/Prim: 1 ti ,0° ■v? O'^ O*1 V vi'4 ^ iV45pav w,u zadnja številka. ,.uirižanski DNEVNIK v za- . - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel, 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190_____ 1500 ur ksssSs ČETRTEK, 9. OKTOBRA 1997 Poti vodijo škod Gorico Marko Marinčič Poti krepitve sodelovanja v srednjeevropskem prostoru se prepletajo na različnih tirnicah. Ena od teh so tudi stiki, ki so jih vzpostavile sindikalne organizacije. V Gorici sta si v dveh dneh sledili zanimivi srečanji: najprej torkovo zasedanje sindikatov z območja skupnosti Alpe Jadran, vCeraj pa posvet o kooperaciji na obmejnih območjih Furlanije - Julijske krajine in Koroške. Posveta so se kot opazovalci udeležili tudi predstavniki iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, ki lahko iz izkušenj na italijansko-avstrijski meji po odpravi carinskih pregrad Črpajo koristne napotke za C as, ko bodo tudi sami podrti meje z Evropsko unijo. Mimo specifičnih projektov sodelovanja na severni meji nase dežele so se v razpravi dotaknili problemov splošnejšega interesa. Predvsem je pri tem koristna zavest o potrebi skupnega pristopa v načrtovanju gospodarske preobrazbe. Evropska unija je temu geografskemu področju, ki bo v nekaj letih doživelo epohalno preobrazbo z odpravo številnih meddržavnih meja, dodelila izdatna finančna sredstva. Treba pa jih bo izkoristiti ne le za ublažitev gospodarskih in socialnih pretresov, temveč za smotrno zasnovane razvojne načrte, ki naj prispevajo h gospodarske-mu razcvetu v novih geopolitičnih razmerah. To je možno le s preseganjem medsebojne konkurenčnosti in s skupnim ali vsaj usklajenim načrtovanjem na med-dezelni ravni. To je eno od sporočil, ki so ga z včerajšnjega zasedanja nameniti sindikati in tudi institucionalni predstavniki FJK in Koroške. Ob tem seveda sindikati pravilno poudarjajo tudi pozornost do Usklajevanja socialnih politik, brez Cesar ni pravega evropskega združevanja. Spodbudno je, da se tudi te niti sodelovanja prepletajo skozi Gorico in da je včerajšnji posvet ponudil priložnost tudi za obisk predsednika Koroške Pri novogoriškem županu. Goriški prostor prav zaradi dosedanje obrob-Jtosti obeh Goric znotraj lastnih državnih okvirov najbolj občuti potrebo po preseganju utesnjenosti in Po razvijanju mednarodnih odnosov, od katerih lahko imajo vsi partnerji korist. ITALIJA / PO PRODIJEVEM POSEGU V SENATU IN SESTANKU S PREDSEDNIKOM REPUBLIKE Kriza še na preži, vlada mizlično išče zadnjo možnost kompromisa Bertinotti, ki trdi, do ni prav nobenih novosti, se je lotil liderjo CGIL Cofferatija RIM - Odločilni dan bo danes. Veltroni napoveduje, da vreme ne bo slabo, Oljkini posredovalci so na delu, D’Alema in Salvi sta skrajno previdna, Bertinotti pa Čaka in uživa še en dan velike medijske pozornosti. Kolikor vem, se ni prav nič spremenilo kar zadeva finančni zakon, je dejal pozno sinoči, potem ko si je nakopal goro kritik zaradi izzvalnega poziva Cofferatiju, naj prizna, da je njegovo stališče do reforme pokojnin napačno. Vlada medtem pripravlja nov kompromisni predlog, potem ko je vCeraj Prodi poročal v senatu in se sestal s predsednikom države. Danes torej odločilen dan v parlamentu. Na 2. strani SINOČI RAZPRAVA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Športni center na Kolonkovcu še vedno razdvaja duhove TRST - Športni center, ki ga univerza načrtuje na Kolonkovcu, je bil predmet ostrih polemik na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta. Do nesoglasij je prišlo v levosredinski koaliciji Oljke, a tudi v desnosredinskem zavezništvu Pola svoboščin, edini, ki so podprli projekt CUS so bili svetovalci Illyjeve liste. Župan Riccardo Illy se je med razpravo jasno in odkrito opredelil v prid načrtu mestne univerze. Polemike je izzval predvsem predlog načelnika svetovalske skupine Oljke Giorgia De Rose, ki se je zavzel za postopno gradnjo športnega centra na Kolonkovcu. Proti temu predlogu so bili Zeleni, Slovenska skupnost in SKP. Na 5. strani STOCKHOLM / NOBELOVE NAGRADE Danes nagrajenec za književnost, jutri pa za mir STOCKHOLM - Danes bo znan zmagovalec le-. tošnje Nobelove nagrade za književnost. Izbrali so ga člani švedske akademije, iz najrazličnejših razlogov pa se je njihovo število letos znižalo na 13, zaradi Cesar so se že razvnele polemike. Dva člana akademije sta umrla in ju še niso nadomestili, nekateri pa iz protesta ne sodelujejo več pri izbiri nagrajenca. Ob tem pa je povprečna starost akademikov dokaj visoka, tako da imajo nekateri kandidati, na primer Bob Dylan, tokrat v vlogi rock pesnika, malo možnosti, da se prebijejo do nagrade. Zato pa se nekatera imena med kandidati pojavljajo iz leta v leto, kot so Jose Saramago, Hugo Claus in Bei Dao. Drugače je z izbiro zmagovalca Nobelove nagrade za mir. Tega namreč doloCa poseben petčlanski odbor, ki je dobitnika letošnje nagrade že določil, vendar pa bodo zmagovalca proglasili jutri. Po napovedih naj bi nagrado tokrat osvojilo združenje ICAL, ki se zavzema za odpravo protipehotnih min. Pobudam združenja se je zadnje čase pridružila tudi lady D, kar je morda vplivalo na odločitev odbora. Danes v Primorskem dnevniku Publikaciji o manjšinah Inštitut za narodnostna vprašanja je v Ljubljani predstavil novi številki revije Razprave in gradivo. Stran 3 Pretrgal se je električni kabel V Ul. Biancospino na Opčinah se je včeraj, na srečo brez hujših posledic,-pretrgal 2 cm. debel kabel visoke napetosti. Stran 5 Za zaključek Missa villana Tokratni niz Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe, ki ga organizira komorna skupina Gallus con-sort, se je zaključil s presenetljivo Dolarjevo skladbo. Stran 8 Darkove ideje ne bodo umrle Na posebnem filmskem večeru v Gorici v spomin na Darka Bratino so njegovi prijatelji napovedali, da bodo nadaljevali z izvajanjem njegovih načrtov. Stran 10 V Zgoniku Pokal Nancy Evans Krasove pingpongašice se bodo jutri v Zgoniku v tekmi 3. kroga pokala Nam T'""<’T'e Pomerile s turškim Istanbulom. ‘.v. -► i/ Stran 13 V Gorici stvarno o sodelovanju GORICA - Meddeželni sindikalni odbor za Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško je včeraj priredil posvet o perspektivah italijansko-av-strijskega obmejnega gospodarskega sodelovanja. Razprava, ki so ji kot opazovalci sledili tudi predstavniki Slovenije, Hrvaške in Madžarske, je opozorila na potrebo po učinkovitejšem koriščenju izdatnih evropskih sredstev (od 700 do 1.000 milijard v naslednjih treh letih) za kakovostni skok v gospodarskem razvoju, ki naj bo dogovorjen in usklajen na meddeželni ravni. Na 3. strani Na posvetu v Trstu danes o Sloveniji TRST- Dvodnevni posvet z naslovom Nove poslovne možnosti v srednjevzhodni Evropi, ki ga že tretjič zapored prireja specializirana rimska družba Business International v sodelovanju s Srednjeevropsko pobudo, Občino Trst in menedžersko šolo International Executive Deve-lopment Center z Brda pri Kranju, je bil vCeraj posvečen Romuniji, danes pa bosta v ospredju razprave v tržaškem hotelu Savoia Excelsior Slovenija (napovedano je sodelovanja ministra za ekonomijo Metoda Dragonje) in Hrvaška. Na 11. strani Danes manifestacija koroških Slovencev CELOVEC - Danes bo v Celovcu miroljubna manifestacija slovenskih organizacij ob 25. obletnici odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov. Po napadu deželnega glavarja Zernatta, ki je napadel organizatorje manifestacije, so koroškim Slovencem včeraj izrekle solidarnost številne ustanove, izraze solidarnosti pa so v Celovcu prejeli tudi od številnih avstrijskih politikov, začenši s poslanko Zelenih, Gradiščansko Hrvati-so Terezijo Stojsič. Manifestacija bo pred sedežem deželne vlade danes ob 15. uri. Na 3. strani VCeraj sta se srečala Arafat in Netanjahu JERUZALEM - Včeraj sta se nepričakovano sestala izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski