SLIKARJA CARLO CIGNAN1 IN MATEVŽ LAN t i L! S Kseniji) Rozman, Ljubljana CARLO CIGNANI Carin Cignani se je mili! Hi2N v Bologni. Znan jc kot slikar tresk in oljnih slik, ki so še danes ohranjene v Bologni, Rimu, Forliju, Parmi in drugod. Slikarska naročila je opravljal tudi z Frimmel, 1913), Frimmel, Repertoriutn, 1K9U, pp, 143 in 144 b BuScanolt-Fabbri, 1991, p. 2H0. Pod reprodukcijo je podnapis: Gemalde von C. Cignani, aiiS der IraJeiie K.mnitz. Niieh dem jahn'schen Siicbe im Taschcnbuch *Aglaifl« von 1S25. 8 Kopija olje na platnu je merila 3IJ v 37 cm in je bila vpisana pod Inventurno številko 419. Cf. Robert Eigenberger: Die Gemaldegidenc derAkademic der Bildenden Kunste in Wtert. Ttstband, Wien-Leipzig 1927, p. 72. - Za podatek se zahvaljujem dr. Renate Trnek. " Frimmel, 1913, pp. i-K, 14 - Valentin Andreas Adajnovies je bil u\ življenja pople-meniien in ju prejel naslov; bavarski kraljevi dvomi svetnik. 111 Bakrorez. 10.3 \ 14,9 cm, sign. I, sp.: Carlo Cignanip.i, d. sp,: F. Jolui se., inv. £t. O, K. John, p. 98, il. 235, Na t. Sp. robu lisi a je pripis s svinčnikom: (iehe) (Jftfftssform. 'GrossfiirmaU John 61; in drugi napis s svinčnikom: a. d (aus der) Sammhutg Adamovi cz (sie!). - Friedrich John je bil rojen [7(iL) v Marienburgu v zahodni Prnsiji. umrl je 1K43 v Mariboru. Sprva je hil trgovec v neki varšavski trgovski hiši, /.n katero je 17i>9 potoval na Dansko in v Anglijo. stečaju ic hiše se je v Lmulniui začet ai iii grafično tehniko pri Noirdemangenu in se zlasii Izpopolni I v pun klimi tehniki {»Punkiiermt^ nrer-) v slogu Franccsta Barlolozzija. Poljski kralj Stanislav Avgust mu je 1793 omogo- 1(14 Grafična zbirka Albertina na Dunaju hrani še eno grafiko Cignanijeve Caritas (si. 29), ki jo je prav tako vreza! Friedrich John. Grafika je v tej različici pokončnega ovalnega formata, po kompoziciji in tipu figur pa je varianta številnih Cignamjevih sorodnih upodobitev alegorije Ljubezni in Mater / otroki. Mislim, tla gre za neko zgubljeno Cignanijevo delo , ki je ohranjeno le prek Johnove grafike in ga stara literatura ne omenja, MATEVŽ LANGUS Slikar Matevž Langus Še ni bil predstavljen monografsko. Največ podatkov o njem so zbrali Ivan Kukuljevič Sakunski, Viktor Steska, Lado Sagadin in Emilijan Cevc.1^ Izidor Cankarje obdelal slikarjeve risanke.1,1 Langus se je rodil 1792 v Kamni gorici, kjer je delal kot kovač žebljar. Med letoma INI 1-1KI7 se je učil pri slikarju J, Schreiberju v Celovcu, od JSI^ pa mt Dunaju, kjer seje IK20 s posredovanjem slikarja Franca Kavčiča vpisal na tamkajšnjo Akademijo. Leta 1821 je prišel v Ljubljano, kjer se je Urezi/Ijal s sobnim slikarstvom in portretiranjem. Leta 1N24 se je izpopolnjeval v Rimu, vendar zveza s Francosko akademijo v Runu, kot tTdi]o razni pisci, ni jasna. Bržkone je tam. podobno kot slikar Franc Kavčič v osemdesetih letih IS, stoletja, smel kopirati razne akademijske predloge, antične kipe, mavčne odlitke in morda tudi akte. Od IS2ii je živel v Ljubljani. Znanje kot freska nt (Šmarna gora. 1842: kupola Ljubljanske stolnice, 1^34-1844: frančiškanska cerkev v Ljubljani, 1K45, 1845— 1S55 itn.), portretist (osebe iz Prešernovega kroga, plemiči, ljubljanski meščani) in slikar religioznih motivov, Pri religioznih motivih v olju in na freskah je posnemal Ratacla, Corrcggia in druga dela slavnih renesančnih in bolonjskih mojstrov ter Nazarencev, pri portretih pa vzorce dunajskih btdermajerskih slikarjev (Wa1dmuller, Eyhl) in rimskega slikarskega kroga iz druge polovice 18. stoletja (Batoni, Mengs). Viktor