gabrče 7. 11. 1946.
Draga sestra!
Da se ne bo zgodilo kot pri zadnjem pismu ko sem ga prijela in sem si mislila, I da Ti v par dneh odpišem, kar pa se to I ni zgodilo ne vem več'zakaj, gotovo mi je prišlo kaj na pot in tako se odlasaia, tudi to misel sem imela, da če prejmem napo' vedan paket, bom na vse skupaj odpisala. Oprostimi, saj se tudi res težko pripravim k pisanju, ker imam vedno delo ter zapre ke, ki jih včasih niti ne predvidevam. Torctj, da Ti prvo odgovorim kar Te gotovo tudi najbolj zanima znati, paket, ki si mi javila, -da mi ga je Tone poslal (tudi njegovo pismo sem dobila bolj pozno) ni še do danes pri šel, upanje pa še vedno imam, ker tukaj ljudje dobijo celo po 6 mesecih. Tvoje zad nje pismo sem prejela na 13. 11. 46. Lepo se Ti zahvalim Tebi in mojim svakom čeravno še nisem prejela vendar sem zadovoljna, da se spomnite na nas. Zelo bi mi prav prišlo, ker pri nas še mnogo manjka posebno kar je industrijskih stvari, ker nam je sovražnik vničil večino tovarn. Mnogo se je že obnovilo za silo, a rane, ki jih je naša dežela zadobila ne bodo tako hitro zaceljene. Za živež je bolje, a ni že vsega kot je bilo včasih, tudi gospodarsko smo bili zelo uničeni in letos smo imeli tudi slabe letino na splošno. Ako ne bi bilo take suše bi imeli lahko kruh brez kart, tako pa ima mo živež še na karte, najbolj nam primanj kuje maščob in sladkorja. Kruha dobimo 40 dkg. na dan. Težka so bila leta v borbi za naš obstanek in še sedaj se moramo bo riti posebno tu mi Primorci, čeravno no več 2 orožjem ampak politično in gospodarsko. Upam pa, da bomo kmalu priključeni končno k naši materi Jugoslaviji. Za Trst in druge naše brate, ki nam jih zopet hočejo odtrgati se bomo pa še naprej potezah do kler tudi oni ne dosežejo svojih ciljev. Stalno se vršijo pri nas zborovanja ter se iz zborov ljudstva pošiljajo zahteve zaveznikom, da upoštevajo naše zahteve ter nam dajo kar smo si s krvjo priborili, to velja posebno za kraje do morja in stare avsrtijsko-italijan-ske meje oziroma do kamor živi nase ljudstvo. Veš, draga sestra, jaz bi Ti mogoče že prej odpisala pa ravno tudi radi tega ker zgubim čas ker večkrat gremo na sestanke, zborovanja, prireditve in tako čas beži. Tudi mi z takimi stvarmi podpiramo in obnavljamo našo domovino. V Senožečah smo imeli porušeno sodnijo, v času vojne je služila za kasarno ter bila dobro utrjena, zato so jo naše edinice razbile. Seda; zo pet stoji stavba, pa ne več zapori ampak bolnica za okrevanje za pljučne bolezni kjer si lečijo zdravje tudi tisti, ki so se bo lezni nalezli po zaporih, internacijah, tabo-riščih, pa tudi vsled prevelikih naporov v gozdoših. In tako imamo mnogo mnogo za izvršiti in postaviti na novo, saj v času osvobodilne borbe smo kar vsi prepevali, ko so naši ovirali prihod sovražnim četam "Vsi mostovi v zrak letijo".
Čudno se mi zdi ko pišeš, da misliš priti pogledat, jaz bi Ti pa svetovala, da je škoda si delat stroškov dvakrat, ter bi raje še malo počakala, ker prvič ne vem kako je z vožnjo dalje pa vi tam niste prestali to kar smo mi tu in ste gotovo v prehrani na blojšem in nebi čutili tega kar mi tukaj, ker smo v prvi vrsti srečni, da smo sami na svoji zemlji gospodarji in da imamo mir pa četudi nimamo še onega kar bi za potrebo imeli, mnogo nam še manjka, ali to so krivi okupatorji in njih hlapci, ki so nam uničili, a če bo šlo tako naprej kot do zdaj bomo kmalu na dobrem, upam pa da bo šlo še bolje kot do sedaj. Seveda nekaterim ki so prej na račun ljudi lepo živeli jim marsikaj ni prav, a delavno ljudstvo je pri nas
zadovoljno, vsak pameten človek pa ve da tako brž po vojni se rte more čudežev delat Saj v naši državi je napram drugim od vojne uničenim državam še najbolje. Naš brat Franc je bil prej ko je bil demobiliziran z pevskim zborom jugoslovanske armede v nekaterih sosednjih državah na turneji in je povedal, da je še povsod slabše kot v naši. Ali nisi nikdar slišala zbor, ki se kliče "Srečko Kosovel;' po radiu, saj so peli tudi’ v Parizu ob času mirovne konference. To ti je zbor pravo čudo, povsod so imeli velike uspehe. Pred par meseci je bil stric Matija 14 dni, on je še tako krepak in zdrav. Izgubo sina je še dobro prebolel, a spominja se ga vedno in pravi da koliko bi seda' koristil narodu če bi še živel. Tudi teta iz Trsta je bila istočasno par dni v Gabrčah, ona se tudi za njena leta dobro drži, stric Lojz pa pravi da je reven.
Pri Zivcovih je samo Cirila sedaj doma. Pepi je v službi v Marbioru, Tone je delal 2 meseca prostovoljno na neki novi progi v Bosni, ki jo gradi sama mladina vseh naših narodov in to vse na prostovoljnem delu. Francel je padel že leta 1943., so pa še le letos našli njegov grob, tam nekje na Vrheh počiva z 9 tovariši v enem grobu.
Pišeš mi, da bi Ti poslala kakšen časopis. Bom kaj poizvedela kako in kaj na posti ako sprejmejo. Časopisov imamo pa mnogo, tako da se niti ne utegne jih čitati. Jaz sem naročena na ženski časopis Naša žena, Francel na Mladino, Albina ima Pionirja, Jernej Skovinov dobiva Kmečki glas, vse tc samo v naši hiši, drugi pa še razne druge, v Gabrčah jih dobivamo 6 ^različnih. Društev imamo vse plono, pevska, fizkulturna itd.; imamo zadruge, živilske, vinske, kro. jaške in razne druge. Dosti bi Ti lahko napisala a mi zmanjkuje prostora, zato bom pa bolj na kratko. Moja hčerka je v Postojni v šoli v 1. razredu gimnazije, so mi jo sprejeli za brezplačno hrano in stanovanje v Dijaškem domu, od tam hodi v gimnazijo, je zadovoljna. Francel se uči v Senožečah pri Bugrovih bo kmalu 1 leto, v kratkem mislijo napraviti mizarsko zadrugo in potem upam, da bo dobil stalno vajeniško plačo. Stroški so vedno, dohodkov pa nimamo dosti zato nam gre bolj na trdo, a jaz sem vseeno zadovoljna, glavno da imamo mir in da smo dosegli za kar smo delali. Ko bo pa Primorska priključena bo pa le še bolje, ker sedaj imamo še v bližini dve meji in to nam dosti škoduje.