voditelj Jaser Arafat, kar je vzbudilo novo upanje za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Na srečanju, prvem po osmih mesecih, sta se Netanjahu in Arafat dogovorila za obnovitev sodelovanja med izraelsko in palestinsko policijo. Kot je povedal ameriški posrednik David Ross, so se včeraj sporazumeli o nadaljnjih intenzivnih pogajanjih, povezanih s procesom palestinske avtonomije. Na 9. strani Avstrija za vstop Slovenije v EU CELOVEC - Avstrija podpira širitev Evropske unije na jugovzhod in vzhod, Slovenija pa sodi med kandidatke, ki naj bi bili kot prve sprejeti v unijo. Glede vprašanja nemško-govoreče manjšine v Sloveniji in JE Krško si Avstrija želi zadovoljivo rešitev, nikakor pa s tem ne bo pogojevala pogajanj Slovenije za polnopravno Članstvo v EU, je vCeraj v Celovcu poudarila avstrijska državna sekretarka za evropska vprašanja v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Benita Ferrero-Waldner. Na 9. strani GLOSA Trst in novi evropski duh Jože Pirjevec Predavanji, ki sem ju imel na povabilo Severne lige na temo pariške mirovne pogodbe in nove sloven-sko-italijanske meje, sta izzveneli zelo različni, vsaka po svoje pa nadvse živahno. Prvemu, organiziranemu v Gane San Marco za italijansko publiko, je dal popra prof. Italo Gabrielli, znani predstavnik istrskih ezulov. Seveda je načel - moram reči zelo umirjeno in vljudno - večno vprašanje medetničnih odnosov v našem prostora in zgovorno prikazal čustvovanje človeka, ki si Zeli umreti v rojstnem kraju. Tem argumentom je seveda težko ugovarjati, mogoče jih je le komentirati z opozorilom, da so se odnosi med nami tako zavozlali v dobršni meri zaradi tistih, ki so v Trstu zadnjih petdeset let sistematično gojili kulturo sovraštva. Drugo predavanje, ki sem ga imel za slovensko publiko v Trnovci, je v marsičem popestril moj bivši študent Paolo Privitera. Spominjam se ga iz svojega prvega letnika na tržaški univerzi pred dvajsetimi in več leti, kot enega tistih študentov, ki imajo vedno kaj pripomniti, vedno kaj nergati, ki so, skratka, kriz in veselje vsakega učitelja. Privitera - o katerem je treba reči, da je eden redkih tržaških intelektualcev italijanskega jezika, ki odtično obvladajo slovenščino - se tej svoji navadi ni izneveril. V Trnovci je torej posegel v debato in nam odkritosrčno povedal, da se z njo ne strinja. Dejal je, da se je prejšnji dan udeležil ponovnega odkritja spomenika cesarici Elizabeti in da se mu je ob tistem dogodku zdelo, kakor da Trst obrača stran v svoji zgodovini in prekaša svojo iredentistično zaročenost. Nacionalni pathos, ki je preveval razpravo, kakor se je razvila po mojem predavanju, in ki je zares tako tipičen za pogovor, kadar se Slovenci starejše generacije spopademo z vprašanji prvih povojnih let, pa ga je motil: zdel se mu je izraz naše zagledanosti v preteklost in nezmožnosti razumeti evropske izzive sodobnega časa. V odgovoru sem mu skušal pojasniti, zakaj je tako: Slovenci v Italiji smo v nenavadnem psihološkem stanju, saj država, v kateri živimo, kljub svoji že petdesetletni demokraciji ni bila zmožna urediti na zadovoljiv način svojih odnosov z nami. Danes ni sicer mogoče reči, da bi se še ravnala po D’Annmizijevem programu, kakor ga je slavni pesnik razglašal maja 1919 na nekem svojem odmevnem nastopu v Rimu: »Fuori la schiaveria bastarda, e le sue lordure e le sue mandrie di porci.« (Ven z izrojeno »schiaverio« in z njeno umazanijo in njenimi svinjskimi čredami). Z drage strani pa tudi ne moremo trditi, da bi znala ustvariti pogoje, v katerih bi se ne čutih kot državljani B kategorije (kategorije C, me je popravil Samo Pahor). In to ne velja samo za državo, temveč tudi za širšo civilno družbo. Občina Trst je sicer našla toliko poguma, da je obnovila spomenik cesarici Elizabeti in s tem poudarila habsburške korenine naše skupnosti. Ne najde pa poguma, da bi z dvojezično tablo obeležila obnovljeno stavbo Narodnega doma, kaj šele, da bi oblikovala politiko, ki bi bila upoštevala Slovence kot nenadomestljivi sestavni del tržaškega mesta. Dokler pa ne bomo tako daleč, v Trstu zares nima smisla govoriti o »novem evropskem duhu«. POTRES / NOVI SUNKI Assisi: za baziliko sv. Frančiška ni več pomoči PERUGIA - Zemlja v Umbriji in Markah se noče umiriti. Včeraj so zabeležili spet vrsto blažjih sunkov, najmočnejšega so ob 12.25 občutili v kraju Collefiorito: dosegel je 4. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Reševalna akcija se medtem nadaljuje. Število nev-seljivih poslopij je naraslo na 7.271. Na potresnem območju dežuje, kar je povzročilo ljudem dodatne nevšečnosti. Pri Noceri so postavili Sotorišče na zemljišču, ki se seseda. Kljub temu, da obstaja nevarnost poplav, so se ljudje odločiti, da ostanejo v domačem kraju. Medtem so na potresno območje prinesli prve montažne hišice. Postaviti so jih v bližini Fabriaria. Ob pomoči prebivalstvu poteka druga pomembna akcija: ugotovitev škode na zgodovinskih znamenitostih in ukrepanje, da jih ne bi morebitni drugi sunki še bolj poškodovati. Najbolj hudo je prizadeta znamenita bazilika sv. Frančiška v Assisiju. Izvedenci menijo, da zanjo ni več pomoči. Stari zidovi so že tako poškodovani, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo sesuli. V Fotignu je pozornost uperjena v zvonik, ki je nevarno upognjen. Tehniki so ugotoviti, da se eden od stebrov dotika podlage le še za kakih 10 centimetrov. Odločiti so, da bodo poskušali zvonik s težkim zvonom odstraniti, da bi ga nato spet zgraditi, operacija pa je zelo zapletena. Včeraj si je medtem potresno območje ogledal tudi deželni odbornik Gianfranco Moretton. Obiskal je Assisi in drage kraje ter se srečal z izvedenci civilne zaščite. VLADA / PO POSEGU V SENATU IN SESTANKU S PREDSEDNIKOM REPUBLIKE Prodi pripravlja zadnjo ponudbo, Berlinotti pa čaka Veltroni: Danes ne bo slabega vremena - Popoldne razprava v senatu TRGI / MILANSKA BORZA ŠE NAPREJ POZITIVNA h Med previdnostjo in optimizmom Confindustria opozarja na prve znake nervoze med investitorji RIM, MILAN - Čeprav spremljajo dogajanje v rimskih palačah s skrajno pozornostjo, se upanje trgov v možnost rešitve krize v vladini večini še ni umaknilo pesimizmu. Včerajšnji borzni sestanek v Milanu je obetal odličen izid, a ga je preprečil nastop šefa ameriške centralne banke Alana Greenspana, ki je zatrdil, da je ovrednotenje delnic na Wall Streetu nerealistično. Za predsednika Fede-ral Reserve sicer to ni prvič, da svari pred pretirano evforijo, vendar so bile njegove včerajšnje izjave vseeno mrzla prha za mednarodne trge, ki se bojijo zvišanja obrestnih stopenj v ZDA. Na notranji fronti se je milanska borza okoristila z dokajšnjim optimizmom o možnosti rešitve politične krize v perspektivi drugega kroga razprave v poslanski zbornici. Zadnji Mibtel je pokazal napredek za 0,56 odstotka, potem ko je dopoldne presegal dva odstotka. Pozitiven učinek je imela na trge tudi izjava Giannija Agnellija, da zaupa v uspeh Prodijevih prizadevanj za rešitev krize. Na nevarnost negativnih posledic političnih dogajanj na trge so opozorili industrijci, ki svarijo pred popačenjem finančnega zakona. Finančni trgi so bili doslej previdni, opozarja Confindustria, vendar se znaki napetosti že kažejo, posebno v primeru velikih bank, ki svetujejo svojim klientom, naj preusmerijo vlaganja iz Italije v Veliko Britanijo. Nov poziv za rešitev vlade je prišel včeraj tudi iz Bruslja, kjer sta tako predsednik Evropske komisije De-lors kot komisar Monti apelirala na italijansko politiko, naj ne zapravi doseženih rezultatov sanacije javnih financ. RIM - Pokojnine, delovni čas, zdravstveni ticketi in Enel: to so glavne točke - poleg agencije za jug - na katerih se v teh odločilnih urah igra partija med Prodijem in Bertinottijem. Iz palače Chigi so po dopoldanskem nastopu