Sleska14 je po podatkih iz VVurzbachovega Biografskega leksikona in Kukuljevičevega Slovnika omenil, da so bile v Langusovi zapuščini razne slike, med njimi Caritas Romana po Cignaniju. Med Cigoanijevimi deli ni znan noben primerek Caritas Humana, t. j. upodobitev mlade žene Pero, ki čil študij i ta dunajski Akademiji. Zaslovel je kol grafični rezec plemiških portretov ter del pi> starih iu sodobnih mojstrih, 11 Punktirna tehnika, lisi: 15,5 s 11,6 cm: plošča: is * n cm; upodobile* / robom: 11 xN,5 cm, inv. it. O. K.., sir. si, št, 213 1J Ivan Kukuljcvič Safccinski: Slovnik umjetRihi jiii&slfiirnskih, 111, /.;jj;rdi IS i V. pp. 213-219; Vi klor Steska: Slovenska umetnost: I. dti: Slikarstvo. Pre valje 1927, p p, 206227; Lado Sagadin: Matevž Langus: 1792-1855, Ljubljana 1958, B-diptoniska naloga (tipkopis); Ermjijan Ccvc, M;ilevi Lin ¡ju s, Kroparski zbonuk. Kropa-Radovljica 1995. pp. 138-H7. 11 Izidor Cankar: Lattgusave risanke: Začetki romantičnega slikarju ^ RSAZU 1. razred 1, Ljubljana 1957. 1J Sleska, 1927. p, 215, 105 doji Starca Kimona, svojega očeta, Miltiadovega sina, ki so ga Atenci obsodili na smrt z lakoto. Langusje očitno poznal Cignanijevo sliko Curitas iz Kaunitzeve zbirke na Dunaju. Videli je mogel original, kopijo na dunajski Akademiji ali pa Johnovo grafiko po Cignanijevem delu. Portret gospe Orlovez otroki iz leta 183015 (si. 2K) priča, da je slikar v glavnem posnel Cignanijevû kompozicijo in fit;-tirc Carilas, ki je hi la nekoč v Kaunitzevi zbirki, vendar jc otrokom in materi naslikal prave portret ne črte. Rahlo je spremenil tudi držo glav vseh Štirih upodohljencev, materine razgaljene prsi pâ bolj prekril kot t ¡gnani. Sliko, naslovljeno Gospa Ortova _ »trnki, je Narodna galerija kupila 6. junija 1956 od profesorja Mirka Honcrîeina, ki je stanoval Za gradom I,"1 Ulica Za gradom 1 je bila nekoč Karlovsko predmestje 10. Lastnik te hiše jc bil dr lože i Orel (Skopo pri Du I ovija h 1797 - Ljubljana IN74).1 pravnik in zemljiški posestnik, kije po mnogih poskusih šele IN4K postal advokat in notar. Leta lK3Kje po nekem sorodniku (Frideriku Rudežu?) podedoval hišo v Karlovškcm predmestju m velika zemljišča na ljubljanskem Barju. ïiil je sošolec Matija Čopa in sorodnik Antona Rudeža. Navduševal seje nad Zoisom in Vodnikom. V slovenskem družbenem življenju se jc uveljavil pri Kmetijski družbi, kjer je bil ustanovnik prve kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. 7. novimi ustavnimi svoboščinami je menda prvi začel urado-vati slovenske. Bil je pristaš Bleiweissove konservativne smeri in sodelavec Kmetijskih in rokodelskih novic, Ukvarjal sc jc tudi z vprašanjem izsušitve ljubljanskega Barja, Jožef Orci seje IK2(i poročil s seslrn sošolca Leopolda Dolenca, z Alojzijo Dolenc. Med letoma 1827 in IK4K se jima je rodilo devet otrok. Vsem so bili botri Rudeževi. Na Langusovi sliki so upodobljeni trije Orli)vi otroci: prvorojeni Matej Jožef (roj, 1827), Janez Evangelist (roj. 1828) in v zibelki Alojzija Jožefa (roj. i.S29j1K Mirko (Friderik) Honerlein, kije Langusovo sliko prodal Narodni galeriji, sv je rodil 21, novembra IK92 v Gradcu, Bil je sin Jožefa, poštnega uradnika in Margarete, roj Šmigovee. Iz poročne knjige župnije sv. Jakoba v Ljubljani je razvidno, daje Mirko Honerlein stanoval Za gradom 1. kjer je pričujoča slika očitno visela že od nastanka 1K.ÏU. Dne 30. maja 1931 se je poročil z dvaindvajset let starejšo Minko Moos, vnukinjo dr. Jožefa Orla in hčerko Orlove sed-morojenke Julije. Honerlein je bil po poklicu glasben i k-vtolinist, član operne- 14 O. pL, 90.5 :< 10?,7 cm, sigo. sp. v sredini; tangu* pinxit líí.'