Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 31. &TEYILKA. JOLIET, ILLINOIS, 5. JULIJA 1912. LETNIK XXI. WILSON NQM1NIRAN PO DOLGEM BOJU. Po nominaciji guvernerja Woodrow Wilsona za predsednika spet sloga med demokrati. CLARK ZA PODPREDSEDNIKA? William J. Bryan vesel zmage "Wall street"-finančnilti. nad Baltimore, Md., 2. jul. — Guverner Woodrow Wilson iz New Jersey je dobil demokratično nominacijo za predsednika Združenih Držav danes popoludne pri šestinštiridesetem glasovanju. Demokratična narodna konvencija je tako zaključila večji del svojega dela, sedemdnevno zasedanje in brezpri-merno borbo. Nocoj je konvencija sprejela svojo platformo, ki je bila dovršena že pred več dnevi. Potem se je pričela pretehtovati nominacija« podpredsednika, kar pa ni bilo tako lahko. Voditelji žele nominirati Champ Clarka, poraženega kandidata za pred-sedništvo, a Clark je podpredsedniško odklonil; vendar voditelji upajo, da ga končno pregovore. Poleg Clarka so bila konvenciji za Podpredsedništvo predložena sledeča imena: Guv. Marshall iz Indiane; guv. John Burke iz Severne Dakote, in Elmore W. Hurst iz Illinoisa. William J. Bryan je za Clarka ali Burka. Nominacija Wilsona pomenja veliko zmago za polkovnika Bryana, ne toliko glede nominiranca samega, kakor glede poraza "nazadnjakov", katere so v konvenciji zastopali Charles F. Murphy, "Tammany boss", ter Thomas F. Ryan in August Belmont, "Wall street"-finančnika. Trenton, N. J., 2. jul. — Novi demokratični predsedniški kandidat, guverner Woodrow Wilson iz New Jerseya, je .bii rJy^u dne 23. dec. !€S5 • Stan-tonu, Pa., in krščen na ime Thomas Woodrow Wilson; a že v svoji mladosti se je Tomaža odkrižal, češ, da mu zadostuje eno krstno ime. Pro-moviral je leta 1879. na vseučilišču ■rrinceton m tam pozneje učil pravo-slovje in politiko; leta 1902. je postal predsednik vseučilišča in je ostal v tej službi do 1. 1910., ko se je pognal za guvernersko čast. Oženil se je 1. looD. Tretja stranka. New York, 30. jun. — Tudi v New .ku se 2daj dela za ustanovitev tretje stranke, ki se je spočela v Chicagi, Kakor znano. William A. Prendergast bo zastopal New York pri organiziranju izvrševalnega odbora v Chicagi. "anes je izdal javen oklic na volivce, v katerem je izjavil, da se ima stalna organizacija izvršiti tako brž ko mogoče. Vsebina oklica je približno sledeča: "Možem vseh strank velja ta oklic, vsem tudi, ki doslej še niso zavzeli odločnega političnega stališča. V ime-n« že velikega števila tistih, ki so se izjavili za novo politično stranko, po- I zivam republikance in demokrate, naj se združijo, da se politiki ohrani poštenost ter branijo plemenita načela političnih, družabnih in obrtnijskih ciljev. "Nova stranka ni samo posledica republikanske konvencije v Chicagi, nepoštenih spletek narodnega odbora, nego vse to je samo dalo povod, da vstane in naraste novo gibanje, ki je že bilo v srcih milijonov. "Nova stranka je potrebna, ker se stari nista izkazali sposobni, voditi v pravnem in družabnem oziru vlado brez prigovora, in ker se ne moreta osvoboditi sil, ki ljudstvu škodujejo. "Vsakdo, ki čuti v sebi duha-Con-corda in Lexingtona, naj sledi zgledu onega odličnega državljana, ki je rekel: 'Vaš sem, ne za kampanjo, ampak za vojno!'" Zlato rudišče najdeno. Calgary, Alberta, 28. jun. — Preseljevanje ljudstva se je pričelo iz West Alberte do French Creeka, 75 milj severno od Revelstoka. Po mnogoštevilno dospelih, navdušenih poročilih so našli tamkaj novih zlatih žil v velikanskem raztegu, ki obetajo ogromen dobiček. Novo zlato rudišče leži v Big Band distriktu, kjer se je že v 60. letih marljivo in z uspehom kopalo zlato. Koj po prvih semkaj dospelih poročilih so se podali zlataželjni na lice mesta, da iztržejo zemlji kolikor mogoče mnogo drage kovine. Že 5000 prospektorjev je zbranih v okraju, da precenijo vrednost zlatih rudišč. Usodna dirka. San Jose, al., 30. jun. — Pri današnji dirki z motorskimi dvokolesi se je primerila huda nesreča. Več dirkačev je trčilo skupaj, dva sta bila usmrčena in dva smrtnonevarno ranjena. Avtomobilska nezgoda. Kansas City, Mo., 30. jun. — Vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul-želez-nice je trčil skupaj z avtomobilom trgovca Strope, vsled česar so bile tri osebe usmrčene in štiri hudo ranjene. Med mrtvimi je soproga Stropejeva. Liga za priseljence. Ameriška liga za priseljence je imela nedavno sestanek, kjer so razpravljali o važnem vprašanju, ali naj se omeji naseljevanje v Ameriki sploh, ali naj se 'tok evropskih izseljencev vodi mimo preobljudenih industrijskih mest na deželo, kjer bodo v farmah pri poljskem delu bolj na mestu. Ben-net, bivši član kongresa je predsedoval temu sestanku in je izvajal takole: "Mi ne želimo zmanjšanja naseljevanja v Združenih Državah, marveč hočemo samo pravilno razdeliti naseljence po vseh delih Unije. Za časa krize v letu 1907. se je tisoč in tisoč naseljencev vrnilo v Evropo, ker niso dobili posla v tovarnah in rudnikih, v Kanadi je pa gnilo sadje, ker ni bilo delavcev, da bi ga spravili z dreves. Jaz ne vem, ali bi mogle Združene Države napraviti kaj za razdelitev emigrantov, vem pa, da more jutri že dobiti delo 75 tisoč delavcev na ameriških farmah." Na ta izvajanja, ki so našla le malo ugovorov, je sprejela liga predlog, da se evropske delavce naseli po farmah. HOTEL PRELETETI ATLANTSKI OCEAN. Melvin Vaniman, njegov brat in pomočniki so se dvignili v zrakoplovnici. PUN V BALONU EKSPLODIRAL. Drzni zrakoplovci storili smrt vpričo neštetih gledavcev. Atlantic City, N. J., 2. jul. — Melvin Vaniman in vsi njegovi četveri pomočniki so se davi smrtno ponesre-čli. Vaniman je nameraval, z vodljivim balonom "Akron" preleteti Atlantski ocean. Balon se je oddaljil pol milje od suhe zemlje, ko je nenadoma eksplodiral. Sledeči padec je prinesel vsem osmerim potnikom v balonu smrt. Vpričo tisočerih gledavcev, ki so prisostvovali vzletu, a ob nenadni, grozni nesreči vsled strahote onemeli, je padel balon iz svoje višine v morje pol milje daleč od suhega. Vodljivi balon je bil v višini 500 črevljev, ko je prejkone po solnčnih žarkih raztegnjeni plin v balonu eksplodiral. Najprej ni bilo vsled plamenov in dima ničesar videti o nesrečni zrakoplovnici, a nekaj hipov pozneje je bilo opaziti, kako se je gondola od ovoja odtrgala in je zbrzela v valove, a za njo dimeči ovoj. Od žrtev katastrofe je bilo še malo videti, vendar se poroča, da je bilo najdeno v morju truplo Vanimanovo brez glave. Ostali člani posadke leže baje, zamotani v ostanke balona, v 18 črevljev globoki vodi. Upati je, da se trupla najdejo. . To je bil drugi polet, ki ga je Vaniman podjel letos. V soboto je napravil poskusen polet, a skoro bi se bil ppnesrečil, ker so prišli stroji v balonu v nered. Vaniman se je udeležil že poskusa z Wellmanom, ki ga je ta podjel v oktobru 1910. Potem je svoj balon "Akron" bistveno zboljšal. Napolnje rri i.v. K. ..■! <»-■ .«i premeru 47. Vsi letoviščarji v Atlantic City so že več tednov z napetostjo pričakovali vzleta Vanimanovega in so zdaj dočakali to nesrečo. Soproga Vanimanova je iz svoje hiše gledala vzlet in smrt svojega soproga. Inženirji mislijo, da je eksplozijo povzročilo morda pomešanje zraka s plinom; ali pa je iskra iz stroja užgala plin. Tornado razdejal mesto. Winnipeg, Man., 30. jun. — Mesto Repina, Sask., ki šteje 12,000 prebivav-cev, je razdejal tornado nocoj in zahteval mnogo človeških žrtev. Precenjeno je, da je bilo od petdeset do sto oseb usmrčenih, in zadnja poročila cenijo izgubo na lastnini na $10,000.000. Qu' Appelle, štirideset milj vzhodno od Regine, in Melville, dalje severno, sta tudi zelo trpeli vsled viharja. Žice so pretrgane in obseg škode v teh me-stiii je neznan. Bati se je, da je vihar oškodoval še dr.:ge kraje v okrožju, iz katerih ni nobenih poročil. Tornado je privihral nad Regino ob 6. uri nocoj, sledeč dnevu neviht in ostrega vetra. Krajni telefonski urad je bil razdejan in bati se je, da je bilo petnajst deklet, zaposlenih tamkaj, usmrčenih. Telefonsko poslopje, Standard blok, prva baptiška cerkev in Baird & Bot-tel! zgradba so med razdejanimi poslopji. Ciklon je prišel od juga in je najprej začel ob novo pokrajinsko državno-zborsko poslopje, pravkar dovršeno za $2,000,000. Poslopje je iz jekla in kon-krita in dočim še stoji, je hudo pretreseno. Piš je vihral potem proti severu, lomasteč v širini šestih blokov po najlepšem delu mesta, kjer je razdejal nad 300 hiš in usmrtil mnogo ljudi. Avtomobili napolnjeni z ljudmi so frčali visoko v zraku in se ustavljali več blokov daleč. 50 mrtvih, 400 ranjenih. 