ministrskega predsednika v senatu prihajali previdni, a dosledno optimistični signali. Krizo je mogoče preprečiti, manevrski prostor obstaja, zagotavljajo bolj zgovorni, podpremier Veltroni pa si je privoščil celo vremensko napoved: mislim, da jutri ne bo slabega vremena. Toda pojdimo po vrsti. Prodi je včeraj dopoldne v senatu prebral govor, ki ga je imel že v poslanski zbornici, pozornejši kronisti pa so povedali, da je izpustil le dovtip o »najbolj nori krizi na svetu«. Razprave v senatu ni bilo, ker je bilo zasedanje preloženo na danes ob 16.30, ko naj bi se klobčič krize dokončno odvil s takim ali drugačnim koncem. Poleg optimistov namreč ne manjka niti pesimistov, ki napovedujejo celo nezaupnico vladi, vendar ni jasno, kdo naj bi jo predložil. Kakorkoli že, ko je Prodi zapustil palačo Madama, se je odpravil na Kvirinal, kjer je s predsednikom republike v enournem pogovoru preveril vse možnosti za rešitev krize, ki se je menda tudi Scalfa-ru včeraj zazdela bolj realna. Med neštetimi izjavami, ki so se včeraj zvrstile v političnih krogih, lahko izluščimo tri prev- Evropski tisk: S krizo Italija tvega izključitev iz evropske monetarne unije RIM - V največjih evropskih dnevnikih je včeraj odjeknil širok alarm zaradi italijanske krize, ki jo časopisi poleg kronike in analiz o dogajanju v rimskih palačah dopolnjujejo s profili protagonistov teh dni. Francoski Le Figard naslavlja »Romano Prodi talec komunistov« in piše nepopustljivosti Fausta Bertinottija, ki da rahlo spominja na Jacka Nicholsona, sicer pa svoje preproste ideje izraža na jasen način, s pravim talentom tribuna in v duhu prepričanega marksista. To je torej mož, od katerega je odvisna prihodnost levega centra v Italiji, piše rimski dopinik Richard Heuze. »Italija: veliki manevri proti krizi« je naslov članka v dnevniku Liberation, v katerem najdemo kroniko tedna napetosti, ki je dosegla vrhunec v parlamentu in ki jo bo mogoče rešiti le, če bo prišlo v zadnjem trenutku do sporazuma. Prodi išče rešitev v zadnjem hipu, meni tudi londonski Financial Times, ki sicer ugotavlja, da trgi še vedno upajo v premierovo sposobnost, da na koncu vendarle preseže krizo. Daily Trlegraph pa podčrtuje, da je Italija«pred uporom parlamentarcev zaradi proračunskih krčenj, ki jih zahteva vstop v monetarno unijo«. Opozicija Komunistične prenove je potemtakem samo zadnje dejanje odnosa, prek katerega je Bertinottiju uspelo »upogniti vlado na področju njene ekonomske politike«. Najbolj pesimističen je Guardian, ki meni, da spopad okrog finančnega zakona potiska vladno koalicijo proti prepadu. Ce bi vlada v celoti sprejela Bertinottijeve zahteve, piše časnik, bi bila prisiljena zapustiti pristop po Blairovem modelu - kar pomeni pristop prenovljene in zmerne levice - do upravljanja javnih zadev. »Rimska koalicija na robu propada« naslavlja na prvi strani Siiddeutsche Zeitung, ki opozarja na nevarnost italijanskega vstopa v monetarno unijo. Bolj optimističen je gospodarski Handel-sblatt, Id pa vseeno postavlja pogoj, da se kriza preseže in da se vlada stabilizira. Frankfurter All-gemeine Zeitung končuje svoj dolg komentar na ekonomski strani z naslednjim svarilom: »Evropski partnerji se ne bi smeli pusti- ti prepričati, da - iz gole simpatije - zagotovijo Italiji vstop v EMU. Zelo vznemirljivo je namreč, da je Italija požgala še eno vlado zaradi golega pomanjkanja odgovornosti politikov in zaradi vrzeli v svojem političnem sistemu.« Tudi drugi nemški časopisi posvečajo italijanski krizi veliko pozornosti, Bertinottija pa označujejo kot Kubanca v Rimu, ki se od časa do časa prelevi v najpomembnejšega italijanskega politika. Kdor bo zdaj zavlačeval ali nasprotoval preoblikovanju, bo to počel na hrbtu prihodnjih generacij, je zapisal švicarski časnik Der Bund. Vendar se zdi, da je vse to le malo mar pravnukom Mama in Engelsa. Njim gre spet za politične kalkulacije, igro za oblast, ki je v deželi Machiavellija že od nekdaj na dnevnem redu. Prenovljeni komunisti vlečejo iz strateškega naftalina ponovno tisto, za kar se je zdelo, da je že pozabljeno in izgubljeno. Ni torej čudno, da jih mnogi označujejo za grobarje italijanskega ponovnega vzpona, ki državi iz sebičnih razlogov preprečujejo vstop v evropsko denarno unijo. ladujoče tone. Prvi je optimističen ton predstavnikov vlade in Oljke, ki se nočejo vdati v krizo in skušajo z vsemi silami priti do kompromisa z neokomunisti, ne da bi hkrati popolnoma popačili finančni zakon. Vlada je pokazala odprtost do Bertinottijevih zahtev, o čemer priča tudi dobra volja komunističnega liderja, ki je na snemanju neke televizijske oddaje dejal, da »če so vrtnice, bodo vzcvetele...« Fraza je takoj postala hvalažen predmet za komentarje, dovtipe in ironiziranje, ki ga včeraj ni manjkalo z nobene strani. Bertinotti in najvidnejši predstavniki njegove stranke so včeraj ves dan zatrjevali, da ni sledu o kaki rešitvi problemov, da vlada sicer kaže veliko pripravljenost, a da se ni premaknila z načelnih na konkretne predloge. Vlada in najbolj prizadevni posredniki, kar jih premore Oljka (predvsem Zeleni in tajnik Ljudske stranke Marini), so odgovarjali, da so se možnosti za sporazum povečale in da vlada mrzlično pripravlja predloge, s katerimi bi zadovoljila neokomuni-ste. V opoziciji pa je prišlo do novih razhajanj, potem ko je že kazalo, da so se še nedavno huda razhajanja po Bertinotti j e vi »zaslugi« povsem zgladila. Fini in njegovi somišljeniki so namreč zamerili Berlusconiju, da je vladi ponudil rešilni pas, nekdanji demokristjani (CCD in CDU) pa so kritizirali vsako morebitno rešitev, ki bi zakrpala razkol v vladni večini. Tako bi se najbrž njihovi načrti o »velikem centru« vsaj za nekaj časa izjalovili. In ko že. govorimo o nekdanjih demokristjanih, ne moremo mimo Andreottija, ki ima z vladnimi krizami res zavidanja vredne izkušnje: Prodiju je svetoval, naj ne hiti z odstopom, naj si vzame čas, ker krize ne more biti preden je parlament ne potrdi z glasovanjem o nezaupnici. Med ponujanjem roke in vztrajanjem pri svojem, je Bertinotti včeraj, ko je bil spet v središču medijske pozornosti, morda malce nepremišljeno izzval tajnika največjega italijanskega sindikata Cofferatija. Javno je zahteval, naj tajnik CGIL prizna svojo napako, ko je zavzel preveč popustljivo stališče do reforme pokojnin. Izziv je sprožil val kritik, in to tudi v krogih, ki so sicer zelo odprti do komunistov, da ne govorimo o sindikalistih, medtem ko je Cmcianelli, lider komunistov, ki so se ločili od SKP, izjavil, da je napad na CGIL in na Cofferatija temeljna točka Bertinottijeve strategije. GORICA / PROSTOR ALPE JADRAN Posvet o perspektivah sodelovanja med deželami Koko učinkovito uporobiti veliko evropsko sredstvo GORICA - Na pobudo meddeželnega sindikalnega odbora CSI za Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško je bil včeraj v Gorici posvet o perspektivah sodelovanja s posebnim ozirom na nove projekte, ki naj bi jih financirali iz sredstev Evropske unije. Zasedanja so se kot opazovalci udeležili tudi predstavniki Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki so predvčerajšnjim v Gorici sodelovali na zasedanju sindikatov območja Alpe Jadran. Izkušnje glede preobrazbe italijansko-avstrijskega obmejnega gospodarstva po odpravi carinskih pregrad bodo v perspektivi zanimive tudi za te države, ki se pripravljajo na vstop v Evropo. Posveta so se udeležili deželni odbornik za evropska vprašanja Isidoro Gottardo, predsednik Koroške Adam Unterrieder, koordinatorka projekta Eures za obmejno sodelovanje FJK-Koroška Petra Oberrauner, predsednika zveze obrtnikov FJK Pep-pino Della Mora in družbe Agemont Igino Piutti. Razprava se je osredotočila na štiri sklope vprašanj, ki jih je uvodoma nakazal predsednik CSI Lucio Gregoretti. Prvi zadeva hitro in učinkovito uporabo izdatnih