íi, Narodna galerija, Lju- hija na. in v. Si. 1190. 1(1 Račun Narodne galerija, ŠL 494/56, z dne 6. i>. J95ii. 17 SBL, 2, (>. 1935, pp. 22S-229 (geslo sestavil France Kidrič); pismi dr, Vlada Valcniifia Kseniji Rozman, dal. Ljubljana 14. sepl. JV94 in 15. sept, ly94. - Gospodu di. Valen-čiču se zahvaljujem za posredovane podatke, ki so prihranili dolgo iskanje v arhivih, 111 11! Rojstna in krstna knjiga iupnije ji1. Jakoba v Ljubljani: I, 'J, 1 SI2 - 11. A. 1830, NŠKalj, pp, 233, 252 m 1W1 106 ga orkestra, profesor violine in nazadnje knjižničar v Francoskem inštitutu, Le L a I y31 je v domovinskem listu zapisan kot nezaposlen,19 Kot mnogi stari Ljubljančani je »¿itno tudi Mirko Honerlein v denarni stiski po drugi vojni leta 1956 prodal staro družinsko sliko, Izvin umetnin počasi dopolnjujejo našo kulturno zgodovino, povezanost družin in naročila umetniških del pri istih mojstrih. Tako so Orlovi in Ru-deževi naročali pri Langusu. Langusova Gospa Oriova z otroki je bila včasih na ogled v stalnih zbirkah Narodne galerije, leta 1973 je bila razstavljena v Celovcu in brez posebnih pojasnil objavljena v tamkajšnjem katalogu."" Razreševanje porekla domačih slik s pomočjo naključno najdenih vzorcev - posnetki po originalnih slikah starih mojstrov, kopije ali grafični listi, ki so jih posnemali naši slikarji - razgrinjajo njihov interes, razgledanost in navezanost na si are slikarje, ki su bili ali pa so morali biti njihovi vzorniki na akademijah, medtem ko so mnoge sami izbrali tudi v zrelejših letih. Postopno ugotavljanje imen in priimkov upodpbljencev pa manjša preveliko število del v naših muzejskih in galerijskih inventarjih, kjer so vpisane dolge vrste umetnin kot Mož z brki. Mati z otroki, Žena s pahljačo itn. die Maler carlo cignani und mate vi: Langds (ägnani Fin das Gemälde Caritas (Ahh. 27), ein Werk des Bologneser Malers Carlo Cignani (Bologna 162H - Forli 1719), das sieh einsl im Besitz des Fürsten Kaunitz in Wien befunden hatte und nun verschollen ist. werden Angaben über dessen einstige Besitzer und über d:is betreffende Schrifttum ergänzt, sc int: Maße, sowie der Stich na eh dem Exemplar in der Kaunitz sehen Sammlung veröffentlicht, den der Kupfersticher Friedrich John (Marienburg 1769 - Maribor 1843) angefertigt hatte. Herkunft: das Bild befand sieh in der Sammlung des Fürsten Kaunitz in Wien bis ungefähr 1H2H. als mit dem Verkauf der Sammlung begonnen wurde. Im Jahre 1X91) war das Gemälde dann im Besitz Valentin Andreas Adamovics in Wien (Frimmel, 1890) und wurde 1899, ebenfalls von Frimmel, als im Besitz Andreas Kitter von Rei.singer angegeben. Schrifttum: Das Bild erwähnt, außer den in der jüngsten fignani-Mo-nographie (Beatrice Busearoli Fabhrn Carlo Cignani: Affreschi, dipinti, disegtü, Bologna 1991) angeführten Verfassern, auch Theodor Frimmel in seiner Gcschicttte der Wiener Sammlungen 1/1 II, Berlin-Leipzig 1899, S. 90, Bild auf S. 9) und auch in seinem L&Hkon der Wiener Geniäidesaatfniungirt, A F, München 1913, S. 19. Malle: nach Frimmel (1913) maß das Gemälde 37 \ 45 cm. Stich: Friedrich John stellie einen Stich nach Cignanis Bild Caritas aus der Kaunitz sehen Sammlung her. der " Pismi di. Vlada Valentina, dat. Ljubljana 14. in 15, sepl, 1994, Popi\ ljudskega sle tja, 3!, marec 1931, Zgodovinski arhiv, Ljubljana, " Lee Springschitz: Slowenische Malerei vom Barock bis nun Impressionismus: 4 Hi der NationalgalcrU in Laibach, Kärntner