Na 24. minulega meseca smo imeli v Senožečah krasen pogreb, pripeljali so namreč padlo hčerko od Jerneja Peckovga na domačo pokopališče, do sedaj je počivala v Trstu pri Sv. Ani, tja so jo zakopali fašisti leta 1943. v marcu, ko je padla v borbi v Brkinih, izučila se je za učiteljico pod Italijo, šla pa je v partizane ter padla kol junakinja, s strojnico je krila umik tovarišem in sekala po sovražniku, ko so se ji približali in se ni mogla več braniti rad; premoči si je sama končala življenje, da ni jim prišla živa v roke. Imela je vojaški pogreb; takega ni še bilo v Senožečah, okroc' 30 vencev, vsaka vas, vse organizacijo, vse je bilo zastopano. Toda takih pogrebov imamo mnogo, narod se z hvaležnostjo spo minja svojih žrtev. V prihodnjem pismu Ti bom še kaj pisala.
Sprejmi pozdrave in poljube od sestre
Tončke.
?\Carpinteria MecanicaJ
M UR G U10 N D 0	1365
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev
SKUPNO Z MLADINSKIM ODSEKOM
PRIREDI v NEDELJO, dr,2 26. JANUARJA
VELIKO PLESNO ZABAVO
Začetek ob 6 uri pop.
Razprodajale se bodo cvetlice in se bo potem izbralo "KRALJICO CVETLIC".
Svira “SAMČEV ORKESTER".
Vljudno vabi ODBOR
Pismo od doma
Naš rojak Josip Birsa, doma iz P.ihenberka je prejel od svakinje sledeče pismo:
Dragi Jože in družina!
. ..Mi se vdobimo še precej pri zdravju le Frdnc, Tvoj brat je bolehav. Po tolikih letih sem se namenila, da Vam pišem, s ij ste nam Vi že trikrat pisali. Jaz nisem mogla pisati, ker sem bila bolna in Franc je še počasnejši od mene in je tudi vedno bolan. On ima "šjatiko" po celem životu in včasih po cele tri tedne ne more niti iz postelje.
Mi smo jih mogli mnogo prestati in dobro, da smo ostali pri življneju. Več še so jih prestali oni, ki so bili v nemških taboriščih. Nekateri so se vrnili od tam domov, a drugi so pa zgoreli v pečeh. Tu pri nas je bilo grozno, ko so pridrveli Nemci v vas. Vse je gorelo in tudi dosti mrtvih je bilo. Moške so odpeljali v Nemčijo trpeti in v suž-nost. Mi smo mnogo pretrpeli, ker v naši vasi so bile 4 stranke in sicer partizani, Nemci, fašisti in četniki. Iskali so eden dru-zega in se napadali.
Pri nase so bili partizani in od Preserji so dospeli fašisti in ravno pri naši hiši se je vnela bitka, ki je trajala 4 ure. Hiša je bila vsa v ognju. Doma smo bile jaz, Marija in Ernesta. Franc je bil že v nemških taboriščih. Po bitki so fašisti prinesli k nam svoje ranjence in nas so hoteli ubiti, češ, da smo mi krivi, da so jih partizani napadli. Partizani so se potem umaknili na Brje. Ko smo
eno jutro vstali pa je bila cela vas polna partizanov. Od Birsovih so prišli fašisti in začeli streljati. Vnela se je nova bitka. Partizani so morali zbežati, ker fašistov je bilo zelo veliko. Ranjene partizane so fašisti prinesli k nam, jih spraševali in potem jih kar v hiši ubili. To je bilo res nekaj groznega. Vse okrvavljeno in otroci so zelo jokali, ko so vse to videli. Padlo je ta dan 32 partizanov.
Nemci so potem eno nedeljo obkolili Preserje in nas vseh peljali v grad. Postavili so nas v vrste, da nas ustrelijo, a so nam potem prizanesli. Zapodili so nas poteia domov. Marijo sem mogla nesti v srajčki, ker mi je niso pustili obleči in tako smo mogli nazaj na Preserje.
Tu ti prilagam sliko Tvojega brata Franca, ki je bil v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji........
U. T. 08-0013 E S P K O I A L I n A JD
FABISfCA »E MUESBLES AIITBSTICOS
LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO
PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO
¥ A I) E M A R
Soc. Resp. Ltda. - Capital $ 100.000,—
VALENTIN VIRASOHO 18S5 — U. T. 54 - GG56 — BUENOS AIRES
Kadar pošiljat« xav«Je v
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nala"č v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do:
Bratov KEBEIt
CENTENERA 1140	U.	T.	60-0176	BUENOS	AIRES
DRAVA TEČE PROTI VZHODU
v i , *
(To ie prvi izmed originalnih člankov napisanih za slovenske liste v Ameriki. Napisal ga je Lovro Kuhar, ali kakor ga po-'Znajo v Sloveniji ljudje, ki se zanimajo za kulturne ustvaritve — Prežihov Voranc. Iz-tned živečih slovenskih pisateljev je sma-tran za enega največjih. Čeravno je obiskoval samo ljudsko šolo, se je razvil v široko razgledanega umetnika in opisovalca, predvsem malega koroškega človeka. Vse policije reakcionarnih držav so ga preganjale med leti 1918-1-945 radi njegovih naprednih idej. Med enim in drugim preganjanjem je napisal knjigo za knjigo. Oku-
PREŽIHOV
VORANC
pacija slovenske zemlje po nacifašistih je pomenila zanj samo nadaljevanje ilegalnega življenja pred vojno. V Lj-ubljani, kjer je živel skrit pod okupacijo, ga je zagrabila gestapovska roka in vrgla v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Njegov močan organizem slovenskega koroškega delovnega človeka je prenesel vse strahote in trpljenje v taborišču ter tako nadaljuje ne samo svojo pisateljsko delavnost, ampak zastopa v parlamentu v Beogradu kot ljudski poslanec interese rudarjev in kmetov iz Mežice. — SANS).