sredstev (od 700 do tisoč milijard lir), ki se bodo iz evropskih skladov stekla v našo deželo do leta 2.000. Gre za objektiva 2 in 5-bis, za pojekta Inter-reg z Avstrijo in Slovenijo ter druge vire. Gregoretti je pozval, naj se ta neponovljiva priložnost izrabi za preustroj gospodarskega sistema z večjo selektivnostjo, podporo inovativnim načrtom in pobudam, ki večajo zaposlovanje, s triletnim in ne več enoletnim programiranjem. Drugi sklop zadeva obmejno kooperacijo, kjer naj bi financiranja ne bila namenjena zgolj za ublažitev pretresov, ki jih povzročajo spremembe, temveč za usklajeno načrtovanje skupnih razvojnih načrtov. Tretja tema je zadevala meddeželno koordiniranje prometnih struktur: evropska prometnica Ljubljana-Beljak-Duisburg je lahko zanimiva tudi za FJk, če bomo znali izrabiti povečanje prometa in ne bomo nanjo gledali le kot na konkurenčno os. Zadnji nakazan sklop zadeva večjo pozornost do socialnih vprašanj s pozivom deželni vladi, naj obnovi opazovalnico nad tržiščem dela in socialnimi politikami na območju Alpe Jadran. Po dopoldanskem zasedanju je Gregoretti spremljal predsednika Unterriederja in druge koroške goste na obisk k novogoriškem županu Črto-Udru Špacapanu za razgovor o krepitvi sodelovanja tudi na tej relaciji. r KOROŠKA / DANES »VIDNA DVOJEZIČNOST« h Široka podpora manifestaciji Prireditelji prejeli brzojavke številnih organizacij in politikov iz vse Avstrije CELOVEC - Za danes v Celovcu napovedana miroljubna akcija več slovenskih organizacij ob 25-letnici nasilne odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 na Koroškem pod geslom »vidna dvojezičnost« je deležna široke podpore številnih manjšinskih in človekoljubnih organizacij iz cele Avstrije. Tudi zaradi živčnega napada koroškega deželnega glavarja Zematte, ki je akcijo označil za provokacija! Podpornim izjavam Evropskega biroja za manj rabljene jezike (EBLUL) ter Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju so se včeraj pridružile številne organizacije ostalih manjšin v Avstriji, manjšinska govornica Zelenih v državnem zbom Terezija Stojsič ter mednarodna Organizacija za ogrožene jezike. Državna poslanka Stojsič v izjavi za javnost ostro kritizira koroškega deželnega glavarja in poudarja, da je škandalozno, če politik v tem položaju govori o provokaciji, samo ker manjšina na miroljuben način opozarja na še vedno neizpolnjen zakon o topografskih napisih. Dvojezičnost da je za Koroško neprecenljivo bogast- vo, ki jo je treba pospešiti in ne zavirati, poudarja poslanka Zelenih. Od Zematta in avstrijske zvezne vlade pa zahteva takojšnjo uresničevanje dvojezičnosti na celotnem ozemlju, kjer živijo koroški Slovenci kot to predvidevajo različni zakoni in 7. člen Avstrijske državne pogodbe. Svojo podporo miroljubni akciji, v okviru katere bodo slovenske organizacije pred sedežem koroške deželne vlade v Celovcu postavile 142 dvojezičnih krajevnih napisov in predstavniku deželne vlade predali peticijo, v kateri pozivajo koroško deželno vlado ter zvezno vlado na Dunaju, naj končno uresničita zakon o dvojezičnih krajevnih napisih ter tudi vsa ostala odprta vprašanja v zvezi z dvojezičnostjo na Koroškem (otroške vrtce, slovenščina pri uradih, sodiščih, itd.), podpirajo tudi Slovenci na Štajerskem (Društvo Člen 7) ter gradiščanski Hrvati (Hrvaško kulturno društvo) ter narodna skupnost Romov na Gradiščanskem. Solidarnost s koroškimi Slovenci je izraila tudi mednarodna Organizacija za ogrožene jezike s sedežem na Dunaju. Ivan Lukan LJUBLJANA / INSTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Novi strokovni publikaciji o manjšinah Gre za ponatis 24. številke in novo 31. številko revije Razprave in gradivo LJUBLJANA - Včeraj so predstavniki Inštituta za narodnostna vprašanja predstavili dve strokovni publikaciji o manjšinski problematiki. Gre za dve številki revije Razprave in Gradivlo, za novo številko 31 in za ponatis številke 24 iz leta 1990, ki je vsebovala izhodišča za urejanje, uresničevanje in varstvo pravic narodnosti (narodnih manjšin) v Republiki Sloveniji. Ta številka, ki je že pred časom pošla, vsebuje namreč vsa izhodišča manjšinske zaščite v Sloveniji in je bila osnova za sedanjo ureditev teh vprašanj. To številko je predstavil Miran Komac, ki je tudi poudaril delo, ki ga je inštitut opravil pri sestavljanju izhodišč za politiko manjšinske zaščite v času osamosvajanja Slo- venije in sestavljanja njene ustave. 31. številka Razprav in gradiva, ki nosi letnico 1996 (letos bo izšla še ena številka) pa vsebuje prispevke o štirih projektih, s katerimi se ukvarja inštitut. Prvi projekt, katerega nosilka je Albina Nečak Luk zadeva medetnične odnose in etnično identiteto v slovenskem ernič-nem prostoru, drugi projekt (nosilec Mitja Žagar) obravnava etnično dimenzijo integracijskih procesov v pluralnih družbah ter upravljanje in razreševanje konfliktov, tretji projekt (nosilka Vera Krzišnik-Bukič) obravnava zanimivo tematiko Slovencev v prostoru nekdanje Jugoslavije, četrti projekt (nosilec Vera Klopčič) z naslovom Demokracija, človekove pravice, manjšine, pa je projekt Sveta Evrope, v katere- ga je bil inštitut vključen. V tej številki ni poročil, ki bi zadevala izrecno slovensko manjšino v Italijo, z izjemo zapisa Irene Sumi v spomin na Salvatoreja Venosija. Vzrok je predvsem v dejstvu, da je inštitut začel s prokjektom o medet-ničnih odnosih na Severu in torej v tej številki obravnava z večjo specifiko Prekmurje in Porabje, medtem ko bo naslednji del raziskave, pri kateri sodelujeta tudi Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta in Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca obravnaval tudi Slovence v Avstriji in v Italiji. Predstavitve, ki jo je vodil urednik revije Boris Jesih, sta se udeležila tudi poslanka madžarske narodnosti Marija Pozsonec in slovenski konzul v Celovcu Jože Jeraj. (bbr) PULJ / NEDAVNO SREČANJE Odnosi med FJK in istrsko regijo Odbornik Isidoro Gottardo tudi o problemih italijanske manjšine PULJ - Med nedavno skupščino evropskih dežel v Pulju se je odbornik FJK za zunanje odnose in stike s sosednjimi državami Isidoro Gottardo srečal s predsednikom istrske regije Stevom Zu-fičem in s predsednikom Istrskega demokratskega zbora Ivanom Jakovčičem. Na srečanju je tekla beseda o odnosih in o sodelovanju med FJK in istrsko deželo, ki bodo predmet bližnjega uradnega sestanka obeh deželnih vlad. Ta sestanek, ki bo prvi na tej ravni, bo v Trstu predvidoma zadnje dni oktobra. Gottardo je med drugim opozoril na položaj italijanske narodnostne skupnosti na Hrvaškem, govor pa je bil tudi o kulturnih odnosih med re- gijama, ki so po splošni oceni na še kar zadovoljivi ravni. Obstajajo vsekakor možnosti za njihovo vsestransko okrepitev. Zaradi znanih stališč Evropske unije, ki je do nadaljnjega zamrznila vse sporazume z Zagrebom, Hrvaška ne more biti soudeležena v evropski razvojni plan »Phare«, kar velja tudi za program »Interreg«, na osnovi katerega Furla-nija-Julijska krajina že sodeluje s Koroško in Slovenijo. Deželna vlada FJK - je tudi poudaril odbornik Gottardo - bo vsekakor preverila možnosti, da bi v okviru teh meddržavnih sporazumov na nek način vključili tudi istrsko regijo- CENTA / NOVA POBUDA Informacijski sistem za vse gorske skupnosti CENTA - V Centi bodo na Gorski skupnosti Terskih dolin načrtovali model »informacijskega gorskega sistema«, ki ga bodo potem uporabljale gorske skupnosti celotne severne Italije. Za načrt je dalo pobudo ministrstvo za kmetijsko politiko v povezavi z Deželami in predvideva opremljenje gorskih skupnosti z vrsto uporabnih servisov, katerih se bo lahko vsakdo posluževal. V bistvu gre za telemtaski sistem, ki naj bi po internetu omogočil povezavo gorskih skupnosti z občinami, ki spadajo v njihov teritorij, povezava pa naj bi vključevala tudi nekatera ministrstva. »Načrt zadeva celotno Italijo, za severno Italijo pa so kot načrtovalca izbrali gorsko skupnost Terskih dolin, za kar gre zasluga visoki tehnični opremljenosti naših uradov«, je odločitev komentiral predsednik skupnosti Romano Grimaz in je obenem dejal, da je to tudi priznanje za več kot desetletno delo, ki ga je opravila skupnost na področju informatike in posodabljanja komunikacijskih sistemov v javni upravi. Grimaz je dejal, da je krajevna gorska skupnost lahko ponosna na to, da je z zahtevnim programom prodrla v vsedržavno ospredje. Direktor načrta za informativni gorski sistem inženir Duilio Costatto, vodja urada za načrtovanje, opisuje pobudo kot veliko inovativno telematsko mrežo, ki bo znatno prispevala k takojšnji obveščenosti uporabnikov o raznih administrativnih postopkih. Zanje je bilo treba doslej porabiti neprimerno več poti in časa. Gorska skupnost Terskih dolin je zadolžena tudi za dodatno programacijo telematskih povezav, namreč med deželami s posebnim statutom, ki imajo glede na ostale dežele svojo specifiko.