Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Minister baron Pražak jp odstopil ter so ga svitli eesar poklicali v gosposko hišo državnega zbora. Dobi-li nalednika v lninisterstvu, ni še doslej znano a pravi se, da pride na njega niesto npk plemič iz vrste konservativnib veleposestnikov. — Naurti postav za »kronsko veljavo« denarja so dobili najvišjp potrjenje in minister dr. Steinbach ima že polne roke dela, da izpplje one postavo. — V Linci je bil tf dni »katoliški sbod« in izvršil se je, kolikor se posnainc iz raznih listov, jako veličastno. Več škofov in tudi nuncij Galimberti so bili pri shodu. Štajarsko. Dalje časa so nemški nacijonalci t. j. Mladonemci trobili jako glasno v rog, češ, da bode v (iradci velik shod »planinskih Nemeev« zoper vlado, ker poslovenjuje planinske kraje. Sedaj so pa obmolknili o njem, pač zato, ker ne morejo prikriti Jjudein resnice, da vlada, če jo v tej reči že kaj kriva, brž ponemčuje, kakor pa da poslovenjuje. Neresnica se lažje piše, kakor pa govori. Koroško. Slov. volilci v Gelovskem okraji vdeležijo se volitev volilnih mož, ne pa potem volitve drž. poslanca. Kakor sloje sedaj razmere, ni upanja, da zmaga slov. mož. Tudi nemškularji še nimajo moža, da mu dajo čast poslanca, kajti Petru Laxu, dosedanjemu poslancu, neki ne seže nihče »do ramen«. Kranjsko. Mestni zastop v Ljubljani je vložil pritožbo zoper odločbo deželne vlade, vsled kalere noki ne smejo ulice in trgi v meatu dobili samo slov. imen. Pritožba jo potrebna, da-si bode težko kaj izdala. — Poljedelska šola na Grmu napreduje prav dobro in ji želimo obilo učencev; tudi iz naše dežele bi bilo dobro, ko bi premožniši stariši pošiljali svoje sinove za nekaj časa v le-to šolo. Primorsko. Koliko se slabimo, ako se med seboj grizemo, vidi se iz primorskih razmer, kakor so ondi že dve, tri leta. Iridentovci t. j. Labi, ki škilijo z cnirn očesom doli v Italijo, so zmerom drzniši, slov. Ijudstvo pa izgubi eno občino za drugo iz svojih rok in potisne se za ve<3 lel nazaj, ne da pride naprej v rodoljubji. »Novi možjo«, če ludi slovenski, niso vselcj sroča za  slov. ljudstvo. Tržaško. Okoli dne 20. avgusla prido v Trst češko učiteljsko društvo iz zlate Prage; računi se, da pride do 300 učiteljev tje. Slov. društva napravijo jim brž ko ne skupno veselico. Hrvaško. V tera tednu se vršijo volitve v Zagrebu za nieslni zastop. Vojska je liuda med vladno in hrvaško stranko. Doslej je bila hrvaška stranka v tein zastopu na vrbu, loda vlada je zastop razpnslila, ker ji ni bil povolji. Ce zmaga hrvaška stranka, zmaga pravica. Ogersko. Da ogerska vlada zatira narode, ki se noeejo preleviti v madjarski narod, je znano. Sedaj pa jo lUimuncem to postalo prcveč in zato branijo svojo pravice z vso resnobo. Ge tudi njih deputacija na Dunaji ni opravila veliko, vendar ga je Madjare hudo speklo, ker je svet izvedel, kako da se vlada v blagem madjarskcm nasilji. Vunanje države. Kim. .ludje so si v strahu, da se razširi po celem svetu sovrašlvo do njih ali antisemitizem, zato si izmislijo sedaj to, sodaj drugo novico, po kateri se obsodi antisemitizem za nečloveško početje. Sedaj gre enaka noviea tudi o sv. očetu Leon XIII. po svetu. Re.snica je, da sv. očo ne bvalijo antisemitizma, toda judovskih pijavic tudi ne zagovarjajo. Italijansko. Dobro se ne godi kmetom po Italijanskem. V Laterzi je prislo do velicib nemirov, ker kinotje niso niarali plačati davkov. Kmetje so žendarje napadli in jib več tudi ranili, zato so pa le-ti streljali na kmote in jih tudi nekaj težko ranili. Tudi župan je dobil težko rano, zaprli pa so dvajset kolovodij. Francosko. I'redsednik republike je voljen za sedein let in sedanji še ostane lorej do konea leta 1894 na svojem mostu, vendar pa se že sedaj niisli, kdo da nm bode naslednik. Da ne ostane Sadi-Garnot potem, ko mu iztoče doba, to je nokaterim že gotovo. Največ upanja si dela minister Freycinet, da spleza na predsedniški stol in on se že torej tudi pripravlja za volitev. No, Bog zna, kaj še pride v tem času: ali še bode tedaj predsednika treba? Angleško. Gladstone prevzame v kratkem času vlado v svoje roke in če je listom verjeti, hoee on potem dati nekaj pravic irskemu ljudstvu in tudi delaleem pomore do volilne pravice. Tudi davke hoče znižali, posebno dac, davek od živil. Mogočo je sicer, da bode tako, toda mi še nimamo prav vcre v te obljube. Nemško. Minister notranjih zadev, grof Herfurlh, je odstopil in njegove posle prevzame predsedoik ministerstva, grof Eulenburg. To se je izgodilo najbolj zato, ker zadnji ni iinel dovolj dela in pa, kar je glavno, poIrebnih dohodkov. — Cesar Viljem se je vrnil iz Londona; kaj je ondi opravil, pa še ni znano in sploli se ne zna, kaj je ondi iskal. Rusko. Kolere še ni konec, toda piše se manj o njej, ker vlada ostro pazi na to, da ne pošlje nilifie vznemirjajoeih poročil v liste, ki izhajajo v drugih državab, doinači listi pa ne smejo poročati več, kakor jim vlada dopusti. Bolezen pa se ve, da ne vpraša vlado, kain da sme iti. — Govori se, da so vlada pogaja z neraško glede na trgovinsko zvezo. Hrbsko. Nekateri listi vedo, da je te dni bil kralj Milan v Belem gradu ter je nagovarjal vplivne može, naj se k malu izvoli tretji regenl in se ve, da tak, ki je njemu po volji. (i rško. Državni proračun kaže za tri, stiri miljone vec; doliodkov, kakor stroškov. Svet pa sodi, da je to >več» le na papirji, v resniei pa bod« več ali manj primankljaja. Afrika. V Maroku je nastala neka tibota; ustajniki ne napadajo sullanovili vojakov in tudi ti se držijo inirno, vendar pa so pravi, da je to le tibota pred ncvihto. A ni e r i k a. Ker bode prihodnje lelo velika svetovna razstava v Gbicagu, dovolile so tudi naše železnice tistim obrlnikom za polovico znižane cene, ki bočejo svoje izdolke poslati na razstavo. Kolikor se sodi labko iz tcga, zniža se ludi za l.judi vožnjina, a težko, če pojde kdo izmed nas tje, na amerikansko razstavo.