★
Karantanska vojvodina je v vzhod-l nih Alpah naj starejša politična tvorba | in kolikor je mogoče ugotoviti, je ona I tudi najstarejša slovenska državna tvorba sploh. Iz te stare zavesti se je razvil tisti znani koroški lokalni patrijo-tizem, ki ga je osvojil tudi nemški del koroškega prebivalstva. V nobeni bivši avstrijski kronovini, koder prebiva slovensko ljudstvo, nimamo tako močno razvitega provincijalnega čuta, kakor na Koroškem. Seveda je k temu čutu pripomoglo še marsikaj drugega. Dežela je po naravni legi zaprta Ma vse strani, obdana s težko prestopnimi planinami, ki so ovirale prodor napredka. Ta stari čut prvotno slovenske tvornosti si je v novejši dobi osvojil germanski imperializem in aa izrabil za svoje prodiranje proti jugu. Pangermanska parola "Ungeieiltes Karnten", to je Nedeljiva Koroška^ je v veliki meri odločevala pri plebiscitu leta 1920 in teaa se poslužujejo ostanki nacizma v svoji agitaciji proti slovenskim zahtevam tudi danes.
Koroškega lokalnega patrijetizma naše bivše slovenske politične stranke niso nikdar razumele, ker niso priznavale in in poznale koroškega zgodovinskega razvoia. Zaradi tega so leta 1920 na Koroškem delali velikanske politične neumnosti, ki so se nad nami hudo maščevale.
V	dobi kanitalističnega napredka, ki se je na Koroškem začel v preteklem stoletiu, se ie slovensko ozemlje naiboli skrčilo. Močni nemški kulturni in nredvsem aospodarski vpliv sta odtujila slovenski celoti cele ljudske pla-
sti. Odtujila se je nam predvsem inteligenca, ki je postala gospodarsko odvisna od nemške deželne in državne uprave. Odtujila se je slovenski zavesti tista plast našega naroda, ki je drugod postala stržen narodne zavesti v dobi narodnega prebujenja, to je malomeščanstvo. Odtujili so se nam z malimi izjemami trgovci, oštirji, močnejši kmečki posestniki^ posebno tisti tip koroškega kmečkega posestnika, ki se pri nas imenuje "Inerren-bauer", to je gosposki kmet in ki ga drugod po slovenskem ozemlju no poznamo. Zaradi političnega razvoja se je nam odtujilo tudi delavstvo in so se nam odtuiili tudi bajtarji, ali kakor se iim na Koroškem pravi:	"kajžarji".
Socijaldemokraška stranka, ki je te sloje politično zajela skoraj v celem obsegu, je veljala za napredno stranko, a je istočasno podoirala germanr zatorsko politiko deželnih državnih oblastnikov.
Iz tega razvoja, ki je trajal več kakor pol stoletja, so nastali takozvani "nemčurji". Ti nemčurji so kmalu postali važen političen faktor v deželi in to V vseh strankah, ki so delovale na slovenskem ozemlju, akoravno je bila niihova sociialna struktura neenotna. Etičnih vrednot nemčursko gibanje ni imelo nobenih_ oziroma je nastalo iz etično manivrednih nagonov. Njegova etična podlaaa so zaolj oportunizem, delavskih vrstah, in kakor je takratna dobičkoželjnost, špekulacija, trenotno profitarstvo, z eno besedo iz manjvrednih naaibov, ki živiio v posamezniku in v človeškem značaju. Jasno je,
da je pangermanska oblast v deželi take podle nagibe v ljudstvu izkoriščala za svoj mlin in jim je dala obliko in vsebino. Oficijelna politična oblika nemčurstva na Koroškem je bila prvenstveno stranka imenovana "Land-bund”, to je deželna zveza. Njeni voditelji so bili sami nemčurji tudi v njenem nemškem delu, kakor so Mi-hor, Šumi, Glančnig/ Ferlič, Lučovnik in drugi. Sami vaški veljaki in druga oportunistična golazen.
Iz kakih kreatur in na kak način se je gradil politični faktor koroškega nemčurstva, navajam en sam primer iz mojih izkušenj: Leta 1902, ko še nisem bil devet let star, me je moj oče vzel s seboj na prvi shod. Oče je bil naiemnik grofovske zemlje in je bil v večni borbi zoper režim, ki je predstavljal nemške grofe. Na tem shodu ie govoril takratni potovalni učitelj Šumi, poznejši vodja avstrijskega Landbunda, ki je bil večkrat minister in je še tudi zdaj. Na tem shodu je Šumi še govoril kot zaveden Slovenec. Ali spominjam se, da je moj oče že takrat nekaj kritiziral na njem, da mu ni ugaialo. Slovensko politično društvo v Celovcu je Šumiju kot svojemu eksponentu z veliko muko pre" skrbelo službo slovenskega potovalnega učitelja za kmetijstvo. Ta človek ie takoj nato, ko je imel službo že v •/epu, prestopil k nemški vladni stranki, postal zato ravnatelj kmetijske šo-'e v Velikovcu, iz katere je napravil trdnjavo in vzgojevalnico pangerma-nizma. Iz najnizkotnejših nagibov se ie enostavno prodal močnejšemu in boaateišemu gosnodarju. Potem je postal voditelj Landbunda. Šumi je ti-o'čen predstavnik nemčurske generacije.
Kierkoli v Evropi je imperiiclizem močneiših narodov hotel podjarmiti slabeiše. male narode, povsod ie znal s pamočio plehkih gesel izmaličiti gotove ljudske plasti in jih izkoristiti za svoie cilje, toda nikjer jih ni znal izkoristiti na tako šjroki oodlagi nainižjih neaativnih strani v človeku, kakor se ie to zgodilo na Koroškem pri slovenskem narodu. Usnelo mu ie si iz *eca vstvariti tako močno politično gibanje, ki ie imelo dolgo časa prvo besedo v deželi. To mu je tem lazie uspelo, ^er so bile stranke ki so gojilo nem-čurstvo, v aosoodarskem in kulturnem oziru nanredneiše, kakor pa slovenska stranka. Dalje je germanski go-'nodar dežele nemčurstvo neaoval in -»a aospodarsko podpiral, kjer je le mogel.
Ko ie v dobi modernejšega razvoja kanitalističnega gospodarstva na Koroškem začelo nastajati delavstvo, -ki bi po svojem poslanstvu moralo biti nosilec pravilne rešitve narodnostnega vprašanja v tem delu Evrope, je
EiroFaessica "Gorica” Franc Ikeban
WARNES 2191	Buenos	Aires
Naproti postaje La Paternal
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Caldcron 3098 - Devoto - Ruenos Aire«
P 1 Z Z E R 1 A K m i I L avrenčič
Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525
imel nemški imperijalizem pasjo srečo, da je to delavstvo dobila v svoje roke socijaldemokraška stranka, ker je bila ona sama idejno in praktično popolnoma v službi nemškega impe-rijalizma. V svoji borbi za socijalne reforme, ;o Je za začasni napredek ene ali dveh generacij človeštva, je ta stranka ob pomanjkanju prve napredne delavske stranke pomenila za nastajajoče koroško delavstvo brez’ dvomno neki napredek. Zaradi socijal-nodemokraške vzgoje 'se je koroško slovensko delavstvo skoraj popolnoma odtujilo pravim načelom rešitve narodnega vprašanja in se je leta 1920 skoraj brez izjeme opredelilo proti elementarnim pravicam koroških Slovencev. Tako se je moglo zgoditi, da je v bojih leta 1918-20 ravno delavstvo bilo glavni nosilec boibe za "nedeljivo Koroško".