(du) NOVICE Poslanec Caveri drevi v Benečiji, jutri v Ljubljani SPETER - Poslanec Union valdotaine Luciano Caveri se bo danes in jutri mudil v naših krajih kot gost SSk. Nocoj bo z začetkom ob 19. uri govoril v sejni dvorani na županstvu v Spetru na temo: »Zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini v luči varstva manjšin v Italiji in Evropi«. Seveda se bo dotaknil problema zakonske zaščite Slovencev v Italiji, za kar je tudi sam predstavil osnutek, in sicer tistega, ki ga je pred nekaj leti oblikovalo skupno zastopstvo Slovencev v Italiji. Jutri (10. t.m.) pa bo poslanec Caveri v Ljubljani. Sestal se bo z državno sekretarko za Slovence po svetu Mihaelo Logar, s predsednikom odbora za mednarodne odnose Državnega zbora RS Jelkom Kacinom in predsednikom komisije za Slovence po svetu Državnega zbora RS Marijanom Schiffrerjem, sprejel pa ga bo tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Odkritje spominske plošče Justu Godniču v Svetem KOMEN - V nedeljo, 12. t.m., bodo na pokopališču v Svetem pri Komnu odkrili spominsko ploščo tigrovcu Justu Godniču (1908-1997). Slavnostni govornik bo poslanec v Državnem zboru Borut Pahor. Slovesnost se bo pričela ob 16. uri. Dve uri poprej, in sicer ob 14.00, pa bo v Zadružnem domu v Komnu okrogla miza o liku Justa Godniča. Po pozdravu župana Jožefa Adamiča bodo govorili Branko Marušič, dr. Tatjana Rejec in Alojz Zega. Razpravo bo vodil Karel Kocijančič. Volilni zakon FJK: Budin odgovarja CDU TRST - Podpredsednik deželnega sveta Budin v odgovor na poseg Tomata (CDU), ki je očital DSL premalo poguma pri novem volilnem zakonu, podčrtuje, da se bo Hrast prizadeval za spremembe sedanje zakonodaje, čeprav v okviru obstojočega statuta. Dejstvo, da je pristojna deželna komisija izbrala kot izhodišče za debato Giacomellijev pro-porčni predlog, še ne pomeni, da bo na koncu prevladala ta usmeritev. Se je namreč čas, pravi Budin, za skupni osnutek. Italijanski državni tožilci pri slovenskih kolegih LJUBLJANA - Delegacija italijanskega državnega tožilstva, ki so jo sestavljali predstavniki državne protimafijske direkcije iz Rima in predstavniki prvostopnega in drugostopnega državnega tožilstva iz Trsta, je včeraj obiskala slovensko državno tožilstvo in skupino državnih tožilcev za posebne zadeve, so danes sporočili iz slovenskega državnega tožilstva. Gre za prvi uradni stik med tožilskima organizacijama na tako visoki ravni, namen obiska pa je bil pripraviti podlago za nadaljnje sodelovanje med njima. Tako so že stekli pogovori o sklenitvi posebnega sporazuma o sodelovanju med obema oiganizacijama v boju zoper organizirani kriminal. Italijansko delegacijo je sprejel generalni državni tožilec Anton Drobnič ter minister za pravosodje Tomaž Marušič, gostje pa so obiskali tudi ministrstvo za notranje zadeve. (STA) Zdi se mi, da moramo biti hvaležni Damjanu Terpinu, ker je v ZarišCu v petek 26. septembra na straneh Primorskega dnevnika iskreno in učinkovito sintetiziral poglede in usmeritve njegove stranke Slovenske skupnosti'. Brutalno je povedal, kar sicer tudi njegovi somišljeniki mislijo, a v javnosti po navadi nastopajo bolj diplomatsko. Eno je namreč dogovarjanje za zaprtimi vrati okrog ene mize, drugo je spoštovanje sprejetih dogovorov in nastopanje v javnosti. Lep primer takega »doslednega« obnašanja smo pred nekaj dnevi doživeli v Gorici, tam kjer bi najmanj pričakovali. Način in vsebina Terpinovega posega se lepo ujemata. V njegovem »maCo« nastopu je vsakemu prisodil svoje: SKGZ, družbi Dom, predstavništvu Beneških Slovencev, DSL... Odločno besedo je povedal tudi o temah, ki so v središču pozornosti, kot enotno zastopstvo in izvoljeno predstavništvo manjšine, zaščitni zakon in zadruga Primorski dnevnik. Skoda, da je ob legitimnih subjekivnih ocenah in demagoških tonih, natrosil tudi marsikatero netočnost. Kot, recimo, glede skupnega predloga zaščitnega zakona. ****** Skupni zaščitni zakon je tisti, ki ga je v prejšnji mandatni dobi predstavil sen. Bratina in ga je tokrat ponovno vložila v Senatu Stranka komunistične prenove. Preko poslanca Caverija je stranka Slovenske skupnosti vložila v Zbornico skupni osnutek potem, ko ga je popravila v dveh točkah, in sicer tam, kjer zahteva vrnitev Narodnega doma »Balkana« in ODPRTA TRIBUNA ji—^ ■ -a Čeprav imamo o mnogih stvareh zelo različna stališča, je skupnega precej in na tem je treba graditi pri vprašanju zajamčenega zastopstva v izvoljenih telesih, za katero je najbolj občutljiva. O teh spremembah ni smatrala za potrebno, da obvesti ostale komponente. Nekaj Časa smo tako vsi ostali bili prepričani, da je naš zakon vložen v obeh vejah Parlamenta, pa ni bilo točno tako. Se ko je vsa zadeva prišla na dan, tajnik SSk ni imel pogumna priznati narejene politične poteze in je trdil, da je šlo zgolj za formalistične popravke, ki jih je zahtevala pravna služba Poslanske zbornice. Ob tem velja pripomniti, da ni niti Primorski dnevnik prispeval k jasnosti, saj je tudi iz njegovega pisanja večkrat Caverijev osnutek izpadel kot skupni osnutek. Kot reCeno, ni tako. V Bratinovem, skupno dogovorjenem osnutku (člen 22), smo namreč napisali, da je treba v izvoljenih telesih na deželni in vsedržavni ravni zajamčiti minimalno zastopstvo slovenske manjšine. V Cave-rijevem predlogu pa je govor (člen 26) o zakonskem dekretu vlade, ki naj omogoči izvolitev dveh slovenskih parlamentarcev, poslanca in senatorja. Na tako potezo je DSL odgovorila s svojim zakonskim predlogom, v katerem ni o zajamčenem predstavništvu niti besede. Naj k temu dodam, da smo kot skupno zastopstvo enotno postavili to vprašanje tudi v dokumentu, ki smo ga lani oktobra izročili podtajniku Fassinu. V njem smo postavili to problematiko v okviru ustavne reforme in sprememb volilnega zakona ter zahtevali, naj se na tej ravni zajamči izvolitev pripadnikov slovenske manjšine. To so dejstva. In na tej osnovi se pridružujem zaprepašceni ugotovitvi Terpina: »Tri leta dogovarjanja znotraj JOLE NAMOR skupnega predstavništva za dosego skupnega osnutka so bila zaman!?