7egina, Sask., 1. jul. — Strašno sliko razrušenja je zapustil včerajšnji orkan, ki je besnel čez to mesto ter usmrtil do 50 ljudi, dočim je nič manj ne. , 400 ranjenih, mnogo izmed njih brez upa na okrevanje. Škodo na lastnini cenijo na 10—11 milijonov dolarjev. Odstranjevanje razvalin na-prcluje samo prav počasi, kajti delavci se na videz boje dela. Mnoge cesto so še popolnoma zasute in do gotovih toček v mestu je mogoče priti samo po daljnih ovinkih. iT^zneiša brzojavka pravi, da število -V-a na »uoKi lju- dje so utonili na Vascaiia-jezenirTTiv-je govorice z dežele poročajo o razru-šenju farmskih poslopij in usmrčenju prebivavcev, ali telefonske žice so potrgane, tako da ni mogoče dobiti natančnejših poročil. Vihar in po njem napravljena škoda sta brez primere v zgodovini zapadne Kanade. Guv erner Woodrow Wilson, demokratični nominiranec za predsednika Z. D Zrakoplovka ponesrečila. Boston, Mass., 1. jul. — Gdčna. Harriet Quimby iz New Yorka, prva ženska, ki je dobila v Ameriki zrakoplov-no dovolilo, je bila danes na tukajšnjem vzletališču s svojim pasažirjem W. A. P. Willardom, voditeljem letalskega sestanka, vsled padca s svojim aeroplanom na mestu usmrčena. Nesreča se je pripetila, ko se je gdčna. Quimby vračala s poleta čez luko bostonsko proti bostonskemu svetilniku. Pot, ki je znašala 20 milj, je bila pre-pluta v 20. minutah. Nenadoma, ko je križala čez vzletališče, je njen aero-plan prestrigel vrtinčast veter, in zrakoplovka in njen pasažir sta strmoglavila iz višine 1000 čevljev. Padla sta kakih 20 čevljev od brega v vodo, kjer so ju potem našli v blatu mrtva. VSESLOVANSKI SOKOLI V PRAGI. Nemci silno hudi, ker se je sokolske slavnosti udeležila tudi avstrijska vlada. DVASLOVENCAMEDZMAGALCI Vidmar iz Ljubljane in Fuchs iz Metlike dobila 1. ozir. 3. nagrado. Dunaj, 1. jul. — Po poročilih iz Prage se v nemških krogih na Češkem silno širi ozlovoljenost in ogorčenje nad udeležbo vlade na vseslovanski sokolski slavnosti. Udeležbo ministra za uk in bogočastje dr. Hussareka na slavnosti, h kateri je prišlo tudi 800 amerikanskih Čehov v Prago, občutijo Nemci kot demonstracijo najsovraž-nejše vrste. Ogorčenost je tako narasla, da je nemško-češka sprava v nevarnosti. Neposredni učinek zadržanja naučnega ministra je bil, da se je Čehom greben spet mogočno napel. (O kako lepo! Op. st.) Nemški dijaki so bili mnogo psovani, s palicami te-peni in preganjani. (Brez vzroka, seveda! Op. st.) Policija, ki je bila večkrat priča takih prizorov češke siro-vosti (!), je mirno, gledala, ne da bi stiskane (?) ščitila. Viljem in Nikolaj. Berlin, 1. jul. — Cesar Viljem je odpotoval danes v spremstvu svojega tretjerojenega sina, princa Adalberta, v Gdansko. Od tam bode nadaljeval potovanje z jahto "Hohenzollern" v finski zaliv, kjer se cesar snide s carjem. V spremstvu cesarjevem se nahaja državni kancelar pl. Bethmann-HolKveg. Zadnjikrat sta se vladarja sešla v avgustu 1909. Slovenci zmagoviti v Pragi. Češki listi v Chicagi so donesli v nedeljo iz zlate Prage o vseslovanskem sokolskem zletu brzojavko, po kateri sta bila pri tekmovanju sokolskih telovadcev v soboto, dne 29. junija, odlikovana kot zmagalca dva naša rojaka. In sicer so dobili: Prvo nagrado — Slovenec Vidmar iz Ljubljane. Drugo nagrado — Čeh Svoboda. Tretjo nagrado — Slovenec Karel Fuchs, načelnik Slovenskega Sokola v Metliki na Belokranjskem. G. Vidmar je bil zmagovit tudi lani na mednarodni telovadni tekmi v Tu-rinu, kjer je priboril med dvanajstimi njrod^ostmLSlovenceiiLM... mesto. p. LMU' te1 ju wlifcsii tutffivi v £iik.i;5%T. burgu leta 1909. in v Turinu 1. 1911. In sedaj sta v Pragi spet priborila sebi in Slovencem čast, ki je tem večja, ker se je udeležilo tekme na tisoče Sokolov vseh slovanskih rodov, namreč: nad 1200 srbskih, 1000 hrvaških, 700 slovenskih, 700 polskih, 500 ruskih, 300 bolgarskih, 800 ameriških in do 20,000 starokrajsko-čeških. Slava! Opomnja. Troje slavne Vidmarje imamo Slovenci: eden je "Sokol" Vidmar iz Ljubljane, drugi "šahist" Vidmar iz Ljubljane in tretji "aviatik" Widmer iz Trsta. Zrakoplovnica razdejana. DttUJs_iiu5gr4jjih Bukovčah pod Gorjanci. Skoda je tem večja, ker je bila trta letos v teh vinogradih zelo bogato obložena z zarodom in ni bila nič poškodovana od pozebe v aprilu. Vinogradi so lastnina Podgrajcev. ~ V ^Pravdi proti konkurzni masi Ulavne posojilnice zmagala gospa ar- ^Hudnikova. Ljubljanski '"Slovenec z dne 13. jun. poroča: Sodišče je ugotovile., da so hranilne knjižice glavne" posojilnice v Ljubljani vse glaseče se na ime gospe dr. Hudniko-ve in sedaj v posesti dr. Oblaka kot upravnika konkurzne mase "Glavne" posojilnice, last gospe dr. Hudnikove, a lma torej edino ona pravico dvigni-ti denar teh treh knjižic v znesku 70,-«2 K. Te hranilne knjižice se morajo sedaj vrniti gospej dr. Hudnikovi. 1 ~~ P?.'et aviatika Widmerja v Ljub-jani: "Slovenec" z dne 14. junija po-r"ca: Znani tržaški letalec Widmer je v«raj ob pol 4. uri popoldne poletel s svojim letalnim strojem z vojaškega Vezbališča pri Mostah preko Ljubljane. Na vežbališču se je dvignil takoj j^nietrov visolko ter se nato vspel do ^yO metrov višine v smeri proti ljub-1-lanskemu Gradu in barju. Vsled močnega vetra v zgornjih zračnih plasteh fe je moral aviatik Widmer nad barjem obrniti na desno, nakar se je v S'adkem poletu vrnil na vežbališče. a Poizkusni vzlet je zbudil v Ljublja-mnogo zanimanja, zlasti ker je bil Izvršen z mnogo eleganco. Widmer bo 16 en'crat 'n s'cer v nedeljo, • m. ob pol 6. uri popoludne a vojaškem vežbališču zopet v zrak. difr JC vieraj®"ii poizkusili polet zbu-mnogo zanimanja, bo bržkone pri-. tvovalo nedeljskemu poletu mnogo občinstva. — Duhovniške zadeve. Podeljena je upnija Stanga č. g. Antonu Žnidar-e, župniku v Beli cerkvi, župnija Sa- Vja č. g. Andreju Širaj, kaplanu v Baron Bom, predsednik kranj-borMU avtomobilskega kluba, si je pri-■ avt PrV° dari,° P" tekmi ogrskega s tomobilskega kluba, ki je trajala od ' ao junija. .^Pokojen je poročnik lovskega utalJona št. 8 Valentin Aschmann. «irT fmrtna kosa- v Kamniku je u-dne 13. jun. trgovec in občinski gornik Ijubij11' V raznih korporacijah. — V 50 let. — V deželni bolnici je umrla na tifusu Ana Lampret, mati bivšega lastnika tiskarne v Kranju g. Lampre-ta. — V Ljubljani so umrli: Edvard Karinger, 79 let star, zasebnik; Helena Plevnik, postrežnica, 51; Neža Pod-bevšek, posestnikova žena, 60. — Nagla smrt. V Ljubljani je umrl g. Rekar, oče dr. Rekarja. Pokojnik je bil dne 11. jun. zvečer še na častni straži pred mrtvaškim odrom pesnika Aškerca v mrtvašnici. Ko je prišel domov, mu je postalo slabo in je proti jutru umrl. —• Aškerčev pogreb. V sredo 12. z mladoletno Ano J. in ki je spremil dekle iz Ljubljane do Nabrežine, kjer jo je pričakoval omenjeni Franc Pod-bevšek. Oba sta bila spoznana za kriva. Obsojena sta bila Avgust Habič na šest tednov in Leopold Drame na tri mesece težke ječe, poostrene vsakih 14 dni z enim postom in trdim ležiščem. — Izpred deželnega sodišča. Brezskrbna mati. Antonija Čeligoj, posestnikova žena v Kleniku, je dne 13. aprila t. 1. zakurila doma po 5. uri na velikem ognjišču, kakršna so na Krasu v navadi, da bi skuhala kavo. Na ognjišču je bila triletna hčerka Marija, ki je sedela na klopi, medtem ko je 8 mesecev stara Ivanka sedela v jerbasu. Antonija Čeligoj je šla k bližnjemu vodnjaku po vodo. Kmalu nato je prikričala deklica iz hiše. Ko se je junija se je vršil ob ogromni udeležbi mati ozrla proti hiši, je videla, da je Aškerčev pogreb. Pokopan je bil pes- otrok ves v plamenu. Plamen je si- nik pri Sv. Krištofu v rakvi Pisateljskega društva. Pogreba se je udeležilo vsepolno narodnih društev, med njimi Zveza sokolskih društev z zvezi-no zastavo in šestimi župnimi prapori ter 197 Sokolov v uniformah. Ko je p. Albert frančiškanskega reda blagoslovil v "Narodnem domu" truplo pokojnika, je "Ljubljanska pevska župa" pod vodstvom prof. dr. Kozine zapela Hribarjevo "Človek, glej dognanje svoje," nakar se je začel pogrebni sprevod pomikati po glavnih cestah ljubljanskih. Na čelu sprevoda je jezdilo 10 Sokolov. Po cestah in ulicah, koder je šel sprevod, so gorele cestne električne luči in plinove svetilke. Vencev je bilo 35. Ob odprtem grobu so govorili predsednik "Slovenske Matice" profesor dr. Ilešič, prof. hrv. vseučilišča dr. kazala in Etbin Kristan. — Smrtonosni padec. Na senožeti, ki se nahaja nad hišo čevljarskega mojstra Jožefa Klofutarja v Tržiču, ležal je dne 9. jun. pop. Jože Šter, 41 let stari čevljarski vajenec, z nekim drugim čevljarjem, potem z nekim tovarniškim delavcem in krojaškim mojstrom ter so pili žganje. Vsi štirje so se ga precej nalezli in Šter jih je pe Ijal po strmih cementnih stopnicah za Klofutarjevo hišo. Tu je pa Šter tako nesrečno padel, da mu je počila lobanja in je drugi dan umrl. — Strela je ubila. Iz Boštanja. Strela je udarila v nedeljo 9. jun. ob pol 3. uri popoldne v hišo Antona Dolinšek v Novi vasi. Gospodar je bil takoj mrtev. Žena in trije otroci so ostali nepoškodovani. Imenovani se je naselil šele po veliki noči v župniji in je hodil na delo v šentjanžki premogovnik. g. Fran Šubelj, ki je pridno v raznih korporacijah. tQ !Ja"ski dež. bolnici je umrla An-y Senen iz Selc pri Škofji Loki,— in tJU,)'jan' Je umrl mizarski mojster Kun-T^* 8 P°hižtvom g- Ivan Do" 8. • bil je till, redkobeseden mož, ki Pre S sv°j° pridnostjo pridobil lepo um7-nje. — V Gradecu pri Litiji je Grill °kra'n' g'avar v pok. g. Mat. i,; V Ljubljani je umrla zaseb-»lici • rija Reichel. — V graški bol-diš-.Je "P11"' nadoficijal okrajnega so-** v Kamniku g. Franc Lorber, star — Nepoboljšljiv. France Plevel, slikarski pomočnik, pristojen v Jarše, nestalnega bivališča, je vlačugar in nevaren tat. V Gradcu ima za 10 let preji. ».<»<* jv. povedan povratek, vendar se je začet-"veselicTs tremi fanti proti'Jese- kom marca povrnil v Gradec. Šel je od tod v Trst, kjer je iz neke veže izmaknil 90 kron vredno kolo, katero je v Ilirski Bistrici prodal za 30 K. Tu je izmaknil tudi nekemu hlapcu Janezu Kavčiču hlače in klobuk. Plevel priznava, da se je koncem meseca februarja brez dela okoli klatil in po hišah beračil. Plevel, ki ima zaradi tatvine 11 predkazni, je bil obsojen na dve leti težke ječe. Po prestani kazni se bo pa oddal v prisilno delavnico. — Zločin ali nesreča? Na Blejski Dobravi se je dne 9. jun. vršila veselica povodom blagoslovljenja gasilne-, ga doma, ki se je je udeležil tudi 34-letni Janez Babič, tovarniški delavec z Jesenic. Ker je vlak zamudil, je odšel z nicam. 