Dejstvo( da je koroško slovensko politično gibanje, ki so ga predvsem vodili duhovniki, nosilo pečat narodnjaštva, je seveda zelo pripomoglo k taki opredelitvi koroškega delavstva. Vse kar je bilo južno od Drave, južno od Karavank, je bilo za koroško ae-lavstvo nazadnjaško, zaostalo, nesc-cijalno, skratka — srednji vek. V kolikor so bila takrat ta dejstva vsaj navidezno resnična, bi seveda ne smelo vplivati na načelno stališče pravične rešitve narodnega vprašanja na Koroškem, ki bi ga delavstvo kot tako moralo zasledovati.
Ali socijaldemokraška stranka je bila v. tem pogledu popolnoma na repu nemških nacijonalsocijalističnih strank. Njena vzgoja je pripomogta da so pri delavstvu prišli na površje instinkti trenutnega oportunizma, neznačajnega hlapčevstva pred tistim, ki slučajno reže vsakdanji kruh, da so pri njem nadvladali elemneti šovinizma.
Kako daleč je po zaslugi socijalde’ mokraške stranke taka mentaliteta napredovala med koroškim delavstvom, je dokaz, da je leta 1920 nastal med njimi pravi preplah, ko je prvič spregovorila svojo besedo o pravični rešitvi koroškega narodnega vprašanja avstrijska komunistična partija. Njeno stališče je izzvalo pravo revolucijo v Kompartija Jugoslavije veljala za veleizdajalsko, ker je zahtevala pravično razrešitev narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji, tako se je odslej godilo tudi stranki na Koroškem.
Leta 1921-tega so slovenski komunisti na prošnjo avstrijskih komunistov pomagali pri volivni kampanji na Slovenskem Koroškem, ksr sami niso imeli dovolj sposobnih in jezika zmožnih ljudi. Tako sva šla takrat s tedanjim poslancem Kompartije Mar-
TRGOVINA JESTVIN
Oton Tur el
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
TRGOVINA JESTVIN
' i® n h i: b<: n \ i c u5
Viktor Pernic
CORONEL RAMON LISTA 5650 U. T. 64-1509
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino
Lop-? de Verr-r 2989 U. T. 50-1383
cel Zorgom na shod v Železno kapljo. Nemški šovinizem je bil takrat med zbranim_ nemčursko vzgojenim delavstvom tako razpihan, da se je delavstvo zgražalo, da sva si na shodu sploh upala govoriti slovensko. Naju so enostavno pretepli in vrgli skozi okno.
V celovški zbornici je slovenski delegat Kacijanka iz Borovelj na seji prebral spomenico avstrijske Kompar-tije o slovenskem vprašanju in v njej zahteval pravico samoodločbe za koroške Slovence. Navzoča birokracija koroških delavskih organizacij, skoraj sami socijaldemokrati, se je preplašila. To je bilo zanjo nekaj nezaslišanega. Vsi delegati do zadnjega moža so zapustili dvorano s predsedstvom vred in Kacijanka je bral spomenico popolnoma prazni dvorani. Celovška delavska zbornica je veljala za oskrunjeno. Pravi socijalšovinistični mir se je šele potem spet naselil vanjo, ko je jugoslovanska policija pozneje nekje na Karavankah vlovila Kaciianko in ga za štiri leta zaprla v Sremsko Mi-trovico.
Zanimivo je, da ima ljudska plast nemčurstva na Koroškem tudi svojo kulturo. To je gotovo edinstveni primer na svetu. Ta kultura je v celoti seveda del nemške kulturne vstvarjav-nosti, vendar ima svoje značilne posebnosti. Ima svojo literaturo, svojo likovno umetnost, svojo glasbeno umetnost, svojo historigrafijo. In zgodilo se je celo to, da je ta kultura tu in ^tam dosegla celo neko umetniško višino. Začela se je ta kultura seveda s potvorbo slovenskega narodnega blaga posebno na glasbenem polju. Predstavnik take kulture je znani nemški umetnik Tomaž Košat, ki je bil na gimnaziji še zaveden Slovenec, potem pa se je prodal oblastnikom in delal zanje. Na literarnem polju imamo več znanih delavcev, med njimi je najbolj znan pisatelj Josip Perkonig, tudi rojen Slovenec. Na polju likovne umetnosti je znan slikar Wiegele. Pri znanstvu imamo imena kakor Lesjak, znan dialektolog, zgodovinar Wutte in drugi. Ta kultura je bila popolnoma v službi nemškega imperijalizma in je predvsem njena znanost na glasu, da ie s potvorbo zgodovinskih dejstev skušala dokazovati upravičenost germanskih teženj na Koroškem.
Zatorej ni nobeno čudo, da je pri taki duhovni in čustveni predpripravi
nemški fašizem na Koroškem našel zelo ugodna tla. Zajel je nenavadno močno vso deželo in ker je bilo v slovenskem delu dežele nemčurstvo ze lo razpaseno, je po njegovih kanalih lahko prodrl tudi tja. Koroška je postala hitlerjevska trdnjava. To se je pokazala že pri nacističnem puču leta 1934. Po Hitlerjevi zasedbi Avstrije je postala cela dežela pijana od nacij onalšovinizma. Delo Korošcev je bilo, da ponesejo meje tretjega rajha čez Karavanke do Save in Jadrana. Korošci so bili najzanesljivejši del aparata, ki je od leta 1941 strahoval Gorenjsko in Štajersko in pozneje vso Slovenijo. Koroška je dala Meier-Kai-biča, največjega zatiralca Slovencev.
S takim političnim razvojem in pod takimi pogoji je moralo seveda tudi koroško delovno ljudstvo, tudi delavski razred, nujno zapasti hitlerizmu in njegovi demagogiji. Socijaldemokra-ška birokracija se je skoraj brez izjeme preselila v hitlerjanski tabor, in jasno je, da je tudi dobršen del delavstva vsaj v prvem hipu šel za njo. V kolikor že itak ni bil ovinistično vzgojen, so ga omamila še nova demago-ška gesla hitlerizma. Tista plast šovinistov, špekulantov in oportunistov, ki se je pred hitlerizmom še delila na razne stranke, je zdaj nujno zrasla skupaj. Z delavstvom se je to še tem lažje zgodilo, ker je tukaj manjkal tisti faktor ki budi in zbira v delavstvu zdrave, napredne sile in mu kaže pravo pot. Komunistična stranka je sicer bila tu, toda ideološko in organizacijsko zelo slaba. Tistih par njenih pristašev je fašizem zmlel mimogrede, nekaj se jih je uklonilo in tako je fašizem na Koroškem imel prosto pot.