Landesgalerie, Klage nfurl, november do 9. de-eember 1973, pp. 3,17. si. na sir, 9, 1(17 I !S25 in Wien in der Taschenausgabe »Aglaia« und I KW in frrimm d s Geschichte der Wiener Sammlungen I.III, S yl. belil dl o Gemälde von C ig n am: aus der Galeric Kaunitz-, vcröffentlicht wurde. Die Graphische Sammlung Alhertina in Wien besitzt ein Exemplar von Johns Stich (Inv. Nr K John, S. lAS. Blatt 255,1'lattenrandmaUe 103 x I4<) mm), Kopien: die 30 x 37 cm greife Kopie in DI, einst in der Gemäldegalerie der Akademie der bildenden Künste in Wii_-n. Inv. Nr 4 l'J ist int zwei! eli Weltkrieg verlorengegangen. In der Graphischen Sammlung AJbejtinfl in Wien he findet sich ein weiterer Stich von T. John, dat stellend Caritas oder Mutter mil Kindern (Abb. Punktiersiich, Blatt 155 x 116 nun, Plaitenrand I5tl,\ 11(1 mm, signiert |ji.: Carlo Cignani p., r.u.: I John sc., luv. Nr. K. S. H3, Blatt 21 i. Das Bild und auch der Stich wurde bisher m keiner der Cigna n¡-Monographien erwähnt, anscheinend handelt es sieh um ein verschollenes Werk Cignanlns im Hochformat. Matevž Langu* Der slowenische Maler Matevž LaftguS (Kamna gorica 1792 - Ljubljana IK55) studierte 1K20 durch Vermittlung von Franz Ca u dpi Kavčič an der Wiener Akademie der bildenden Künste. Im Jahre 1B24 vervollständigte er seine Ausbildung in Rom. In Ljubljana wirkte lt mit Unterbrechungen von IK2J an und schließlich seit lS2fi bis zu seinem Tode im Jahre 1855- l-.r sehnt" Wand- und Ölgemälde, Portrate und religiöse Bilder: hei den letzteren wäret) seine Vorbilder Raliael. Correggio, die Meisler dei Bologneser Sehlde und die Nazarener bei den Bildnissen die Maler des Wiener Biedermeiers [Waldmüller, Eybl) und die Meister aus dem Kreis der römischen Maler der zweiten Hälfte des IM Jahrhunderts (Batonf, Jvtengs) Das signierte und datierte Bildnis der Frau Orel mil Kindern (Abb. 2ti) schuf l.ingns im Jahre IW(!, Die Nation a Igalerie erwarb es 1956 in Ljubljana von Prof. Mirko Honerleiu. Es wurde festgestellt, dag es sieh bei den abgebildeten Personen um Alojzija Orel, geb. Dolenc und ihre ersten drei Kinder: Matej Jožef, Janez Ev. und Alojzija Jožefa handelt Der Vater der abgebildeten Kinder und Ehemann der Alojzija Orct, Dr, Jožef Orel [17V7 ¡8-17} wai Jurist, Grundbesitzer, Stifter der ersten Land«irisch aftssehuL mit slowenischer Unterrichtssprache und beschäftigte steh auch mit der Frage der Trockenlegung des Moors von Ljubljana. Fr war ein Verwandter dei für die fortschrittliche Bewirtschaftung bemühten und verdienstvollen Schlott Ii er rutami he Rudež, tiir die Utngus einige Portrais gemalt hatte. Der Verkäufer des Bildnisses, Prof, Mirko Honerlein war mit Minka Mohn verehelicht, emer Enkelin der Julija Orel, des siebenten Kindes des Ehepaares Alojzija und Dr. Jožef Orel. Die Komposition sowie die Figure« auf dem Bildnis Frau Orel mit Kindern erscheinen jenen auf t ignams Bild Caritas nachempfunden, das sieh einst in der Sammlung Kaunitz in Wien befunden hatte (Abb, 1), Der Maler Langus verlieb den abgebildeten Personen porträt ahn liehe Ztige. änderte int übrigen nur geringfügig die Haltung der Kopie und verhüllte die Brust der Mutter ein weniger starker. Matevž Langus konnte Cignanis Original werk gekannt haben, das sich in seiner Studienzeit in Wien befunden hatte, oder die- im zweiten Weltkrieg verlorengegangene Kopie in der Wiener Akademie der bildenden Künste, :iher aueh l" Johns Stich, der außerdem noch in der L&25 erschiene Iieti laschen ausgabe nAglaia« v eröl fem licht worden wai 108