11. jun. pa so ga našli mrtvega v Savi pod Sotesko. Oblečen je bil v veteransko uniformo, ki jo je imel na veselici. Truplo.,- so prenesli na Koroško Belo v mrtvašnico. Ra-bič je oče šestih nepreskrbljenih o-trok. Vrši se preiskava, če se je Ra-bič ponesrečil, oziroma če je bil izvršen zločin. — Grozna nesreča. Dva delavca-rojaka ponesrečila. V Pedračah v kamnolomu na Tirolskem je počila mina, ki je vrgla od sebe v globino dva delavca, enega 15 m globoko, drugega 40 m globoko. Strašno sta bila razbita. Nesrečna delavca sta Franc Savli, 25 let star in Ignacij Erjavec, 21 let star, oba iz Lokovca. — Žrtev Krke. Na novomeškem kopališču v Krki se je kopalo ondan nad 50 gimnazijcev, med temi tudi trgovca in posestnika sin dijak IV. gimnazije Jernej Kaporc iz Dobrnič. Prej je poskušal plavati v basenu, ker je pa bila prešla 2. ure popoldne in ker se po tej uri pričenja kopanje dam, je čuvaj kopališča pozval fante, da zapu-ste kopališče. Več dijakov se temu pozivu ni pokorilo in se spustilo v ne-ograjeno Krko. Med temi je bil tudi Kaporc, kateri je vzel desko in s po-mpčjo te plaval v Krki. Deska mu je izpod rok ušla in Kaporc se je pričel potapljati. Med tem vpitjem se je pa tudi na zraven ležečem perišču topila Katarina Rozman, postrežkinja v Novem mestu. Tej je padlo pri pranju perilo v vodo, po katerem je posegla, in se prebrnila na glavo v Krko. Tudi ta je vpila in zato so bili prisostvoval-ci razburjeni in rešili postreščkinjo, gimnazijec pa je utonil. Po preteku pol ure so gimnazijca potegnili iz vode. Na licu mesta došli zdravnik se-kundarij bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, je le konstatiral smrt. — Deklico zavrtelo v žagi. Deklica Angela Lotrič iz Rudnega Je na Kem-perlovi žagi pobirala žaganje. Nakrat je Žagar, ki deklice ni opazil, odprl žago. Velo je zagrabilo deklico za obleko in jo zavrtelo okolu s tako silo, da sta deklici zlomljeni obe nogi in roka ter da je hudo poškodovana po telesa. Deklico so prepeljali v bolnišnico. — Iz Ljubljane odpeljano dekTe. (Izpred ljubljanskega sodišča.) Dne 12. junija sta se morala pred ljubljanskim deželnim sodiščem zagovarjati mizarski pomočnik Avgust Habič in gojenec Christofovega trg. tečaja Leopold Drame, ki sta pomagala 17. maja t. 1. nekemu Fr. Podbevšku, "bogatin-cu iz Avstralije", da je odpeljal iz Ljubljane neznano kam 151etno trgov- cer urno pogasila, a vzlic temu je dobil otrok take opekline, da je čez dva dni umrl. Brezskrbna mati je bila pred sodiščem obsojena na tri dni stro gega zapora. —Prepir zaradi fantovščine. Jože Tone, posestnikov sin v Tominjeku, je prišel nekega večera nekoliko pijan pred Boštjančičevo hišo, kjer se je mirno pogovarjalo več fantov. Tone pa jih je pričel izzivati in klicati na korajžo. Jožetu Tomažiču je rekel, da nima pravice vasovati, ker še ni plačal fantovščine. Ko ga je pa ta zavrnil, je skočil v Tomažiča in ga z nožem ranil na tilniku. Tomažiču je pritekel na pomoč France Urh, a tudi tega je vrezal na srednjem prstu leve roke. Tone, ki se je zagovarjal pred sodnijo s pijanostjo, je bil obsojen na štiri tedne zapora. — Ljubljane ni mogel pustiti. Janez Stokič, delavec iz Jablanice, bi se moral po naročilu tukajšnjega odgon-skega urada v spremstvu redarja odpeljati z Dolenjskega kolodvora do Rudolfovega. Stokič se je pa peljal le do Škofeljce, tam pa je izstopil, prodal svoj vozni listek ter se vrnil peš v Ljubljano. Okoli 7. ure sta se pa srečala z istim stražnikom, ki ga je spremil na kolodvor. Ta je Stokiča vpra šal, zakaj se je v Ljubljano povrnil ter zahteval, ker se mu je zdel sumljiv, knjižico. Stokič je osorno odgovarjal in skušal pobegniti. Nato ga je stražnik aretoval, čemur se je obdolženec z vso silo upiral. Treba je bilo štirih mož, da so ga zvezali. Pri tem je bil z nogama in stražnika obkladal z naj-gršimi psovkami. Obdolženec trdi, da je bil popolnoma pijan, kar pa ne odgovarja resnici. Za kazen mu je bilo prisojeno 10 mesecev težke ječe. Konjicah. — V Središču je umrl Fr. Horvat, star 78 let. — Na Humu pri Ormožu je umrla viničarka M. Lesni-čar, stara 90 let. Rajna je bila stara mati štajerskega urednika "Slovenskega Naroda" celjskega Lesničarja. — V Barislovcih je zatisnil oči Vid Gabro-vec; padel je iz podstrešja tako nesrečno, da je čez nekaj časa umrl za nasledki. — Zgodba odpadlega duhovnika. Dne 8. junija je umrl v Gradcu v starosti 73 let bivši mariborski stolni kaplan Matija Rolc, ki je pozabil na svoje prisege, odpadel od vere in postal brez veroizpovedovanja krog Leta 1871. Kot neduhovnik si je ustvaril novo eksistenco pri zavarovanju. Kot agent je avanziral do inšpektorja "Wechsel-seitige"-zavarovalnice v Gradcu. S svojo vero je mož tudi pozabil na svoj materni jezik, kakor je to navada. Nič zanimivega ni, da je odpada tudi tega nesrečnega duhovnika kriva — ženska. 5;koro pri vseh je tako. Zanimivo pa je, da ga je ona, radi katere je zavrgel talar, pozneje — zapustila. Bridka u-soda! Pokopan je na protestantov-skem grobišču. — Sin mater ukoval v verige. Iz Cmureka: Franc in Marija Fritz sta prevzela po materi Franca Fritza po sestvo. 761etna mati si je izgovorila samo običajni prevžitek. Tema dvema pa je mati očividno že predolgo živela. Zato sta jo z železno verigo, kakor se rabi za živino v hlevih, pripela za drevo in pustila v tem položaju starko skozi osem dni dan in noč pod milim nebom. Povrhu sta jo še pretepala Končno so vendar zvedeli za ta čin orožniki, ki so oba Fritzova zaprli Marija Fritz je stara 48. Franc Fritz pa 49 let. — Vojak v Dobravi. Dne 26. maja je izginil iz Maribora infanterist Franc Sarija. Ondan so našli njegovo truplo v Dravi pri Ptuju, menico na ime župana iz Bat oslepa-riti podružnico "Ljubljanske kreditne banke" v Gorici. - V morje se je vrgel v Trstu in utonil Ivan Igne. Na njegovo klicanje so sicer prihiteli ljudje na pomoč, toda iz morja so ga potegnili že mrtvega. - Smrtna kosa. Na Modrejcih je umrl vpokojeni nadučitelj Jakob Veli-konja. — V Trstu je umrl 181etni Vladimir Vrabec. — Istotam je umrl 74-letni trgovec Karon Venezian. — V Malem Lošinju je umrl istrski dež. poslanec Sime Koirin Kozulič. — V goriškem sanatoriju je umrl veleposestnik iz Kanala g. Henrik Malnič, blag mož. — V Komnu je umrl g. Franjo Pelicon, bivši učitelj-voditelj pri Sv. Ivanu pri Trstu. — V Trstu je umrl g. Aleksander Rupnik, trgovec in zastopnik Vinko Majdičeve trgovine v Kranju. — V Skednju je umrl Ivan Sancin, pd. Kotal. - Ljudska hranilnica v Trstu je kupila lastno hišo v ulici Torre bianca 21, kamor se preseli dne 24. avgusta. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino ka!F» fornijsko vino, dobro žganje in tržint najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog, TELEFON 7612 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. HRVATSKO. KADAR STE V MESTU »te rabljeni, da ter gr.it« okreptet • Salo okusne pl}»&« In j«lečine, očisti črevesje znilih snovi, uteši razdraženje in vrne organ v pravilen stan. Prodaja se v lekarnah; cena 25 in 50 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Gosposka hruška. Gospod: "Ta hruška bo toliko imela, da ne boste imeli kam spraviti!" Kmet: "Bom vesel, če jih bo tri do štiri koše. Zato ji pravimo 'gosposka hruška'." Gospod: "Sadje ima res dobro, ali jo zato tako imenujete?" Kmet: "O ne, le zato ji tako pravimo, ker dela kakor gospoda: veliko obeta, pa malo da!" Kopajoč svoj grob. Mnogi izmed nas si kopljemo sami svoj grob s svojimi zobmi, ker svoje hrane primerno ne žvečimo. Prebavni organi ne morejo prebaviti take hrane o pravem času in naznanjajo to z nerazpoloženjem, bolečino in končno z resno boleznijo. Hitro jedanje vas prevari za veselje jedanja in za korist, ki jo ima hrana dati telesu. Ravnajte po našem nasvetu in privoščite si mnogo časa za jedanje. V slučaju pomanjkljive slasti ali težav po jedi pričnite takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, To zdravilo iz čistega, rdečega vina in grenkih zelišč prisili prebavila k odločnemu delovanju in odstrani vsako ozdravljivo nepriliko. Očisti vam drob in prepreči zapeko, omotico, bljuvanje, napenjanje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. White Front Buffet ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St., Joliet, 111. Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi. Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan. Riverside Irm (Salun in zabavišče) ISLAND PARK, ROMEO, ILL. NOVO krasno poslopje z plesiščem v senci tika-jočega se gozda;"posebno lep prostor za zabava na prostem. DRUŠTVOM IN DRUŽBAM SE ODDA ZASTONJ. Dober kraj za razvedrilo, riba-renje in igre v šumi in na vodi, ves čas poletja. FRED BOEHME, lastnik Chicago telefon 174 J 2 Lockport E. Wunderlich Granite Go. 804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov. Naše podružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, 111. Chicago Phone 949. N. W. Phone 949 —----w—-----m—im~mmrrrr-----h--i" Blizn železnice in postaje, blizu mest Cena $10 do $18 aker. I Farmarsko vprašanje rešeno I - $3.50 za akr se mora plačati takoj in ostalo pa kakor j sami želite. Prodamo vam dobro črno zemljo, ravno, osu-R šeno i brez kamna. ^ ki so najboljši trgi. r Jamčimo: \ Zadovoljnost ali novce nazaj — dobro bogato zemljo, ne peska. Imeli boste stalno delo in naredite več na 40 akrih kot na 2000 akrih v pesku i puščavi. Tu je najboljši trg na svetu. Več ne rabite! Naša zemlja pridela na akru 300 buš. krompirja, 2Vi ton sena, 20 ton slad. pese, 75 buš. ovsa, 25 buš. pšenice, 250 buš. jabolk, 100 buš. drobnega sadja. To je res, ne puh! ^ Pridite v naš urad, da vam povemo kako dobite farmo, da ne bo-I ste suženj celo življenje, ker se izplača kmalu. Če nimate časa, nam j pa pišite. Imamo dovolj dokazov i knjig. ^ ILLINOIS-NOKTHWEST COLONIZATION CO. ^ 908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST., CHICAGO, ILL. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo- To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. Hf. 344 „ Amerikanski Slovenec, $1.00 na leto* AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. JULIJA 1912. Iskalci biserov na otoku Sv, Duha, Povest. Ruski spisal Emilij Mušik, preložil Krutogorski. (Dalje.) Na srečo sem si bil domislil ozkega, daleč v morje segajočega skalnatega rebra, mimo kojega je moral neizogibno veslati Anglež. Izkrcati se tam je bilo res nevarno zavoljo plu-skanja valov, no drugega sredstva mi ni preostalo. Plezal sem torej dalje, splazil se na skalo in ležal tam, priča-kovaje mojega protivnika. Kakih šest čevljev pod menoj se je penilo morje in po grebenastem va-lovju so skakali beli jeziki električnih ognjev, vzduh je postajal vedno so-parnejši, veter je piskal z vedno rastočo silo in po oblačnem nebu so švigali bliski. Približevala se je huda nevihta. Kmalu sem slišal plesk vesel in pri zopetnem blisku sem zazrl čolnič mojega tekmeca. "Gospod Rikardo! gospod Rikardo!" sem zakričal, devši roki k ustom v podobi roga. Vi veste, gospod lajtnant, kako daleč se razlega glas po vodi. Anglež me je takoj čul in obrnil v mojo stran. "Kdo je tam? kaj hoče?" "Semkaj, semkaj, gospod Rikardo!" sem se odzval. "Obrnite čoln k skali in tu se izkrcajte; govoriti moram z vami." Anglež je nekolikokrat založil z veslom in se približal skali od protive-trove strani, kamor se niso zaganjali valovi. To je bil težaven in smel čin, zahtevajoč zanesljivih rok in dolžen sem priznati popolno spretnost v tem oziru mojemu tekmecu. "Kdo ima kaj govoriti z menoj ob takem času in na takem mestu?" Zapazil sem bil, da Rikardo drži veslo po koncu. Očevidno je menil, da ga hoče kdo napasti. "Nikar se ne bojte, pl. gospod Rikardo," sem izpregovoril nasmešljivo. "To sem jaz, Anton Rakunja!" "Gospod, torej pa blagovolite izbrati drugi čas," je odvrnil Anglež ošabno. ''Jaz sem upehan in spešim domov." Že je bil mislil odriniti od skale, ali zdajci sem jaz, ukrotivši svojo jezo, dejal skoraj proseče. "Poslušajte me pl. gospod," sem rekel, "jaz imam do vas važno prošnjo, od katere je odvisno več, nego moje življenje." On je takoj obstal. "Prošnjo?" je vprašal zadovoljno. "Vi do mene?" , "Da, gospod. Izpolnite jo, in jaz vam bom večno hvaležen. Zahtevati smete od mene vse, kar imam; vse vam radovoljno žrtvujem." "Čudno," je izpregovoril Anglež. "Tako pa povejte, kaj želite prositi?" "Izstopite tu, a ne v vaši luki, in mi posodite vsaj za jedno uro vaš čolnič." Anglež menda ni verjel mojim besedam, kar je takoj dokazal se svojim odgovorom. "Ne morem, gospod," je rekel. "In čemu hočete ravno moj čolnič? Zakaj ne vzamete svojega?" "Moj čolnič je pod varstvom, kakor i vsi ostali. ■ Samo vaš je svoboden... Posodite ga mi!" "Dokler ne vem zakaj — za nobeno ceno!" "Gospod prosim vas, ako ljubite gospodično Emo, dajte mi vaš čolnič; njej grozi nevarnost. Otok je obdan z vojaki!" "Kaj pravite? Je to res?" "Prisegam pri najsvetejši Devici, gospod! Čolnič, radi Boga. čolnič!" V moji razburjenosti sem storil ne-odpustljivo neumnost, katere sem si bil v svesti še le potem, ko je moj tekmec dejal: "Lepa hvala za novico, gospod; jaz se vrnem takoj nazaj ter ju obvestim o nevarnosti." In uprl se je z veslom v skalo, hoteč odriniti svoj ličen čolnič od brega. Še minuta, in vse bi bilo končano... On bil bi rešitelj Erninega očeta, a jaz ničevo orodje, služeče njegovi zmagi. Brezmejna besnost se me je polastila. Skoraj nevedoč, kaj delam, zgrabil sem težek kamen in ga spustil v Angležev čolnič. Kamen je zadel jako dobro ter mahoma prebil tanko steno čolnovo; čolnič se je napolnil z vodo ter se začel potapljati. "Nesramni ubijalec!" je še zavpil Rikardo, predno ga je zakrila voda. "Na to si torej prežal!" Kakor sem vam že pravil, gosp. lajtnant, je Rikardo dolgo služil na ladjah ter bil izvrsten plovec, skoraj tako spreten kakor i jaz. Čez nekaj trenotkov je znova prišel na vodno površje. "Semkaj, semkaj pl. Rikardo," sem zavpil na vso moč. "Pomolite mi roko. Moja častna beseda — ničesar se vam ni bati!" Nagnil sem se daleč čez skalo in mu pomolel roko. Naposled se je Rikardu posrečilo premagati valovje in pripluti k skali ter me prijeti za roko. Napel sem vse svoje moči in v jednem hipu je že ležal' poleg mene na skali. Nekaj minut sva ležala molče sope vsled silnega napora, potem stopila na noge in merila drug drugega med bliskanjem z mračnimi izzivajočimi pogledi. Rikardo je izpregovoril prvi: "Kaj pomeni to, gospod Rakunja?" je vprašal sikaje. "Vi me tu čakate, da bi me izdajski vrgli v morje, a mi- nuto pozneje mi hočete priskočiti sami na pomoč." "Vi se motite gospod," sem rekel hladno, kajti že se mi je bila zopet vrnila vsa moja samozavest. "Jaz nisem morilec, 110 poskusiti pa se zares hočem z vami." "Poskusiti? In zato mi razbijete moj čoln — ter me zvabite na to pečino? Za vraga, gospod Rakunja, poiskali bi me lahko drugod." "Vi me še vedno ne razumete gospod. Meni je trebalo vašega čolni-ča, a ker ste mi ga bili odrekli, zatorej ne kaže drugače, kakor da se poskusiva v močeh in pogumnosti pri odpravi novice na otok Sv. Duha. "Novost? Torej je to, kar ste govorili — resnica?" "Seveda, gospod. Vi ljubite gospodično Erno?" "To vi le predobro veste, in navzlic temu ste tako nerazsodni, da hočete biti moj tekmec!" "V ljubavi smo vsi jednakopravni. Ali ne gre se za to. Glejte, že nekaj ur se nahajajo tu na otoku vojaki iz La-Paca. Oni imajo povelje zapreti gospoda Kastilja in radi tega se zjutraj zarano odpravijo na otok Sv. Duha... Sedaj veste, zakaj se gre, gospod Rikardo, — veste, čemu bi mi bil rabil vaš čolnič!" "V takem slučaju pa vzamite drugi čolnič!" je vskliknil Anglež silno razburjen. "Saj vam pravim, gospod Rikardo, da na celem otoku ni jednega svobodnega čolna. Vsi so pod stražo. Vaš jedini še ni bil zaplenjen." "Bedak! Bedak! In sami ste uničili to jedino sredstvo, s kojim bi se dalo priti na otok Sv. Duha." "Zato, ker nisem hotel, da bi vi za-grebali žrjavico s tujimi rokami." "No to je pa toliko, kakor da sta izgubljena! Povem vam, da ujeti Ka-stiljo je obsojen že tako rekoč na smrt. Veste li, kdo je on?" "Jaz sem slutil, da se gre za življenje gospoda Kastilja, dasi nimam časti, kakor vi, biti njegov zaveznik," sem dejal ironično. "Tem bolje ste dolžni delati na to, da gospodična Er-na ne postane sirota!" "Tako pa povejte, kako bi se dalo to preprečiti. Jaz sem pripravljen dati vam za to. vse, kar imam." "Tudi gospodično Erno v nameček?" "Vi ste znoreli!" je zaškripal. "Še ne. Ali jaz namerjam ponuditi vam dvoboj posebne vrste." Pri teh besedah sem ga prijel za roke in peljal kraj skale. Med bliskanjem so se nad razburkanim morjem jasni videli skalnati obrisi otoka Sv. Duha. "Oba sva dolžna, poskusiti doseči otok pod jednakimi pogoji," sem rekel. "Tajnost je znana obema. Ta, ki pride prvi — reši očeta in zahteva v nagrado hčerino roko! A drugi — se slavnostno odpove vsili pravic do nje." Anglež je malo pomišljal. "Celo ako bi soglašal s temi krivičnimi predlogi, ne vidim, kakim načinom bi mogla dospeti tjakaj," je slednjič izpregovoril. "Gospod Rikardo," sem rekel hladno, "delajte samo to, kar jaz!" Pri teh besedah sem bil slekel kurt-ko in srajco ter odrezal z bodalom hlače malo više kolen. Potem sem pomolel meč njemu. "Jaz vas še vedno ne razumim! Kaj namerjate delati?" "Kaj drugega, kakor brez čolna plavati na otok?" "Kako!? v tako noč? pri takem vremenu?" "Kaj to? Saj ste izvrsten plovec; veter nama je ugoden, piha naravnost na otok Sv. Duha. V jedni uri približno bodeva tam, če le"... "Če?" "Če le ne srečava tintorero." Tudi Rikardo se je bil že začel slačiti, kajti samoljubje mu ni dopuščalo zaostati za menoj. Ali pri zadnjih besedah je obstal in si zakril z rokama obrire. "To je nemogoče!" je zaječal. Zdajci sem bil skoraj pripravljen mu odpustiti ljubav h gospodični Erni in njeno prednost do njega, — tako zelo sem bil ponosen na svojo možatost! "Zakaj pa nemogoče? Tintoreri ste dve in tudi midva sva dva. Da pojde jeden — bilo bi malo upanja na vspeh; 110 sedaj — je kaj druzega. Ako jeden pogine — nič še ni izgubljeno. Odločite se pl. gospod Rikardo, čas gine, a nevihta postaja vedno močnejša." Nekaj trenutkov borila se je sebičnost, a mogoče i ljubezen, v srcu Angleža z razsodkom, kateri je glasno ugovarjal takemu neumnemu podjetju. "Kakor vam drago, gospod Rikardo," sem dejal zaničljivo in stopil kraj skale. "Kot kavalir in poštenjak bo-dete gotovo tako prijazni ter povedali gospodični Erni, ako jaz ne priplavam na otok, da se nisem zbal zanjo storiti to, za kar se ni odločil nikdo drugi!" 