Na potu so mu stali le še Slovenci, ki so bili zbrani v slovenski stranki. Že prej smo povedali, da je ta stranka nosila pečat nazadnjaštva, razen tega je imela še neljubi sloves, da ni bila državotvorna, ampak vsaj revizionistična, da škili čez Karavanke na jug. Zato je mogla zbrati v svojem okrilju le izrazito patrijotične> nacijo-nalno čuteče sloje ljudstva, predvsem srednje kmete. S prihodom hitlerizma je ta grupacija morala nujno izginiti. Fašisti so se z vsemi silami vrgli na-
njo. Hoteli so v kratkem času iztrebiti slovenski element. S pomočjo Meier-Kaibičevega izseljevanja, s pomočjo lagerjev in vislic, so fašisti upali, da bodo koroške Slovence strli, ali niso jih mogli uničiti.
Slovenska stranka je bila do prihoda KP na Koroškem edina stranka, ki je zahtevala rešitev koroškega slovenskega vprašanja. Postavljala ga sicer ni pravilno, zamotano, neodločno, na jugoslovanski imperijalistični podlagi, ne pa na podlagi prave demokratične rešitve. Ljudstvo, ki se je zbiralo v njenih organizacijah, je posebno, v prosvetnih organizacijah nadaljevalo tradicijo Drabosnjaka Matije Majarja-Ziljskega in drugih mož, ki so se v prošlosti borili za pravice slovenskega naroda. Ljudstvo je gojilo in nadaljevalo kult Miklove Zale, te poosebljenosti trpljenja in žrtvovanja.
Ob prihodu fašizma se je tudi vodstvo te stranke umajcnilo na pozicijo
tizanov Korošcev in na tisoče drugih aktivistov-antifašistov.
Gibanje OF je na Koroškem zbirališče vsega, kar je napredno in kar je ljudsko. OF ne rešuje koroškega vprašanja na sentimentalni, ne na katerikoli drugi nerealni podlagi. Danes je na Koroškem postala parola po "Nedeljivi Koroški", parola reakcije, parola nacizma in fašizma. Kadar analiziramo položaj na Koroškem, moramo pogledati resnici v obraz. Kakšno je razmerje sil danes na SlovensKem Koroškem? V tistem delu Koroške, ki ga mi zahtevamo na podlagi etničnih pravic, gotovo še ni večina ljudstva za nas. Temu se ne moremo čuditi. Tu je nemčurstvo bilo močan činitelj v javnem življenju. Nemčurstvo so je pod fašizmom silno kompromitiralo. Tukaj živi gotovo nad 50.000 fasistov ali bivših fašistov, ki so kakorkoli zvezani s Hitlerjevo preteklostjo in so si umazali roke in srca. Njim je treba prišteti še tiste, ki so živeli doslej na neodločnosti in čakanja. Slovensko račun delovnega ljudstva in ki se bo-ljudstvo na Koroškem je bilo zbega- jjj0 nDve Jugoslavije. Potem ne sme-
Krojarnira LEOPOfiff l/SAJ
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82
TJ. T. 50-4542
VILLA DEVOTO
Stnvbinska Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA
H E R R E It I A DE O B R A HUMAR y MAKUC
Av. Central 3720 Calle No. 2 3729
U. T. 741-4520
no, ker so tako odpovedali vsi vodilni činitelji v borbi proti zatiralcu. Šele potem, ko je na Slovenskem oklicala boj proti fašizmu Osvobodilna fronta in ko je ona zanesla ta boj tudi čez Karavanke na sama koroška tla, je odpor koroških Slovencev proti fašizmu lahko zadobil pravo obliko in pravilno vsebino,
Pristaši koroške stranke so postajali pristaši OF. Boju OF proti fašizmu se je na Koroškem sčasoma priključilo vse, kar je zadnja leta postalo nezadovoljno ali razočarano. OF je bila splošno antifašistično gibanje, obenem borba za združitev slovenskega naroda. Seveda so bili osnovna sila Osvobodilne fronte koroški Slovenci, a postali so zavezniki avstrijskih komunistov, ki so se zadnja leta fašistične okupacije zopet začeli smelejše zbirati in nastopati. Pravična stvar koroških Slovencev je na ta način tudi pri nemškem delu prebivalstva, pri njegovih demokratičnih silah zelo pridobila. Vse, kar je v slovenskem delu Koroške poštenega, ljudskega, resnično demokratičnega, danes ne gleda več na slovenske narodne zahteve, kakor nekaj izdajalskega, nekaj revizij onističnega ali , celo velesrbskega, ampak smatra te zahteve kot nekaj elementarnega, nekaj resnično ljudskega in demokratičnega.
V tem. ravno leži tista velika razlika med dones in med dobo 1913-1920. Takrat je bila borba Slovencev za odcepitev od Avstrije sektaška, neljud-ska, nedemokratična. Takrat so se ljudske množice z orožjem v roki borile za "nedeljivo Koroško". Na jugoslovanski strani niso mogli zajeti širokih ljudskih množic za svoje zahteve. Majhni odredi Malgajevih borcev in drugih niso resno prišli v poštev. Danes je naša osvobodilna borba uspela zbrati v svojih vrstah nad '2000 par-
mo pozabiti na tisoče fanatičnih beguncev iz Jugoslavije, Madžarske itd., ki danes na Koroškem hujskajo domače ljudstvo proti Jugoslaviji. Veli'
Z o b o z d r a v n i k a Dra. Samoilovid Dr. Felihs Falicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181
Dr. Hinko tialpern
Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
0r. A. Kirschbaum tira. Maria Kirschbaum
DENTISTAS LOPE DE VEGA 3382
U. T. 50-7387
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono
Defensa 1155
U. T. 34-5319
FARMACIA ” S O L E R "
Servicio noeturno de urgencia Avda. Pco. Beiro 4984	U. T. 50-2079
"" • J"" 7 ■■
-
• .
............
>4 I
...	j;
-'^**r£ŠIC5
RECREO E U R O P A
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre F.C.C.A. do Recrea in nazaj:
S 1.— za otroke $ L 60
Lastnika: BRATA ROVTAR
Tigre FCCA. U. T. 749-589
Rio Carapachay
Ileinaldo W asserm a n
MEDICO
Nazca 2381	U.	T.	50-2845
SLOVENSKA BABICA Filomona Elrnvš d«* Ulilo!;
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
Corporation Modica "SIJIPACHA”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Durun y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski
LJTJDSKA UMETNOST V UKRAJINSKI SOV. REPUBLIKI
Narodni zbor Ukrajinske Republike v Kijevu, katerega vodi skladatelj G. Verjovka. V tem zboru sodelujejo najboljši pevci in godbeniki kolhozov iz Kijevske, poltavske, harkovske in drugih ukrajinskih oblasti. Slika predstavlja
nastop tega zbora na odru Kijevske Državne Filharmonije.