« ****** Nic se ne premika niti glede vsemanjšin-skih volitev in izvoljenega predstavništva slovenske manjšine v Italiji, tarna Terpin. Iz njegovega pisanja bi se dalo razumeti, da je SSk naredila vse, zato da pride do teh volitev, medtem ko jih vsi drugi zavirajo. Pa ni tako. Resničnega interesa za rešitev tega vprašanja, se mi zdi, da ni v manjšini z nobene strani. Niti s strani SSk, pa Čeprav v vsakem drugem tiskovnem sporočilu maha s to zastavico. Naša javnost pa vsemanjšin-ske volitve že mitizira, kot da bi se s tem rešilo vsako vprašanje. Podobno kot je pred leti veljalo za zaščitni zakon. Za vsako obo-dobje pač imamo svoj mit. Iskreno moram povedati, da bolj kot razmišljam o tem vprašanju, bolj se prepričujem, da je narobe zastavljeno. Po mojem mnenju slovenska manjšina danes ne potrebuje volitev za izbiro svojega političnega predstavništva, pač pa korenito notranje prestrukturiranje zato, da bo njeno delovanje bolj sodobno in učinkovito, vsekakor pa v smislu takega organizacijskega okvira, ki presega ideološko razklanost in bipolarnost. Mi moramo ohraniti zgodovinski spomin, brez njega preprosto nas ni, toda to ne pomeni živeti s pogledom v preteklost. Življenjsko energijo, Ce jo imamo, pokažemo s tem, da gledamo naprej, da smo sposobni načrtovati bodočnost. Svet okrog nas se je globoko spremenil, mi sami smo drugačni in živimo v novih razmerah, zato ne moremo vztrajati vsak na svojem okopu, kot tisti japonski vojak, ki mu niso povedali, da se je vojna končala. To je nespametno in predvsem ne- razumljivo mlajšim, ki se od nas raje oddaljujejo. Zato, po mojem, moramo težiti k ustvarjanju ene same organizacije civilne družbe. Tone pomeni, da bo jutri in niti ne, da se vodstvi SKGZ in SSO dogovorita in spojita pač pa, da se sproži proces in se ustvari nekaj povsem novega, neko organizacijo, kjer vsaka manjšinska organizirana dejavnost, vsak Slovenec, ki želi aktivno sodelovati na kakršnemkoli področju, lahko najde svoj prostor. Ta pa mora biti širok, odprt, tak-da bo privlačen tudi za tiste, ki so se oddaljili od našega manjšinskega okolja, zato ker so se v njem Čutili preveč ustesnjeni. Predstavljam si tak sistem, kjer ni več prostora za »junaško« ah »obrambno« pojmovanje slovenstva, sistem ki je vključen v sodobni svet, ima obliko mreže in v njem vsi sodelujejo pri zasledovanju boljših pogojev življenja za slovensko manjšino in za ves naš prostor, kjer so vsi odprti dialogu in se ne oklepajo svojega »nekontaminiranega« slovenstva, gojenega sicer marsikdaj v toplem zavetju kake državne službe. In v tej novi organizaciji civilne družbe imajo svoje mesto in svojo vlogo tudi volitve. Torej normalno, po statutu. Tako kot se sedaj dogaja v vsaki od krovnih organizacij. V prid take zamisli govorita objektivni interes slovenske manjšine, da najde skupni okvir in predvsem vse, kar že imamo skupnega. In ni malo. Skupne so največje kulturne ustanove od Glasbene matice do Štorija, od NSK do Slovenskega stalnega gledališča, od Primorskega dnevnika do Dvojezične šole v Spetru. Pod skupno streho je šport in tudi gospodarstveniki se povezujejo v istem združenju. Celo na področju kulture, ki je najbolj občutljivo, opažamo, da se na najbolj izpostavljenih območjih naši ljudje udejstvujejo v enem samem društvu, ker so prešibki, da bi se delih. In da bo jasno, to ne velja samo za Benečijo. Torej skupnega je zelo veliko in na tej osnovi je treba graditi. Potem ko sem prebrala prispevek gospe Diomire Fabjan Bajc v Primorskem dnevniku in še kakšnega prej, sem še bolj prepričana, da je ta pot povezovanja edina prava pot, Ce seveda imamo pred očmi dejanski interes slovenske manjšine. V eni sami organizaciji civilne družbe bi nujno moralo prih do prevetritve, do soočanja, do pretakanja idej in misli, vse to pa bi prispevalo k preseganju in odstranitvi marsikaterega predsodka, kalupa in tudi nacionalizma, ki ga je žal med nami že preveč. In upam, se nam ne bo zgodilo vec, da bomo padali v nezavest zaradi »odpora in sovraštva do italijanskega jezika«, o katerih - bog pomagaj! - tako ponosno piše gospa Diomira Fabjan Bajc. ****** O enotni delegaciji in tudi o sedanjem zastopstvu ne bi govorila s takšnim prezirom. Doseglo je nekaj zavidanja vrednih uspehov, kot so skupni zaščitni zakon in zadruga Primorski dnevnik. Jasno, dogovarjanje je zamudno, pogostokrat premalo učinkovito, zahteva veliko energije, strpnosh in modrosti. Toda v demokraciji ni drugih poti. Stranke in organizacije civilne družbe tako ah drugače, z volitvami ah brez njih, morajo stalno dialogjrah, skupaj nastopah, se dogo-varjah in sodelovah. Se posebej v tako specifičnem kontekstu, kot je manjšinska skupnost, se mi zdita dosežen dogovor in konsenz višja oblika demokracije kot volitve, ki kakorkoli jih vzamemo najprej pomenijo merjenje moči. Kalcij krepi kosti, vitamini pomagajo pri razvoju, latinščina stimulira razmišljanje. Načinov za rast otrok je tisoč.Kaj pa je treba storiti, da bo rasel tudi denar? Predstavljajte si, da imate majhen kapital, ki sanja, da bo postal velik. Najboljši način, da do tega res pride, je ta, da ga vpišete v pravo šolo. Na srečo taka šola obstaja od leta 1831 in se imenuje Generali. Pri Generali se mladi prihranki ufijo, kako bi postali odrasla premoženja. Na sedežu v Moglianu Venetu bodo vaši zakladi pod vodstvom finančnih strokovnjakov briljantno položili vse izpite iz ekonomije, varčevanja, zagotovljenega donosa in varnosti. In leto za letom bodo s pomočjo kapilarne mreže agentov vedno dolj dokazovali svojo vrednost. Ni varno, koliko je velik: če imate nek kapital, ki vam je pri srcu, vpišite ga na Generali. Obljubljamo vam prihodnost; GENERALI. D OVE I SOLDI Dl VEN TA !N O SOLIDI. io 110 in pohvalo. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / RAZPRAVA O KOLONKOVCU NOVICE V koaliciji Oljke se širi razkol glede športnega centra Poziv naravovarstvenikov naj se v celoti zavrne gradnja centra Tržaški občinski svet je pozno v noC razpravljal o športnem centru, ki ga je univerza namerava zgraditi na Ko-lonkovcu. Itak že razburkane vode je v začetku seje še dodatno razburkat načelnik svetovalske skupine Oljke Giorgio De Rosa, ki je predlagal, da bi univer-zitenti krožek CUS zgradil svoj center v dveh delih. IgrišCe za hokej, stezo za atletiko in del parkirišč naj bi krožek zgradil na lastnih zemljiščih, preostale športne objekte pa na zasebnih površinah, ki jih morajo razlastiti. Predlog De Rose je izzval polemike in sprožil nesoglasja v koaliciji Oljke. Najbolj oster je bil zeleni Alberto Russi-gnan, ki je predlog ocenil za smešnega in žaljivega, saj ni mogoCe ukazovati univerzi, kako mora zgraditi športni center. NaCrt je treba enostavno zavrniti, je dejal še Russignan, s Čimer sta se strinjala tudi svetovalca Slovenske skupnosti Andrej Berdon in Peter Močnik. Proti centru CUS sta se izrekla tudi Nord Libero in nepričakovano desničar Paolo Sardos Albertini. Zanj pa se je opredelila Illyje-va lista. Prvi del razprave je torej potekal v precej napetem in polemičnem vzdušju. Da je bilo tako, sta prispevala tudi nesoglasja v koaliciji Oljke, ki je imela dovolj časa na razpolago za razšCi-Sčenje in za morebitni politični dogovor. Tega očitno ni znala ali mogla doseči, kar je, kot vedno, spretno izkoristil Kartel svoboščin. Tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave WWF je sinoči razdelila občinskim svetovalcem sporočilo, v katerem jih poziva, naj v celoti zavrnejo gradnjo športnega centra CUS. Gre za ukrep, menijo naravovarstveniki, ki je popolnoma nepotreben in ki še dodatno prizadene enega zadnjih obdelanih območij v tržaškem predmestju. Poziv so podpisale tudi nekatera druga naravovarstvena združenja. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, je razprava v občinskem svetu še v teku in je usoda ko-lonkovške zemlje še neznana. Območje Kolonkovca, kjer namerava Univerza zgraditi svoj športni center (f.KROMA) OBČINA TRST / OD DANES V VELJAVI REGULACIJSKI NACRT h Novosti tudi za Kras Z objavo dekreta predsednika Dežele Giancarla Cruderja v Uradnem listu FJK bo danes formalno stopil v veljavo novi regulacijski načrt Občine Trst (uradni naziv »Varianta številka 66«). Projekt, ki ga je svojcas naročil tedanji župan Giulio Staffieri, pospešil pa Riccardo Illy, je oblikovala strokovna ekipa pod vodstvom arhitekta Paola Porto-ghesija. NaCrt je bil avgusta predmet ostre polemike med občinsko upravo in deželnim tehničnim odborom, na koncu pa je prevladal neke vrste kompromis. Illyjeva uprava je kolikor toliko zadovoljna, ker je Dežela, po začetnem nasprotovanju, revidirala svoja prvotna stališča o Kraškem parku, o gradnji industrijskih con in o zazidljivosti v nekaterih mestnih Četrtih. V svojem prvem strokovnem poročilu je deželni tehnični odbor (nekateri so mnenja, da pod političnim vplivom zelenih in naravovarstvenikov) zelo ekstenzivno tolmačil bodoči Kraški park, zelo omejevalno pa strukture, ki jih predvideva deželni zakon št.16 (protivrednosti za sinhro-tron). Pri tem je npr. nastradalo SD Zarja, ki bo lahko le delno izvedlo naCrt za športne objekte ob nogometnem igrišču v Bazovici. Na Občini upajo, da bo mogoCe nekatere pomanjkljivosti iz regulacijskega naCrta nadoknaditi s podrobnostnimi urbanistični- mi projekti. To velja predvsem za nekatera predmestja in za vzhodnokraške vasi (posebno OpCine); za izdelavo teh načrtov pa uprava, kot kaže, nima dovolj denarja. Novi podrobnostni naCrti bodo potrebni tudi za strogo mestno središče, posebno za območje okrog Drevoreda 20.septembra in Ul.Battisti. Ce bi nalogo za njihovo izdelavo poverili zunanjim strokovnjakom, bi to stalo Občino veC kot pet milijard lir. Teh sredstev za sedaj ni in jih menda tudi ne bo, zato se bo odborništ-vo za urbanistiko odločilo za začasne pogodbe s strokovnjaki, s Čimer naj bi Illyjev odbor priš-tedil precej denarja. Predsednik ACT Megna je odstopil V sindikalnih krogih vzbuja veliko zaskrbljenost odstop predsednika Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) Bruna Megne. Zveza delavcev prevoznega sektorja CGIL je mnenja, da je treba vzroke za ta odstop iskati tudi v nejasnih stališčih občinskih uprav tržaške pokrajine, ki so lastniki podjetja, in ki se še niso jasno opredelile o njegovi bodočnosti. Ustanovno skupščina »Gibanja za Oljko« V Domu pristaniških delavcev (Trg Duca degli Abruzzi 3-2.nadstropje) bo jutri in v soboto ustanovna skupščina krajevnega »Gibanja za Oljko«. Skupščina se bo zaCela ob 17.uri, približno ob 19. uri pa je napovedan poseg vsedržavnega glasnika gibanja in Prodijevega sodelavca Giovannija Pro-caccija. V soboto- dopoldne (začetek ob.9.uri) bodo predstavili ustanovno listino gibanja, približno opoldne pa bodo volitve vodstvenih teles. Srečanja DSL o politični situaciji Tržaška federacija Demokratične stranke levice bo priredila danes in jutri vrsto javnih srečanj, na katerih bo tekla beseda o aktualni politični situaciji. Srečanja nosijo naslov: Za stabilnost in razvoj, delo in reforme: pobude leve sredine. Danes bosta na sporedu dve srečanji: od 18.uri na sedežu federacije v Ul. S Spiridione 7, 3. nadstropje; ob isti uri pa se bodo sestali tudi na svetjakobskem sedežu v Ul. Guardia 44. Telecom: solidarnost z Umbrijo in Markami Telefonska družba Telecom Italija bo namenila ljudem, ki jih je hudo prizadel potres v srednji Italiji, dobiček vseh sobotnih in nedeljskih telefonskih pogovorov s kraji v Umbriji in Markah. Po izračunih naj bi vsota presegla milijardo lir. Možnosti začasne zaposlitve Tržaška sekcija za zaposlovanje pri deželi Furla-niji-Julijski krajini obvešča, da bo v ponedeljek, 13. oktobra in v torek, 14. oktobra na sedežu v Ul. Severo 46/1 od 8.30 do 12. ure sprejemala prošnje za dodehtev štirih začasnih delovnih mest, dveh v devinsko-nabrežinski, dveh pa v dolinski občini. Devinskd-nabrežinska občina bo zaposlila eno hišno asistentko za dobo 6 mesecev, eno pa za dobo 3 mesecev. Obe morata imeti vozniško dovoljenje. Dolinska občina zaposli zadobo 6 mesecev cestarja z znanjem slovenščine, starega največ 32 let ter voznika (vozniško dovoljenje C za upravljanje težkih vozil) prav tako starega največ 32 let in z znanjem slovenskega jezika. Poleg delovne knjižice morajo zainteresirani predložiti potrdilo o opravljeni obvezni šoli in dokumentacijo o osebnih dohodkih v letu 1996. Prednostno lestvico bodo razobesili v petek, 17. oktobra od 8.30 do 9.30. ZAHTEVA CAMERINIJA TOŽIL ČLANA SEVERNE LIGE OPČINE / V UL, BIANCOSP1NO »Rim naj takoj blokira gradnjo nove vojašnice« Vlada naj takoj blokira gradnjo nove karabinjerske vojašnice na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice. To je v interpelaciji ministrom za delo, okolje in spomeniško varstvo zahteval senator Oljke Fulvio Came-rini, ki ugotavlja, da je zainteresirano območje krajinsko zaščiteno, naCrt za vojašnico pa je v kričečem nasprotju z občinsko urbanistično ureditvijo. Senator Camerini opozarja ministre, da je za tisto območje Fundacija Benetton svojCas izdelala in predstavila javnosti razvojni krajinski projekt, ki je doživel tudi podporo mestne uprave in ministrstva za spomeniško varstvo. Parlamentarec v svojem posegu tudi podčrtuje, da se je proti gradnji karabinjerske vojašnice opredelilo javno mnenje, ki je s široko ljudsko mobilizacijo doseglo začasno zamrznitev gradbenih del. Občani vsekakor ne nasprotujejo prisotnosti karabinjerjev na območju Svetega Ivana - dodaja še senator Oljke - so pa mnenja, da bi lahko novo vojašnico brez večjih težav in ovir zgradili na drugem območju istega rajona. Od tod poziv Illyje-vi mestni upravi, naj resno razmisli o tej možnosti in naj po možnosti sama predlaga alternativno lokacijo za novo karabinjersko vojašnico. Proti vojašnici v komprenzoriju nekdanje umobolnice se je opredelil tudi krajevni rajonski sosvet, njegovega mnenja pa ni nihče vzel resno v poštev. S prijavo Antonia Di Pietra se bodo ukvarjali v Trstu Za las so se izognili hujšemu Pretrgal se je kabel, po katerem je tekel tok visoke napetosti O prijavi Antonia Di Pietra bodo sodili v Trstu: sodnik za predhodne preiskave iz Trenta Carlo Ancona je namreč prišel do zaključka, da je teritorialno nepristojen. Di Pietro je svojcas zaradi obrekovanja tožil načelnika svetovalske skupine Severne lige v občinskem svetu v Padovi Elia Franzina v zvezi s pismom, v katerem je predstavnik Bossijeve stranke omenjal neke-tere epizode v preiskavi »Čistih rok« in padovske podkupninske afere. Ob zaključku preiskave, ki je sledila prijav iDi Pietra in ki jo je tržaško državno pravdništ-vo poverilo svojim kolegom v Trentu, je javni tožilec Bruno Giardina sklenil, da je treba Franzinu soditi. Včeraj pa je sodnik Ancona odredil, da akte pošljejo državnemu pravdništvu v Trst, ki je teritorialno pristojno. Težave na hitri cesti Na hitri cesti pod Skednjem so včeraj popoldne imeli precej težav zaradi prometne nesreče, v katero sta bila vpletena dva avtomobila, povzročil pa jo je potnik ruskega avtobusa, ki je na cesti ustavljal mimoidoče, da bi jih povprašal za informacije Prišlo je do zastojev v prometu,drugih posledic pa ni bilo. Mestni redarji so imeli še drugačne nevšečnosti, morali so se ubadati s cirilico, v kateri so bili dokumenti ruskega avtobusa in šoferja. Jutri stavka strojevodij Pri sindikalni organizaciji »Macchinisti riuniti« iz Trsta so potrdili jutrišnjo stavko strojevodij (od 9. do 18. ure). Kot trdi sindikalno sporočilo, bodo posledice stavke občutene na potniškem in tovornem železniškem prometu po vsej deželi. Za protest so se odločili zaradi novosti pri organizaciji dela in krčenja objektov, zaradi katerega bo prišlo do izgube večjega števila delovnih mest, zlasti v hribovitih področjih. Gasilci so poskrbeli, da se ni nihče približal, niC drugega niso mogli narediti, saj ne razpolagajo z nobenim sredstvom, ki bi omogočal, da brez tveganja posežejo ali odstranijo električni kabel, skozi katerega teCe tok visoke napetosti, v tem primeru kar 130 tisoč voltov. Velika sreCa pa je bila, da se pred prihodom gasilcev nihče ni znašel na mestu, kjer se je kabel pretrgal. Včeraj na Opčinah ni ne grmelo ne bliskalo, tudi vetra ni bilo. Kljub temu se je v Ul. Biancospino, pri hišni številki 24/2, nekaj po 11. uri nenadoma pretrgal v premeru okrog 2 centimetra debel kabel, ki z elektriko oskrbuje opensko železniško postajo. Med enim in drugim električnim drogom je okrog 50-60 metrov kabla, ki je počil