2e sem bil gotov skočiti v morje, ko me Rikardo prime za ramo. "Jaz vas ne pustim samega, gospod Rakunja!" "Tako pa se podvizajte!" "Samo malce počakajte; moram domov po orožje. V petih minutah sem zopet tu." "To je nepotrebno, pa tudi nevarno. Vojaki vas primejo in vprašajo po vašem čolnu? Ne, jaz hočem postopati zastran vas v vseh odnošajih častno. Tukaj-le sta dve orožji za borbo z morskim volkom — estaka in bodalo. Izberite, kar vam ugaja!" Anglež se je izprva obotavljal, potem zgrabil bodalo. "Priznati moram," je rekel, opravičujoč se, "da ne znam tako dobro rabiti estake, kakor domačini." "Ker pa je bodalo — bolj smrtonosno orožje, zatorej sva si jednaka. Toda dovolite, gospod..." Jaz sem vzel bodalo Rikardu iz rok in mu odrezal hlače prav tako, kakor sebi. Novo bučanje groma, že čisto blizu, je naju spodbudilo k hitenju. "Še nekaj, gospod Rikardo. Ali vidite ta ogenj proti severu?" "Vidim!" "To je dom delovodje želvarjev na otoku Sv. Duha. Tam varijo sedaj slanino. Ne izpustite izpred očij tega ognja, kadar se bodete nahajali na valovih. A zdajci pa^ gospod Rikardo, seziva si prvo- in poslednjokrat v tem življenju v roke. V jedni uri bo jeden naju slavil zmago nad drugim, a mogoče da nama ne bo... nevaren noben sovražnik. Ako vi ponesrečite, bodite prepričani, da se bodem maščeval nad tintorero." Rikardo je krepko stisnil mojo roko. "Vi ste poštenjak, gospod Anton," je rekel, "žal, da nisva postala prijatelja." "Torej naprej! Naj usoda med nama odloči." Jaz sem stal kraj skale ter se tiho splazil v vodo, da ne bi vzbudil s šumom padca pozornost tintorere. V jedni minuti je bil poleg mene tudi moj tovariš. Ne meneč se nadalje zanj, spustil sem se v plavanje in s pomočjo valov, bil kmalu daleč od skale. Ne glede na mrak, tuljenje vetra in bobnenje valov, čutil sem se v svojem vzduhu ter mirno, bodro in hladnokrvno plaval naprej, skušajoč vzdigovati se zajedno z valovi. Ž njih grebenov sem mogel videti luč na otoku Sv. Dpha ter nisem mogel zgubiti pravega cilja, dasi sem se za minuto zopet pogreznil v globoka brezdna. Med tem sem bil dolžen pazno se ozirati na vse strani, da ne bi mahoma padel v žrelo požerunu. Gosti oblaki so pokrivali nebo. Strahovito gromenje se je mešalo z bu-čanjem razkačenega morja. Bliski so švigali od vseh strani in vse vodno površje se je kazalo včasi objeto z električnim ognjem. Jaz sem pred vsem gledal na to, da se ne bi preveč zmučil. Zatorej je jako mogoče, da sem zaostal nekoliko za mojim tovarišem, kateri je kot izvrsten plovec bržkone plul urno in ravno. Toda naenkrat, ko me nov val vzdigne na svoj greben, se mi zazdi, da slišim nekoliko pred seboj neko vpitje in kmalu potem zazrem v globočini med črnimi valovi smukniti nekak svetel fosforni pramen. Dvojbe ni bilo — to je bil požerun. Ali fosforna svetloba požerunova je precej izginila pred svetlejšim sijajem bliskovim, ki je ožaril vse površje razburkanega morja, spremljan z ogluše-čim gromovim treskom. Pri svetlobi tega bliska sem jasno videl na bližnjih valovih pred seboj mojega tekmeca. No, kakor bi trenil ogrnil je zopet vse temni mrak, in jaz sem bil že znova na dnu zijajočega brezna. Priznati moram, gospod lajtnant, da so mi bližina požerunova, navzočnost mojega tekmeca, svetel blisk in strašen grom za nekaj hipov zmedli pamet, in jaz bi bil gotovo poginil, da sem tisto minuto naletel na tintorero. Ali hladnokrvnost se mi je brž vrnila; saj je nisem zastonj kot potapljavec tako često stavil na poskušnjo! Bil sem trdno prepričan, da se'mora takoj, koj to minuto, odločiti najina usoda. Plavajoč z jedno roko, sem z drugo iskal estake za svojim pasom, in ob jednem oprezno oziral se na okoli. Kakih dvajset korakov pred menoj se je svetil fosforni pramen. Vsled nenavadne belkaste svetlobe sem mogel jasno razločevati obe ribi kaka dva lakta globoko pod morskim površjem. Vzdignivši se napol iz vode, sem vsled varnosti presunljivo kriknil in potem glasno zavpil: "Tintorera"! Potem, napolnivši pljuča z zadušnim rezkim zrakom, spustil se v globočino. Storivši dva — tri vzmahe, sem že videl nad seboj medlo, zlovestno svet lobo požerunovo. Riba me je očivid no zapazila. Dobro sem razločeval nebrižno-motne, svinčeno-sive oči po-žerunove, uprte vame. V tej globočini, v kateri sva se midva — t. j. riba in jaz — nahajala, bila je voda tako mirna, da je bilo težko si predstaviti kako ona besni in se peni na površju. Tintorera — bila je samka, katera je nekoliko manjša od samca — se je souščala polagoma, hoteč me zagnati v večjo globočino. Ali vedel sem, kaj mi je storiti! S silnim udarom nog — sem se pognal navpično naravnost na poze'runa. Držal sem estako pripravljenp v des niči. Precej ko se je odprla kratka nižja čeljust pošasti, in zasijalo strašno žrelo, posejano s tremi vrstami o-strih zob, zasadil sem hitro estako v požerunovo žrelo... Izpustil sem orožje in brzo izmaknil roko, ranivši jo do takta na več mestih ob ostrih požerunovih zobeh. Uprav isto minuto me je voda zavalila na ribo, kar mi je bržkone pripomoglo k moji rešitvi, kajti inače bi me lahko ubila z repom ali me vsaj omotila. Jaz sem odskočil od ribe, ki je po bliskovo hitro šinila mimo mene v globino, in hipoma bil sem na površju vode, Pred vsem sem zasopel polnih prs, kajti dolgo časa sem bil pod vodo; potem sem se ozrl okoli. Videti je bilo, kakor da je nevihta iztočila ves srd s poslednjim strašnim treskom, dasi je še bliskalo in grmelo, vendar že ne več s poprejšno silo. Pred vsem mi je trebalo najti prejšno smer, katero sem bil izgubil med mojim podvodnim bojevanjem; no, to ni bilo tako lahko. Med bliskanjem sem zagledal, kako je Anglež z mogočnimi vzmahi plul pred menoj, skušajoč dohiteti nekak temni predmet, katerega pa nisem mogel dobro razmotriti. Pol veselja nad sijajno zmago, sem ga veselo zaklical. Vse kar sedaj pripovedujem, se je vršilo v jednem trenutku, pri svetlobi bliska. Videl sem, da je Rikardo hipoma obstal in, vzravnavši se, pomolel iz vode do pasu. Njegove oči so bile uprte vame in jaz do moje smrti ne bom pozabil tega strašanskega pogleda. Isto minuto se je začul krik, tako strašen in presunljiv, tako divji in obupen, kakršnega še nikdar slišal nisem. "Erna!" Zatem je vse ogrnila globoka tmina in jaz sem plaval na pomoč tovarišu. Mahoma je moja roka zadela ob nekaj trdega. To je bila isia temna reč, ki se je umikala Rikardu. Vedel sem takoj, čemu si jo je Anglež tako naporno skušal pridobiti: bil je to njegov lastni čoln, katerega sem jaz prebil. Valovi so obrnili dno kvišku, in on je plaval po vetru. Gospod lajtnant, jaz ne poznam v svojem življenju, toli bogatem na dogodkih, minute, ki bi bil tako goreče blagroval usodo, kakor oni trenutek, ko mi je poslala ono ničevo luščino; kot bi trenil, bil sem na čolniču in z naslado izleknil sem se po njem v vso dolgost, čuteč se strašno upehanega vsled borbe z valovi in morskim volkom; k temu pa sem ostal neoborožen proti drugemu požerunu, ki se je še vedno zlovestno svetil v globočini. Bal sem se pošteno, da ne bi dosegla pošast mojega protivnika, kateri je mogoče zdrknil raz svojega čolniča, osupnjen od mojega klica. Mene je tako radovala moja lastna rešitev, da nisem čutil do Rikarda nobenega sovraštva, in ga želel le rešiti. Sam sem bil kolikor toliko brez nevarnosti in sklenil po močeh pomagati tovarišu. Glasno sem ga zaklical po imenu, in kar sem mogel zavpil, naj bi plaval proti meni. No le bobnenje burje in oddaljajoče se gromenje mi je odgovorilo. Ne nehaje klicati Rikardovega imena, sem plul naprej po valovih, dokler mi slednjič ni šinilo v glavo, da se mi Anglež morda posmehuje, srečno u-tekši tintoreri, ter se že nahaja blizu otoka. Vzdignil sem glavo in zazrl naravnost pred seboj luč na otoku Sv. Duha. Nevihta je minila, veter je zapihal redkeje; oblaki so se jeli pretreso-vati in na nebu prikazale so se zvezde. Veter je gnal čolnič naravnost v pristanišče otoka. Nahajal sem se kakih sto korakov od brega ter sem mogel jasno razločiti Kastiljevo stanovanje. Iz jednega okna se je videla luč; to je kazalo, da sta prebivalca še bedela. A mogoče, da me je bil Anglež prehitel, ju poučil o nevarnosti in zdajci se družina pripravlja k pobegu? Zaškripal sem z zobmi od jeze, da sem bil tako glup ter sam dal sovražniku sredstvo v roke, da me je zamo-gel premagati. (Dalje prih.) STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, •!}•» ia firneiev. Izvriujejo se vsa kar varska dela ter obeianje stenske* papirja po nizkih cenah. Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI j • $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL, Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo, j Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte 1 se sami.—Na svidenje pri LChi. Phone 376. N. W. 927. 8ray-eva Lekarna Stpriporoča »lovenskemu občingtvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 1*4 Jefferson St, Mira mosta, Joliet FARME! V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na Kieffer Land Co., Walter, Tex. WWWYWVVWVYVWVUVWVW Oscar J. Stephen Bob« SOI In SOI Barber hldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja s"nljitta v mestu in na deželi. Zavaruje hiie in pohiltva proti ognju, nevihti ali dragi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko sii oko spadajoča pisanja. Govori nemiko in anglelko. Mat. StefaniC-u, 400 Ohio St. Joliet, M- KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE v mojej gostilni in se okrepčajte po domače.' Pri meni boste najbolj postreže d. John Gersich 1000 N. Chicago St JOLIET, ILL. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajo domačo obrt! National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I'1- Edina slovanske fotografij« T Jolietu. Zmerne cene. Najboljše Nenavadna Slabost. Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano trinerjevo Zdravilno Grenko Vino To naravno zdravilo, katero je nar ejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker im a zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega, telesa. To zdravilo morate rabiti pri BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU. in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH. joseph triner, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. JULIJA 1912. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26. »OBilBIIIgHllimillllHUlllilMlillllMlMlllMIMlMIIMiMIMi A. NEMANICH, pred«. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, blag' [11 r 1 ■ .■;■ *-t ../ k.p''-. !■". J - v - . X; 1. *V • :-rr r. ms -v--. "-V. i - s ; ^tvt' » ■ ' • • ' v - - •' — - ■ ■■ ' ~1r'. J o. 1 GLAVNICA $50,000.00. UsUn. in inkorp. let« 1910 Slovenian | Liquor | Co. I m mmm——————— "" 1115-17-19 Chicago St | JOLIET, ILL. ip Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga- S nja ln drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. —okalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Nase geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiiHMiiMMiiiniimim ♦ • -^^SfOMIMfOMHOtO^OMtO MHOHmiXHOM^OfO^OOKt ! Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. i ^iit© "Elk: Brand" Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. M>*040*0*0*040*0*0*0«0*04K»CO«0«0«0«*0«01 Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. Spomini na moje roma- g nje v Sv. Deželo. \\ Rev. Jos. 24 Cerkev sv. Ane in dvorana zadnje večerje v Jeruzalemu. (Dalje.) Omeniti moram še čudno armensko navado, ki sem jo v teh cerkvah opazil. Pri cerkvenih vratih poškropi armenski duhovnik vsakega obiskovav-ca, ko pride in ko odhaja, z dišečo rožno vodo. Ker smo to popoludne obiskovali skoraj sama armenska svetišča, si lahko misliš, ljubi bravec, kako smo dišali tisti večer. Od armenske cerkve smo prišli kmalu tje, kjer zidajo nemški katoličani cerkev Matere božje, na mestu, kjer je preživela Marija zadnja leta svojega življenja v molitvi. Tukaj je tolažila Gospodove učence, zraven pa bolj in bolj hrepenela po združenju se svojim sinom v nebeški slavi. Okoli leta 50 je prišla dolgo zaželjena smrt in sladko je najsvetejša Devica zaspala. Marijina smrt je bila bolj spanju, kakor pa smrti podobna. Zato se imenuje ta kraj "dormitio Mariae" zaspa-nje Marijino. Apostoli so bili ravno takrat zbrani v Jeruzalemu pri prvem cerkvenem zboru in zato so bili lahko tudi priče Marijine prelepe smrti. To mesto je kupil nemški cesar nemškim katoličanom, ki so prav za časa našega romanja dobro pričeli zidati novo cerkev, Bajronski benediktinci, ki bodo tukaj postavili svoj samostan, bodo oskrbovali službo božjo v tej cerkvi. Prav brizu stoji turška mošeja, ki je tudi za nas kristjane eno največjih svetišč, dvorana zadnje večerje. Gotovo je sicer, da poslopje, ki sedaj stoji, ni dvorana zadnje večerje. Prav gotovo pa je tudi to, da tista dvorana ni stala drugod, kakor ravno tukaj. Trdi se, da je tukaj tudi Davidov grob. Ker mohamedani visoko časte Davida, zato je to poslopje veliko svetišče njih vere. Staro izročilo trdi, da je bila hiša zadnje večerje last Jožefa iz Arima-teje. Samo ob sebi je umevno, da kristjani, katerih je bilo vedno nekaj v Jeruzalemu, tega kraja niso nikdar pozabili. In kako naj bi ga tudi pozabili? Saj nam je tukaj Gospod dal največi dokaz svoje brezkončne ljubezni, zakrament sv. Rešnjega Telesa. Tukaj je posvetil apostole v mašnike in to dvorano v prvo krščansko cerkev. Tukaj je govoril one prekrasne besede v slovo in tolažbo apostolom, besede, katere je tako natančno in lepo zapisal ,učene,c ljubezni, sv^ Janez. Tukaj je molil Kristus svojo veliko-duhovsko molitev, odtod je šel na Oljsko goro in semkaj so pribežali po Gospodovi smrti apostoli. Na tem kraju jih je potolažil in pozdravil Jezus na veliko noč z besedami: "mir vam.bodi"! — In da bi z grehom obteženo človeško srce zopet moglo za-dobiti mir, je postavil tukaj Gospod zakrament sv. pokore. Tukaj so ča kali apostoli z Marijo zbrani v molitvi prihoda tolažnika sv. Duha. Od tod so šli nekdaj tako boječi in plašljivi apostoli sv. Duha polni kot pogumni misijonarji križanega Jezusa v širni svet. Blizu te hiše so poslušale množice na binkoštni praznik prvo pridigo sv. Petra in krščenih je bilo 3000. Tukaj so zborovali apostoli pri prvem cerkvenem zboru. Tako je hiša zadnje večerje zavoljo omenjenih dogodkov postala res prava hiša božja in jako imenitno svetišče. Epifanij, ki je živel v četrtem stoletju, nam priča, da je med malo hišami, ki so pri razdejanju jeruzalemskega mesta ostale nepoškodovane, bila tudi hiša zadnje večerje in da je stala tukaj že zdavno krščanska cerkev. Iz spisov sv. Cirila jeruzalemskega spoznamo, da je sv. cesarica Helena tukaj zidala cerkev, ki je imela dve nadstropji. Križarji, ki so našli edino le še razvaline, so to cerkev zopet sezidali. ,Pa tudi ta cerkev je bila vnovič razdejana in frančiškani so jo v začetku 14. stoletja zopet sezidali, ali že leta 1551 so jim mohamedanci se silo vzeli to veliko svetišče in je spremenili v mošejo; iz samostana so napravili pa hišo za derviše. Ti so nekaka spaka krščanskega redovništva, navadno jako strastni in zagrizeni mohamedanci. Skozi obpkana vrata smo stopili v precej veliko dvorišče, katero obdajajo krog in krog raznovrstna poslopja. Takoj blizu duri drže precej strme stopnice v dvorano zadnje večerje. Dvorana je prazna in brez okraskov. Ni je tukaj lučice, ki bi gorela v spomin na vstanovitev velike skrivnosti ljubezni. Tlak in stene so precej zamazane, dobro pa so ohranjeni stebri in obok. Kako strašno prazno je na tem tako svetem mestu! Človeku se dozdeva, kakor bi čul preroka Jeremijo, ki toži: "Pota na Sijon žalujejo, ker ni nikogar, da bi prišel k praznovanju". (Zal. p. 1, 4). Dvorano, ki je dolga 18 in široka 10 m. ločijo stebri v dva dela. Na severo-vshodu so stopnice k "Davidovemu grobu", ki je zidan in po mohamedanski šegi pogrnjen s preprogami. Res pa je David pokopan nastropje nižje, če je sploh tukaj pokopan. Prav zavoljo Davidovega groba tudi kristjanom ni dovoljen vhod v spodnje nadstropje, kjer je mesto, na katerem je Gospod v svoji nezmerni ponižnosti noge vrniva! svojim apostolom. — Koliko lepih spo minov se vzbudi v romarjevem srcu na tem svetem mestu, kjer nam ma-homedani niti glasno moliti ne dovo- lijo. Sleherni romar pa gotovo moli, če tiho, pa tem bolj pobožno. Molimo in upajmo, da pride čas, ko bo povrnjeno to svetišče zopet katoličanom. Do tedaj se pa tolažimo s tem, da je prav za prav vsaka katoliška cerkev dvorana zadnje večerje, kjer zbira mili Zveličar svoje zveste vernike in jih nasičuje z angeljsko jedjo. Vsaka naša cerkev je mesto prihoda sv. Duha, ker v vsaki cerkvi v najobilnejši meri teko studenci milosti, katere nam deli sv. Duh. Vsaka cerkev je pribežališče, kakor je bila ta dvorana zadnje večerje za apostole, v vsako se lahko zatečemo, ako nas tarejo nadloge, da dobimo v molitvi tolažbo in moč. Cenimo, predragi, prav visoko to srečo, ljubimo in spoštujmo naše cerkve kot velika svetišča in mudimo se v njih z ono pobožnostjo, s katero so se mudili v dvorani zadnje večerje prvi kristjani, o katerih pravi dejanje apostoljsko 2, 42: "Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in združeni v lomijenju kruha in molitvah." 25. K sv. Janezu v puščavo. Dne 24. februarja opoldne smo šli peš v Ain-Karim, k sv. Janezu v puščavo, ki je poldrugo uro oddaljen od Jeruzalema. Pot gre skozi nova vrata nekaj časa po Jafski cesti, ki je čedna, le silno prašna. Na levi smo pu-stli gorenji ribnik, ki je na koncu doline Gihon in je sedaj suh. Pri tem ribniku je prerokoval prerok Izaija kralju Ahazu: "Glej, Devica bo spočeta in Sinu rodila in njegovo ime se bo imenovalo Emanuelj." (Iz. 7, 14.). Blizu gorenjeg'a ribnika je valjavčeva njiva, katero parkrat omenja sv. pismo. Na tej njivi je stala asirska armada, ki je pretila, da pokonča Jeruzalem. Tukaj je Gospod ošabnega asirskega vojskovodja s tem ponižal, da je po angelju dal pomoriti 185,000 vojakov. Okolica postaja vsak korak bolj prijazna in slikovita. Prijetno se menjavajo griči in hribi, tako da se oko razveseljuje nad mično raznolič-nostjo. Pot vodi navzdol in zopet navzgor, dokler ne pridemo slednjič do vrh precej hudega klanca, raz katerega zagledamo v dnu doline lepo selo, ki je bilo rojstni kraj sv. Janeza. Ain-Karim leži v kotlu in je krog in krog obdan od rodovitnih hribov in gričev. Pot gre precej strmo navzdol in ni ravno najboljša. Hiše so zunaj čedno pobeljene^ pd znotraj so pa takp, kakor povsod v Sv. Deželi, vmazane in zanemarjene. Dosti jih je zapuščenih, ker znajo arabci pač zidati, nikakor pa ne znajo ali nočejo popravljati. Jako veličasten je od daleč samostan sv. Janeza s cerkvijo, videti je kakor kaka trdnjava. Cerkev in samostan sta last frančiškanov, ki imajo tukaj tudi svoje klerike. Prijetno je že zavoljo tega pri sv. Janezu, ker se redovnikom ni treba prepirati za cerkev in svetišče z drugoverci. Koliko ima Ain-Karim prebi.vavcev, nisem mogel natančno izvedeti, popotne knjige pa vsaka drugače poročajo; morda jih bo nekaj nad 1000, mej katerimi je pa le 350 katoličanov. Prišli smo proti večeru in sprejeli so nas, ker v samostanu ni bilo za vse prostora, v frančiškansko gostišče, ki je novo, prostorno in jako snažno. Gostišče ima na strehi teraso, kakor skoraj vsak samostan v Sv. Deželi. Na