RAZPRAVA PROTI SKUPINI NARODNIH IZDAJALCEV IN VOJNIH ZLOČINCEV
PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM IV. ARMADE SE JE VRŠILA RAZPRAVA PROTI SKUPINI NARODNIH IZDAJALCEV IN VOJNIH ZLOČINCEV Z OBTOŽENIM RUPNIKOM NA ČELU
Že pred napadom na Jugoslavijo marca 1941 so protinarodni elementi v vrhovih bivše SLS sklenili, da en njihov del z Rožmanom in Natlačenom na čelu ostane doma in. stopi v službo okupatorja, drugi del s Krekom na čelu pa se "za vsak slučaj" v inozemstvu pridruži protihitlerjevskemu bloku.
ko vlogo igra še vedno tudi nacijonal-fti moment pri nemškem delu prebivalstva. Vsi ti elementi se bojijo nove Jugoslavije, kakor hudič križa. Sile reakcije so na Koroškem neprimerno Večje, kakor pa na primer v Julijski
Krajini.
Naše sile številčno niso tako velike, kakor sile reakcije, sile nasprotnikov. Vendar je naša moč ravno v tem, da Se mi borimo za pravico, za napredek, 2a demokracijo, za dosego končnega ^iru v tem delu Evrope_ za mir med slovenskim in nemškim narodom. V boju bomo zmagali, ako ne takoj, Pa v bližnji bodočnosti. In končno: ■Drava, ta žila koroškega življenja, ne teče na zapad ali sever, kjer so utrjuje
LIVARNA — Kroglišče in Keglišče Ur D J u RO KOVAč'
'*arnes 2113	La	Paternal
Mizarska delavnica
Izdelava pohištva
IGNAC IC O S E R
^uido Spano 655	Munro,	F.	C.	E.
MEHANIČNA DELAVNICA J O S I P H L A Č A ^a Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
'fienda *L a V i I 1 a”
PARA COMPRAR MEJOR
 _______ LOPE	DE	VEGA	3186
restaurant
Peter Slo je
______________________LORIA	472
EH^slaurnut
FLOR de Parque CHACABUCO"
.	Prostori za družine
U^a-Coho 1702	U. T. 63-3590
*oto - Ari« M A Ig C O S
Najpopularnejša na Dock Sudu
Onirngn 1325	U.	T.	22-8327
Gran Recreo “ L L A O - L L A O " *ln«n Oberdanh
Caranachay U. T. C749') T*<?re 0580
•Ji.	  —--------------------*
16nda — Merceria — Confecciones Ahraham itlinder
e> General DONATO ALVAREZ 2180 U. T. 59 0314
reakcija, ampak proti vzhodu, v Ju-goslavijo, kjer vlada demokracija, bratstvo in napredek za vse njene narode.
SANS.
Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S”
Mostar Anton
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
Se priporoča rojakom dobro znana ČE VLJ ARNIČA
L. BRANKOVIČ .Morloto 138	La	Paternal
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de raateriales de construccion Avda. Fco. Iieii-6 5671	U. T. 50-5383
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE RADAN Bernaldez 1550	Buenos Aires
TOVARNA POHIŠTVA
VINKO UOtiEL'!
BLANCO ENCALADA 249-261 VTLLA ESCASO	U.	T.	652-013!)
/;ELEZO - BETONSKO PODJETJE Mrestov Komel
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-1411
Prevozno Podjetje “GORICA"
ŽL«jJk F rune
Villarroel 1476	U.	T.	54-5172
U A 18 - P I Z E n S .1 A
Vedno sveže piyo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine.
Peter Filipčič
W ARNES 2101 vogal GARMENDIA
na Paternalu	U.	T.	59-2295
M E R C A D O "I^s Magdalenas”
HARNIOERTA — RAVBAR
'*uestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA
V	SAAVEDRI
ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58	U.	T.	70-6112
TISKARNA ¥ludolf Živec
SARMIENTO 40	Caseros
Potek te razprave, oziroma najbolj važne dele iste, borno objavljali v Slov. Glasu, kot nam bo to dopuščal prostor v vsaki številki, ker je naša želja, da se vsak naš eitatelj upozr.a z delovanjem obtožencev, ki so se raje družili s sovražnikom nego da bi delali z ljudstvom za svoj narod.
★
Koncem avgusta lanskega leta se je vršila pred vojaškim sodiščem IV. armade v Ljubljani razprava proti skupini narodnih izdajalcev in vojnih zločincev z obtoženim Rupnikom na čelu. To skupino narodnih izdajalcev in vojnih zločincev je zmagovito in svobodoljubno slovensko ljudstvo postavilo pred sodišče na Taboru, prav na onem mestu, kjer so obtoženci, ki so morali sesti na obtožno klop, s svojimi sodelavci sestavili 3. maja 1935 štiriurno /vlado”, da bi tako s tem zadnjim zločinskim dejanjem še enkrat poizkusili preprečiti osvoboditev in združitev slovenskega naroda.
Že v jutranjih urah seje začelo pred razpravno dvorano na Taboru zbirati ljudstvo. To so bili delavci, kmetje, in-Uliganca, žene in mladinci, invalidi, borci in oficirji;, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije na razpravo. Prišli so, da prisostvujejo razpravi, na kateri se bodo sodili tisti, ki so prizadejali njim in vsemu slovenskemu narodu toliko gorja in ki so odgovorni za zločine okupatorja in domačih izdajalcev.
Ta množica delavcev, kmetov, inteligenci in invalidov je nekaj pred deveto uro zasedla veliko dvorano na Taboru in mirno čakala na začetek razprave. Balkon na levi in desni so zasedli domači in tuji novinarji. Za tuje novinarje so bile pripravljene slušalke, tako da lahko vsak novinar posluša razpravo v srbohrvaščkem, ruskem, crancoskem in angleškem jeziku. Dvorana je za to priliko posebej preurejena. Prednja stena je prekrita z modro zaveso, na kateri visita jugoslovanska in slovenska, zastava, na sredini med njima pa državni grb. Sredi odra je prostor za sodniški zbor, na levi strani za oba vojaška tožilca, na desni strani pa daljša miza za branilce. Na vseh teh mizah so pripravljeni mikrofoni, prav tako za obtožence pred sodnim stolom. Pred odrom je pripravljena preprosta lesena klop za obtožence, za njo pa sedeži za stražo. Na l'evi strani je miza za stenografe. Hkrati je tudi vse pripravljeno za filmsko snemanje.
Predsednik sodišča kapetan dr. Helij Modic je vstal in izjavil, da se bo pričela javna razprava proti Rupniku in soobtoženim, ki so obtoženi po zakonu o zločinih proti ljudstvu in državi. Nato je predsednik sodišča naročil vodji straže:
“Tovariš starejši vodnik, privedite obtožence.”
Vodja straže je strumno pozdravil in odšel skozi vrata na desni strani. Vse oči so se uprle proti vhodu na desni, hkrati pa so fotoreporterji in ki-loreportcrji pripravili svoje aparate.
V	tišini, ki je nastala, so začeli prihajati v dvorano obtoženci. Prvi je prišel Lev Rupnik, oblečen v lepo sivo civil-
no ob!'eko. Za njim Rosener v vojaški obleki z generalskimi epoletami. Njima sta sledila Vizjak in Hacin. Vsak je imel s seboj svojo obtožnico. Nobenemu se ni na zunaj poznalo, da bi bil v zaporu.
Predsednik vojaškega sodišča je vstal in naznanil, da sodišče IV. armade sestavljajo: predsednik senata kapetan dr. Helij Modic, sodnika prised-nika podpolkovnik Milan Lah in major Grčar Alojz, namestnik prisednika kapetan Bračič Avgust ter tajnik sodišča poročnik Lotrič Janez. Obtožbo zastopata zastopnik vojaškega tožilca JA kapetan Vivoda Marjan in vojaški tožilec IV. armade kapetan dr. Damjan Viktor. Obtožence branijo naslednji odvetniki: obtoženega Rupnika odvetnik Ilc Jože; obtoženega Rosenerja odvetnik dr. Grosman Vladimir; obtoženega Vizjaka odvetnik Čobal Josip in obtoženega Hacina odvetnik dr. Lokar France. Odsotna obtoženca branita: obtoženega dr. Rožmana odvetnik dr. Vrtačnik Lojze in obtoženega dr. Kreka odvetnik dr. Mojzar Anton.
Sodišče je postavilo tudi dva tolmača za nemški in italijanski jezik.
Po ugotovitvi identitete je predsednik sodišča prosil vojaškega tožilca, da prične s čitanjcm obtožnice.
Čitanje obtožnice
Na podlagi čl. 13. odst. 1. zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi ter v smislu čl. 7 in čl. 30 zakona o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v Jugoslovanski armadi vlagam pri naslovnem sodišču obtožbo proti:
1. Rupniku Leonu, roj. 10. 8. 1880 v Lokvah v Trnovskem gozdu, divizijski general bivše jugoslovanske vojske, med okupacijo predsednik “Pokrajinske uprave” v Ljubljani — sedaj v zaporu;
2. Rosenerju Ervinu, roj. 2. 2. 1902 v Schvvertu, višji policijski in SS vodja, SS general — sedaj v zaporu;
3. Dr. Rožmanu Gregoriju, roj. 9. 3. 1883 v Dolinčicah, Šmihel pri Pliberku', škof ljubi jan. škofije - sedaj na begu;
3.	Dr. Kreku Mihi, roj. 28. 12. 1897, v Leskovcu pri Kranju, advokat in bivši minister — sedaj v inozemstvu;
5. Vizjaku Milku, roj. 9. 12. 1894, v Ljubljani, bivši jugoslovanski polkovnik — sedaj v zaporu;
6. Dr. Hacinu Lovru, roj. 23. 8. 1886, v Velesovem pri Kranju, bivši upravnik policije v Ljubljani — sedaj v zaporu,
ker so izvršili sledeča kazniva dejanja:	obtoženi	Rupnik,	Rožman,	Krek
in Hacin kazniva dejanja izdaje ljudstva in države, skupaj z obtoženim Ro-senerjem pa tudi kazniva dejanja vojnih zločinov.
Rupnik Leon je takoj aprila 1. 1941
začel svojo kvislinško pot in predstavlja ogaben prototip narodnega izdajalca
Obtoženi Rupnik, general bivše jugoslovanske vojske, poznan že pred vojno po svoji pronacistični dejavnosti, je v dneh napada Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo v aprilu 1941. leta na položaju načel-
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
nika štaba 1. grupe arrni.i v Zagrebu, ne da bi dal kakršen koli odpor sovražniku, že 11. aprila 1941. leta, to je še pred kapitulacijo bivše jugoslovanske vojske, navezal v Zagrebu stike z ustaškima polkovnikoma LuiLčem in ŠtaDC3rjem, da mu na njegovo prošnjo omogočita vstop v ustaško vojsko. Istočasno je na “Zapovedništvu hrvatske vojske” v Zagrebu izdelal pismen načrt za formacijo ustaške kopnene vojske in ga predal polkovniku Luliču.
Z dokumenti zagrebške policije, ustašev in nemške vojske je 17. aprtla 1941 prišel v Celje. Tu se je javil gestapovcu Avgustu Vestn.u in dr. Sko-bemetu ter ju prosil za nemško državljanstvo. S posredovanjem nemškega konzula v Ljubljani, župana Adlešiča in soobtoženega Hacina je 17. maja prispel v Ljubljano, kjer je takoj začel sodelovati z italijanskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi. Že v prvih mesecih okupacije je pričel organizirati bivše jugoslovanske oficirje in podoficirje, m2d katerimi je agitiral, naj ostanejo lojalni okupatorju in se ne priključujejo oboroženi borbi našega ljudstva.
Potem ko je bil v sporazumu z generalom Robottijem in Graziolijem 40 dni navidezno interniran v Gonarsu, je 3. julija 1942. sprejel mesto ljubljanskega župana in po okupatorjevih direktivah v Ljubljani organiziral okupacijski civilni aparat. Kot župan, me-
sta Ljubljane ja s svojim upravnim obtoženemu Hacinu 200.000 lir za pla- SS-oficirji je formiral “organizacijski
aparatom in zlasti s pomočjo sekretarja Podhorskega, fregatnega kapetana Janka Kregarja in generalnega tajnika Jančigaja vohunil in, okupatorju javljal podatke za izvajanje njegovega terorja nad slovenskim narodom.
Spomladi 1942. leta so domači okupatorjevi sodelavci s soobtoženim Rožmanom na čelu, kaplanom Križmanom, advokatom dr. šmajdom, industiljcem Avsenekom, advokatom dr. Marjanom Zajcem in drugimi v sporazumu z okupatorjem ustanovili “Odbor vaških straž”. Ta odbor, ki je bil organizator “bele garde”, “vaških straž”, “legije smrti” ali “MVAC”, je zasedal v škofijskem dvorcu v Ljubljani. K obtoženemu Rupniku jepošiljal svojega člana dr. Zajca, obtoženi Rupnik pa je odbor podprl z navodili in nasveti.
Kot šef “pokrajinske uprave” je po posvetovanju z vršilcem dolžnosti ljubljanskega župana Jančigaja v septembru 1943 imenoval za šefa policije soobtoženega Hacina. Po njem je organiziral tkzv. politično policijo in pozneje “specialni vod” te policije. Vsi oddelki policije so bili pod nadzorstvom soobtoženega Rosenerja in zveznega vodje gestapa Dusche. Ta g?sta-povska policija, sestavljena iz sloven-
čevanje ovaduhov in špijonov. V ta namen je odobraval najmanj 50.000 1 ir mesečno in še v posameznih primerih, ki jih je predlagal Hacin potrjeval izplačala za ovaduštvo uporabljenih zneskov.