taki terasi se zvečer lahko sprehajaš in hladiš, ob enem pa lahko vživaš kaj mikaven razgled po okolici. Raz teraso se vidi. kako se veselo igrajo lahkoživi in zamazani arabski otroci, kako pridno se trudijo žene in kako lenarijo možje. Ko pa postane vse tiho in ko večerni mrak leže na trudno zemljo, ko se oglasi iz line zvon, tedaj se romarju dozdeva, kakor bi čul pozdrav pobožne Elizabete, ki se že toliko stoletij milijon in milijonkrat ponavlja vsaki dan: "Blagoslovljena ti mej ženami in blagoslovljen sad Tvojega telesa." Srednje velika, a visoka cerkev ima tri ladije, sedem altarjev in lepo kupolo. Na evangelijski strani je rojstni kraj sv. Janeza. Gre se po stopnicah navzdol in pride se pred altar, ki je od zgoraj in spodaj razsvetljen se svetilnicami. Pod altarjem je na tleh napis: "Tukaj je bil rojen predhodnik Gospodov". Na stenah pa so v bel marmor vdolbeni štirje glavni dogodki iz predhodnikovega življenja. Bil sem tako srečen, da sem mogel maševati na tem sv. mestu in sicer mašo, kakor se bere na praznik sv. Janeza Krstnilca. Kako gane romarja, ako stoji kot mašnik pred altarjem, misel, da je bil tukaj rojen on, o katerem pravi sv. pismo: "Glej, jaz pošljem svojega angelja in bo pot pripravljal pred mojim obličjem" (Mal. 3, 1.), on, o katerem je rekel arhange! Gabriel: "Velik bo pred Gospodom" (Luk. 1, 15.). Lepa podoba v altarju nam kaže, kako piše mutasti oče na tablico ime: Janez. Ko je to napisal, so se odprla njegova usta in njegov jezik je spregovoril in Boga hvalil: "Blagoslovljen Gospod Izraelov Bog, ker je obiska) in storil odrešenje svojemu ljudstvu" (Luk. 1, 68.). S temi besedami hvali srečni oče Gospoda za odrešenje, ki se ima ravnokar pričeti. Potem pa nagovori ves vesel in srečen svojega sinka: "In ti dete boš prerok Najvišjega imenovano, pojdeš namreč pred obličjem Gospodovim, njegova pota pripravljat". (Luk. 1, 76.) Sle- herni dan moli sicer katoliški duhov nik v hvalnicah ta hvalospev, toda kako vse drugače gredo k srcu in prihajajo iz srca na tem sv. mestu te besede! (Dalje prih.) R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK, ADVOKAT Telefon South Chicsgo 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL. J. P. KING,«? Oba telpfon A.«. T___i Oba telefon štev. 8 Lesni Clinton in Desplaines Stt. Joliet Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar >00 Jackson St, Joliet, m Prijateljem in znancem naznanjaj da tem kupil Mauserjev salun, kjer wm lahko najdete vsak čas in le okrepčate. V zalogi imam najboljia rine in drvet pijače. POZOR, ROJAKINJE I Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? Gotovo I V mesniei J. & A. Pasdertz se dobijo najboljie sveže in preka-jene klobase in najokusnejie meso. Vse p« najnižji ceni. Pridite toraj i* poskusite naie meso. Ilizke cene in dobra postrežba |i •aie geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v nasej mesnici in groceriji na vogala Broadway and Granite Streets. Cfcic. Phone 4531- N. W. Phone II pj KADAR POTREBUJETE kaj lesa ra stavbo ali drugo, vpraiajtt za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL Mrs. Francis Fabjan domača gostilna in izvrstna domača kuhinja. Najboljša postrežba in najnižje cene. 436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLttl *U eeA e vatie tiato* io mem m. REVMATEMU HROMOST! BOLESTI t KOLKU BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALG« PROT1NU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH . ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNW MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OFRSNB URENB PREHLAJENJU BOLESTIH * LEDJU BOLESTIH * KRIŽU HUDEM KA&JU Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor »"i I. Flexer Dri Co. LEKARNARJL 2ot. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. t(i izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba teL S91. JOLIET, ILL N. W. Phone 809. mihael k0chevar slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. Vina naprodaj Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., rees-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite "Hill Grit Vineyard Stefan Jakže, lastnik. Box 657. Crockett, Cat 99 TROST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na IN Jefferson Street Joliet, IE Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL, C. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodeujo oglasite se pri meni Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet IIL Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Frank Opeka gostilničar Corner State and 11 th Street NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboijfa californijska vina. VSI DOBRODOŠLI! Joliet Steai Oje Heise Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488 PIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU 8CHAOER North Chicago Street ▼ novi hiši Joliet National Bank« J. C. Adler & Co. priporoča rojakoat svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija, 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, III Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. AMERIKANSKI SLOVENEC. 5. JULIJA 1912. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) riko. Ta ladja je danes največja na morski gladini, in vožnja na nji je vse drugačna kot na druzih ladijah; dokaz je temu, ker smo skušali eno ali drugo, II. in III. razred. Nismo se mogli takoj načuditi nikakor, ko smo se sešli skupaj na tej mogočni ladiji "Olympic", ki je last White Star proge in je sestra od zadnje velike la-dije, ki se je potopila, ''Titanic". Ko smo se vozili v stalo domovino na "France", smo silno trpeli od preveč guganja ladije. Nekaj ljudij je ležalo po več dni ne da bi vstali iz postelje. Ali pri tem ni bila vzrok voda, ampak premala in previsoka ladja, ki se je neprenehoma gibala na vse strani. Am pak sedaj nazaj s to ladijo "Olympic" je vse drugači, ne vemo, ali stoji ali gre naprej. Proti "France" je razloček kot noč in dan. Ko smo obedovali prvi dan, smo vprašali, kedaj odrinemo, pa nam povejo: "Saj smo že na velikem morju." Potem smo vsi začudeno gledali, kako bi to bilo, ko se ne guglje nič. Veselje in zadovoljnost je bila na ladiji vsaki dan. In mi smo vsi to sklenili, da hočemo to naznaniti v javnost in povedati ljudem, kedor hoče imeti vožnjo ne trpljenje, naj vzame to ladjo, ki v resnici vozi tako kot mi tukaj povemo. Naši rojaki, ko so šli na obisk v staro domovino, smo sklenili, da bi bilo boljše na Trst kot na tako ladijo, ko smo se mi vozili. In k sreči smo se domislili in sešli na tem parniku, ki je danes prvi za postrežbo ali pa vožnjo. Ladija "Olympic" je zelo velika. Dolgost njena je 882 črevlja in širokost 92čr. Prevaža 45 tisoč ton, tako da vetrovi in valovi so kot smeti proti nji, se ne zmeni ne za nevihte, ne za hudo uro, ona gre svojo pot kar naprej kamor ji je namenjeno. In ker se pa mora ogibati nevarnosti, koder je šel "Ttanic", zato potrebuje en dan več vožnje. Go vorijo gori na ti ladiji angleški, malo tudi francoski. Hrane nam tudi ni manjkalo na "France" v HI. razredu, ali ribice in druga jedila so bila brez okusa. Ampak na tem parniku je pa vse drugače, je vse lepo snažno in tudi okusno kar nam prineso na mizo. Taka postrežba je kot po restavrantih v Ameriki in to ni laž, je resnica, kar je tukaj navedeno. Mi tukaj ta dopis pišemo v korist naših rojakov, kateri misli potovati v staro domovino ali iz stare domovine. Mi se moramo zahvaliti v prvi vrsti g. Kristan, Kolodvorska ulica, pri Južni postaji v Ljubljani. In slednjič pa pozdravljamo naše rojake v stari domovini. Ostali srečni! Pozdravljamo tudi našo novo domovino, kjer nas bojo sprejeli naši domači, v katere dežele gremo veseli, zdravi, zadovoljni. Ladija je vozila 6 dni: 1. dan 530 milj, 2. dan 553, 3. dan 571, 4. dan 524, 6. dan 418 milj. New York smo zagledali v firedo zjutraj 12. junija, ko smo se potem razkropili po več državah. Spremite srčne pozdrave kot tudi resnično poročilo od naših rojakov iz stare domovine. Z Bogom! Tebi, vrli list, o-bilo uspeha in napredka! (Podpisani:) Ivan Petrovčič, Franc Korošec, Jernej Knaus, Avguštin Me-senko, Franc Dobravec, Anton Grdina in večletni naročnik Frank Suhadolnik. Brezžična zveza. Zadnji mesec se je uvedla med Anglijo in Ameriko redna brezžična brzojavna služba. Iz slehernega angleškega poštnega urada se odslej lahko na omenjeni način brzojavi na vse poštne urade v Združenih državah in v Kanadi. Brzojavke gredo preko Irske v Canado in od tam na določeno pošto v Združenih državah. Iz Amerike dobivajo tem potom evropski časniki poročila že v desetih minutah. Glavni pomen brezžičnega brzojava pa je -ta, da odpade pri njem prekomorski kabel, čegar naprava toliko stane. Žurnalistična šola. Vseučilišče Columbia v New Yorku je predložilo nevvyorški državni upravi nedavno načrte za novo poslopje žur-nalistične šole, ki bo postavljeno na Broadwayu. Visoko bode pet nadstropij in bode zgrajeno s stroški 350,-000 dolarjev. Plodonosna kupčija z letalnimi stroji. Wright Aeroplan družba v Ameriki, ki je bila ustanovljena s kapitalom 1,-000,000 dolarjev, že v tretjič naznanja, da dobijo lastniki delnic po dvajset odstotkov dividend. Vsega skupaj je izplačala družba samo na dividendah že 600,000 dolarjev. Družba ima samo 16 delničarjev, med katerimi so znani milijonarji, kakor Cornelius Vanderbilt, Andrew Friednfan, Allan R. Ryan in De Lancey Nichol. Demonstracija proti srbskemu kralju. Belgrad, 13. junija. Nad 150 srbskih dijakov je