Preko kvizlinškega upravnega aparata, ki mu je načeloval, je obtoženi Rupnik plenil ljudsko in državno imo-vino ter aktivno sodeloval pri vključitvi industrijskih podjetij, denarnih u-stanov in drugih bogastev Slovenije v vojno-gospodarski načrt in izkoriščanje od okupatorja. S pomočjo tkzv. urada za zaplembo imovine upornikov je v okviru “Pokrajinske uprave” u-kazoval zaplembo imovine borcev NOV in POJ, njihovih rodbin ter vseh onih, ki so na kakršen koli način pomagali v osvobodilni borbi slovenskega naroda. S tem je krepil vojni potencial nemškega in italijanskega okupatorja ter dušil narodno osvobodilno borbo.
Obtoženi Rupnik je po razgovorih in pooblastil h, ki mu’ jih je 23. septembra 1943 dal “vrhovni komisar” Rainer, ustanovil vojaško formacijo “Slovvenische Landswehr” — “Slovensko domobranstvo”, pri tem so ga podprli domači kolaboracionisti dr. Al bin Šmajd, kaplan Križman, dr. Marjan
skih izdajalcev, je spadala v sestav Zajc in drugi, ki so se ob kapitulaciji Pokrajinske uprave”, katere šef je Italije zaradi bodočega sodelovanja
HOTEL — BAR “EL INTERNACIONAL”
Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. — AVGUST JERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73
GOSTILNA
“PAN DE AZUCAR”
Zbirališče letoviščarjev Lastnik: JOŽEF BAJZER COSQUIN - F.C.C.N.A. calle Cordoba 142
bil obtoženi Rupnik. Izvajala je teroristične metode v Ljubljani in na podeželju ter pri tem kot podaljšana roka gestapa izvršila tisoče najtežjih in krvavih zločinov nad našim narodom. Obtoženi Rupnik je za tako njeno delovanje v septembru 1943 izročil so-
razgovarjali s soobtoženim Rosenerjem in šefom gestapa Schuifferjem. Skupaj s soobtoženim Rosenerjem in drugimi
štab” tega domobranstva s podpolkovnikom Francem Krenerjem na pelu,
1 Ernestom Peterlinom in soobtoženim Milkom Vizjakom, da bi se tako ustanovila kvizlinška diviži. j a in v končnem cilju SS-divizija. “Slovensko domobranstvo je z okupatorjem pomagalo zatirati narodno osvobodilno gibanje in v njegovi družbi ali pa samo izvajalo teror nad ljudskimi množicami, ki mu ga ni primera. Pri tem je izvršilo na tisoče najbolj krvavih zločinov in ščitilo važne objekte, posebno ceste in železnice, ki so okupatorju služili za nadaljevanje vojne proti zavezniškim armadam.
Obtoženi Rupnik je nadalje skupno s soobtoženim Rožmanom sodeloval pri domobranski prisegi Hitlerju in bil 24. sept. 1944 postavljen za “generalnega inšpektorja vsega domobranstva”, v tej funkciji je zlasti skrbel za pomno-žitev te okupatorske formacije z oficirji in podoficirji, ki so se v ta namen šolali v posebnih tečajih in v nemški SS podoficirski šoli.
Podpiral je Mihajlovičeve četnike, ki jih je v Sloveniji podpiral tudi soobtoženi Rosener in Gestapo. Svojo materialno pomoč j6 preko gestapovskega agenta Krenerja dajal vodstvu tkzv. “Dolenjskega četniškega odreda”, znanemu črnorokcu Janezu Marnu -Črtomiru in kuratu Križaju.
(Nadaljevanje)
MATERIALES para CONSTRUCCIOiV
MIGUEL M. BRUNO
Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires
KROJAČNICA Vrtine. Melinc
Paz Soldan 4844
U. T. 59-1356
F. HRADILAK ★
FIAMBRERIA — Puesto N’ 8 Mercado "LAS MAGDALENAS" Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
RESTAURACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Keglišče
Jože f Šli oiln ih
Anasco 2652	U.	T.	59-8995
MECANICA y ELECTROTECNICA
E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115	U.	T.	61-0656
Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos
MOISES GERBIEZ
Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Caldcron 2779	U.	T.	50-6655
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ Excelsior 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
ZALOGA VINA
FRANC KURINČIČ Garay 3910	U.	T.	61-5384
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Sanchuk
Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539
KROJAČNICA Sttsnislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
ISLOVENSKA GOSTILNA
ALEKSIJ TREBŠE i Avda. San Martin 6470 U T. 50-5106
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
Queseria y Fiambreria “LA AMERICA" de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 -8563
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO
JANKO POLIAK Ituzaingo 4267	MUNRO
TRGOVINA
S.
Charcas 3120
JESTVIN “ C. MIHELJ
TRST"
U. T. 72-4957
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN
Dovažam na dom H^rodin 477	U.	T.	51-7165
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE
J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901
RESTAVRANT “ČAVEN" IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aire*
RESTAVRACIJA
IVANČIČ
RUDOLF
Anasco 2622
TRGOVINA JESTVIN
Srečho Turel
★
TRELLES 1402	U. T. 59-4104
Ilestiivr;u‘i|»
A. BENULIČ & KUSERIČ *
Izborna hrana	Zmerne	cene
CHORROARIN 596
Jehše lE litin'
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže.
Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
! STAVBENI PLESKAR IN TAPETAH MARIJ	MEDVEŠČEK
! Guevara 525___________U.	T.	54-0621
BAZAR "DANUBIO"
I). UGLESSICH ! Avda. San Martin	2902	U.	T.	59-083«
ZIDARSKO PODJETJE JAKOB LISJAK ! F. Bauza 2694	U.	T.	64-1509
ZIDARSKO PODJETJE FRANC LEVPUŠČEK I Calderon 3062	U.	T.	50-8037
C A S A ” S O U L E T "
Materiale« de construccion Electricidad Sanitarios - Maderas | A v. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As
“ALMACEN”
PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena
LEOPOLDO ŠKRBEC
Estropajos de acero, cap. e inter.
P j e. Valencia 2025	U.	T.	69-1567
ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159	U.	T.	59-229*
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 5201’
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV
Triunvirato 2891
U. T. 54-2623
RESTAURANT "LAS ROSAS
Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042	Buenos	Air«*
F I D E O S F R E S C O S
de NATALIO DOMINI Bazurco 3425	U.	T.	50-8913
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. U. T. 757 - Santos Lugares - 271
MERCADITO "CHISPAZO' MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746