priredilo včeraj pred kraljevim konakom hrupno demonstracijo proti kralju Petru in princu Juriju. Demonstrantje so imeli v rokah konfiscirane časopise, v katerih je bilo poročilo, da je pomiloščenih več oseb, med njimi tudi neki upnik princa Ju- Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih -S 1 brez odbitka rentnega davka. Jfc 1XX 2 % Nas zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanj o hranilnih vlog dvajset milj ono v kron. rija. Demonstrantje so bili tako nasilni, da policija ni mogla proti njim nič opraviti ter je bilo poklicano' vojaštvo, ki je proti demonstrantom nastopilo z golim orožjem ter jih razpo-dilo. Več demonstrantov je bilo are tiranih. Ulice, ki vodijo do konaka, straži vojaštvo. Rabuka zaradi tobaka. V Zion City, 111., je nastala pred kratkim velika rabuka. Mnogo neod visnih delavcev v tovarnah je napadlo 200 zionskih mož in žensk, ki so bili zbrani za molitev. Možki in ženske so bili napadeni s palicami in drugim orožjem ter je mnogo od njih bilo resno ranjenih. Takoj po tem napadu je dal nadzornik Wilbur Glenn Oliva, načelnik verske družbe, h kateri pripadajo Zionci, zvoniti z velikim zvonom in nad 1000 mož, ki so člani te zionske družbe, se je zbralo v veliki dvorani, da se razgovarjajo, kako pre prečiti daljne napade od strani delavcev neodvisnih tovarn, ki so se zbrali na cestah ter grozili, da bodo "izčistili mesto". Bati se je bilo drugega napada, ko je Oliva svoje pristaše pozval, da varujejo svoje žene in otroke pred "tobak kadečimi norci", kakor je nazival delavce. F. M. Royal, ki je nekak starejšina te tepene verske družbe in Jos. Bishop sta bila najbolj poškodovana. Oba sta bila tepena do nezavesti in boje se, da je Bishopova glava razbita. Nad 150 žensk, ki so se udeležile te molitve, je bilo do dobrega tepenih, navzlic vsem naporom od strani Olivovih pristašev. Do boja je prišlo zaradi tega, ker je nastal prepir med delavci neodvisnih tovarn, ki so se pred kratkim tu naselile in med pristaši verske družbe, katero je ustanovil John Alexander Dowie. Pristaši te sekte so imeli vsak dan dvakrat javne molitve pred tovarnami neodvisnih delavcev, ki so bili po njihovem mnenju velikanski grešniki, ker so rabili tobak; eni so kadili, drugi nosljali in tretji žvečili. Ko so se dne 30. aprila zbrali zopet k molitvi, so jih možje napadli ter jih pretepli in zapodili Zioniste iz tega dela mesta. Oliva, njih načelnik, pravi, da se bo bojeval do konca in tudi če izgubi sto mož, ker hoče na vsak način ustaviti rabo tobaka v Zion City. Pete z briljan^.. Nekateri bogataši imajo očividno toliko briljantov, da ne vedo, kam bi jih dali. Krasili so že gležnje na nogah z briljanti posejanimi zaponkami, plombirali svoje zobe z briljanti ter celo krasili svoje pse in opice z ovratniki, v katere so bili vdelani dragoceni kamni. Skoro se zdi človeku nemogoče, da bi si izmislili še kako uporabo za briljante. Toda Amerikanec je iznajdljiv. Najnovejše, kar so si v Ameriki izmislili, so pete na čevljih, posejane z briljanti. Ta nenavadna ideja se je porodila v glavi Mrs. Alice Long-worth, sloviti starejši hčerki Roose-velta. Prišla je nedavno na neki ples v čevljih, katerih pete so obstajale iz umetno brušenih kristalov. Toda celo to ni bilo dovolj fantastično. Neka milijonarjeva soproga iz države Indiana si je pred kratkim pustila napraviti šest parov čevljev, katerih pete so kar leskečejo od briljantov in drugih dragocenih kamnov in katerih vrednost je tolika, da jih morajo hraniti v jeklenih shrambah neke banke kot kake druge dragocenosti pred tatovi. Bogate milijonarke, ki imSjo majhne in lepe noge, so začele sedaj splosno posnemati to modo. Lahko si pa mislimo, da si one, katerim narava ni dala lepih nog, ne kupujejo čevljev z briljanti, da ne zbujajo pozornosti ljudi na pokvečene noge. Za nas vsakdanje ljudi bi seveda taki čevlji ne bil. pripravni, ker bi jih raje nosili v žepu, kot pa na nogah. Za kratek Čas.S Smola. Mornar, ko vidi, da se bo moral z ladjo potopiti: "Ti šment, da se mora ravno danes potopiti, ko bi bili za kosilo pečeni piščanci!" Žuganje. "Če boste še enkrat tako prijazni, da mi daste zaušnico, bom jaz tako prijazen, da vas grem tožit!" V ljubljanskem hotelu. Nedavno sem moral prenočiti v nekem ljubljanskem hotelu. Ker so bili vsi boljši že prenapolnjeni, sem moral prenočiti v nekem hotelu bolj za nižje sloje. Ves utrujen se vležem potre- ben počitka in prav sladko zaspim. Kmalu me zbudi pa nek glas izpod postelje. Poslušam in natančno slišim udarce: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Sprva sem mislil, da se mi sanja, pa le še bolj poslušam. Čisto razločno se je slišalo zdaj hitrejše, zdaj počasneje tik-tak, tik-tak. Strah me je bilo. Čim bolj sem poslušal, bolj mi je bilo vroče. Kaj, če bi bil kdo položil kako bombo pod posteljo, ki se ima v kratkem razpočiti, jaz pa v zrak zlete-ti. Spodaj pa je bilo vedno glasneje: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Korajža velja, sem si mislil, drugače celo noč ne bom spal. Skočim pokonci, prižgem luč in posvetim. Kaj je bilo? Pod posteljo je bil lesen zajec za čevlje se-zuvati, na vsakem koncu zajca pa ena bolha, ki sta se prav veselo guncali: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Odkritosrčno. "Vi ste v oštariji zabavljali čez svojega župnika — to ni lepo!" Jaka: "Kaj človek vsega ne govori ce je pijan V gostilni. Natakar: "Imate ' pet, vrčkov piva, dve smodki in juho... je-li bila goveja ali svinjska?" Gost: "Jaz ne vem--štiri muhe so bile notri!" Drug drugemu. Zagovornik svojemu varovancu, katerega je prav slabo zagovarjal: "Med obravnavo ste se mi prav smilili!" "Vi pa meni, gospod doktor!" Vestno. Stotnik: "Danes ne bom vas preklinjal, — ker je nedelja; ampak jutri naj vas vrag vzame!" Hud ukor. Profesor: "Taki ste študentje! Za vse ste, samo za nič ne!" V planinah. Vodnik (pokaže brezdno): Poglejte, gospoda, tukaj doli je lansko leto skočila neka mlada gospodična." Gospica: "Ali iz melanholije?" Vodnik: "O ne, iz Gradca!" Dober odgovor. Žena možu, ki je došel ob 3. uri zjutraj domov iz gostilne: "Res jako lepo, priti tako pozno domov ob tretji uri." Mož: "To je tudi lepo, da si še ti pokonci." Žena: "Čakam že od 9. ure na te, da bi prišel domov." Mož: "Jaz sem pa čakal v gostilni šest ur, da bi se ti spravila spat." Starost. Sinko: "Mama, kako pa je to, da ima naš papa brado že vso sivo, lase pa še popolnoma črne?" Mama: "Zato ker je v življenju malo mislil pa mnogo govoril." Izrabljena pamet. Zdravnik: "Kako pa to, da se vam je zmešalo v glavi?" Umobolen: "Mati je že v mladosti vedno vpila name: fant, pamet nucaj! — jaz pa sem vse življenje pamet nu-cal — sedaj pa sem že vso iznucal." Vljudni vojaški novinec.' Poročnik: "Janez Smuk, kdo so vaši direktni predstojniki?" Novinec: "Moji direktni predstojniki so: major Paf, stotnik Pif, nadpo-ročnik Puf in vaša malenkost, gospod poročnik!" Nevihta. "No, Janezek, kaj naznanja nevihto?"" vpraša učitelj učenca. "Liter vina, par frakeljčkov žganja in" — tu Janezek nekoliko pomisli — "to morajo videti naša mama." Kajzerhof' se imenuje slovenska gostilna "na hribu", kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba. Anton Dowiak, lastnik 1100 N. Broadway Joliet, 111. Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, M U /GLASI. Kdor išče dela, za enkratno objavo 10c Kdor koga išče, za enkratno objavo ............................25c Kdor išče delavcev, za enkratno objavo .........................50c Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo ................$1.00 Druge vrste oglasi po dogovoru. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbrii parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. Priporočani cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino i obleko Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlj® Dobra postrežba, nizke cene! John Kirincicfi 918 North Chicago St. JOLIET, ILL. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." ufn FARMA NAPRODAJ OBSTOJEČA iz 60 akrov zemlje, sadni vrt in vinska trta, 45 akrov obdelanega, 15 akrov hoste, ob glavni cesti 2y2 milje od mesta Poplar Bluffa. Proda se z orodjem in živino. Cena $2200. Naslov: Alois Jank, Poplar Bluff, R. F. D. 2, Box 138, Mo. NAPRODAJ LEPA IN VELIKA lota na Oakland Ave. en blok južno od Granite St. in en blok vzhodno od Wilcox St. pouličnih kar; jako lep prostor za hišo in vrt. Proda se za gotov denar po primerno nizki ceni. Več pove: Josip Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Hi. KJE JE FRANK MARTINJAK? Pred par leti je stanoval na Aurora, Minn. Ker je važna zadeva, za to naj se sam javi za pojasnilo ali pa kdo drugi naj pošlje njegov naslov na: Amer. Slovenec, Joliet, 111. Slovenci in Hrvati! v Pittsburgh Pa. POZOR! Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli! Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. pozor, slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter č. g-župniki cerkveni denar. Vloženi denar obrestuje po 4y2 odst. brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena. Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišiti razločno in natančno. Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3 %—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni «lcliul $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr-d.. . CHAS. G. PEARCE, k*"' Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company S. Bluff St., Joliet, 111- 0ba telefona 405.