prav v sredini in padel na dvorišče, kjer ni bilo nikogar, sicer bi bile posledice lahko dramatične, tako visoka napetost je usodna vsakomur. Z izjemo enega avtomobila tudi ni bilo parkiranih drugih vozil. Kljub temu prav gladko le ni šlo: v bližnjih poslopjih je zaradi preobremenjenosti prišlo do prekinitve električnega toka, v stavbi ob pretrganem kablu, v katerem živi precej družin, je počilo tudi nekaj žarnic, verjetno pa bodo morali obnoviti napeljavo, ki oskrbuje stopnice, dvigalo in dvorišče. V primem take vrste okvare se elek- trični tok avtomatično prekine, vendar stoodstotne sigurnosti ni nikoli, tveganja pa si nihče ne more privoščiti. Tako so se openski gasilci, ki so takoj posegli, omejili le na »sanitetni kordon«, obkolili so prostor, kjer je padel kabel, in pazili, da se nihče ne približa. Kabel je odstranilo osebje državnih železnic, prišli pa so tudi uslužbenci Acega. Verjetno se bo odslej marsikdo ozrl proti nebu, saj kabli, ki s tokom oskrbujejo železniško postajo, tečejo nad vsem tamkajšnjim območjem. Pomagali posadki v težavah Pristaniško poveljstvo je klic na pomoč prejelo nekaj po 19.30, nemudoma je stekla reševalna akcija in že po devetih minutah si je posadka 5-metrskega plovila lahko oddahnila: izvidniški Čoln pristaniškega poveljstva jo je izsledil in zatem odvlekel do varnega miljskega pristana. Na plovilu v težavah sta bili dve osebi, Claudio Piuco in Sergio Cergol, oba iz Trsta. V škripcih sta se znašla zaradi okvare, ko sta bila okrog 500 metrov od valobrana Luigi Rizzo. Za Čoln pristaniškega poveljstva (MV SAR 822), ki so ga nabavili pred kratkim, je šlo za krstno reševalno operacijo, pri Čemer je potrdil svoje operativne značilnosti. ŠOLSTVO / KRČENJE MEST Poseg v Rimu za učitelje Posegla je članica VŠS Hvaličeva Na ministrstvu za Šolstvo v Rimu so seznanjeni z vprašanjem zmanjšanja učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem in so že posredovali pri tržaškem šolskem skrbniku, da bi dodelil slovenskim šolam še nekaj mest. Novico je sporočila slovenska predstavnica v Vsedržavnem šolskem svetu prof. Silvana Hvaličeva. Odkar se je pred meseci zastavilo vprašanje manjšega števila učiteljskih mest v novem šolskem letu, je prof. Hvaličeva že večkrat posegla na ministrstvu. Zadevo je predočila vodji kabinetnega urada, ki skrbi za število delovnih mest, dr. Paradi-siju, Med drugim ga je spomnila na dogovor z dne 30. aprila, ko je bilo med srečanjem slovenskih šolnikov in političnih predstavnikov na ministrstvu za šolstvo, za katerega se je zavzel pokojni senator Darko Bratina, domenjeno, da ne bo prišlo v novem šolskem letu do krčenja slovenskih šolskih struktur in osebja. Dr. Paradisi je že septembra obljubil, da bo poklical skrbnika, in ga pozval, naj porazdeli učiteljska mesta pravično med obema šolskima skupnosti-ma, slovensko in italijansko, pri čemer gre upoštevati specifiko manjšinske stvarnosti. Govor je bil tudi o potrebi po ločenih učiteljskih seznamih, italijanskih in slovenskih, prav z namenom, da ne bi prišlo do takih zapletov kot v letošnjem šolskem letu. Prof. Hvaličeva je govorila z dr. Pa-radisijem tudi preteklo soboto. Povedal ji je, da je govoril s tržaškim šolskim skrbnikom in mu nakazal potrebo po še nekaterih učiteljskih mestih za slovenske osnovne šole. Lani je na naših osnovnih šolah poučevalo skupno 147 učiteljev, letos pa jih poučuje le še 132, to je 15 manj. Tržaški šolski skrbnik se je pri določevanju števila učiteljev držal novih mi-nistskih predpisov, pri čemer pa ni upošteval posebnosti manjšinskih šol, predvsem manjšega vpisa v primerjavi z večinskimi. SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER Koristno soočenje s problemi gledališča Gosta večera predsednik in ravnatelj SSG Na torkovem večeru v Slovenskem klubu je bilo tudi tokrat na vrsti izredno aktualna tema. O stanju, problemih in možnih izhodiščih za Slovensko stalno gledališče sta v Gregorčičevi dvorani spregovorila ravnatelj Miroslav Košuta in predsednik upravnega sveta Rafko Dolhar. V uvodnem pozdravu je podpredsednica kluba Bogomila Kravos dejala, da je gledališče naša najpomembnejša kulturna ustanova, ki slavi letos 50-letnico od uprizoritve prve predstave, Richarda I. v Verovškovi režiji. Košuta je najprej pohvalno ocenil preteklo sezono kot najboljšo, kar jih on pomni, saj še ni bilo takega odziva s strani publike. Dokaz tega je tudi TISKOVNA KONFERENCA / VČERAJ Predstavili program CCA Ob vstopu v 51. sezono neprekinjenega delovanja se krožek CCA odločneje opredeljuje za mednarodno kulturno sodelovanje, posebej s srednjeevropskimi državami, ob tem pa namerava nadaljevati z delovanjem na raznih področjih. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtal predsednik Tombesi (f. KROMA), so se za takšno usmerjenost odločili ob petdesetletnici krožka. Ob pomembni obletnici so tudi izdali zajetno publikacijo, ki jo je uredil Paolo Quazzolo. V zvezi s finančnim stanjem je Tombesi dejal, da so sicer prebro-dili najhujše težave, vendar pa položaj ni rožnat, tudi ker so usahnili nekateri viri dohodkov. Javne uprave in ustanove pomagajo krožku, vendar mora glavno breme nositi krožek sam, ki tako ne more računati na lastno konferenčno dvorano. O programu CCA do konca leta je obširneje spregovoril podpredsednik in tajnik krožka Licio Zelli-ni. Letošnja jesenska sezona se začenja že danes, in sicer s poklonom spominu pred nedavnim umrlega tržaškega pisatelja Stelia Mattionija. Prihodnji torek bo prvo iz tokratnega niza literanih srečanj, v okvir mednarodnih pobud pa sodi posvet o mitteleuropski kulturi, ki ga CCA 27. novembra prireja v sodelovanju z madžarsko akademijo. Do konca leta pa se bodo zvrstile še konference s področja gledališča, glasbe, medicine, urbani-stike-arheologije in znanosti. dejstvo, da sta bila za Borštnikovo srečanje izbrani kar dve predstavi iz prejšnje sezone, in sicer Kobalova Afrika in Staromodna komedija. Nato je predstavil letošnji repertoar ter povedal, da bodo letos nastopili kar trije novi mladi igralci: Janko Pe-trovec, Vesna Pernarčič in Danijel Malalan - slednji je svojo igralsko pot začel prav v gledališki šob SSG, danes pa se po zaključeni aklademiji v Ljubljani vrača na domači oder. Predsednik Dolhar se je dotaknil predvsem finančnega aspekta ter si ob tem zastavil vprašanje, ali si Slovenci v Italiji sploh še želimo (kar je različno od »potrebujemo«) stalno gledališče. Po njegovih besedah namreč naši ljudje ne izkazujejo več istega zanimanja kot včasih. To mnenje naj bi potrjevala tudi izredno nizka udeležba torkovega večera. Nekaj več kot tri tisoč abonmajev (mar nas je tako malo?) namreč krije le »stroške za zakusko«, predvsem ob upoštevanju, da je SSG podjetje, ki obrača tri milijarde. Mimo seveda ža- Barcolana neposredno po Radio punto zero Tržaška zasebna radijska postaja Radio punto zero bo tudi letos neposredno prenašala reportažo o nedeljski regati Barcolani, največjemu jadralnemu prazniku v Sredozemlju in njegovim spremnim prireditvam pa že nekaj dni posveča veliko pozornost. Od 19. do 20. ure je tako na sporedu oddaja Via coi venti, ki jo vodita Berti Bruss in Andro Merku. Slovenski jadralec in konferansje bosta protagonista tudi nedeljskega prenosa v živo: Brus s krova Fanati-ca, s katerim bo tekmoval, Merku pa s plovila, s katerega bo pobhže sledil dogodkom na morju. Prenos se bo začel ob 9. uri, za režijo pa bo poskrbela slovenska režiserka Leda Zega. Radio punto zero oddaja na valovni dolžini 101,1 in 101, 5 Mhz. V okviru spremnih prireditev ob letošnji regati Barcolani bo danes ob 19.uri na Trgu Unita košarkarska tekma med bosanskim prvoligašem Novim Gradom iz Sarajeva in tržaško košarkarsko reprezentanco. Srečanje, ki mu bo prisostvoval tudi bosanski generalni konzul, prirejata restavracija El fritolin iz Barkovelj in podjetje Dolce divani pod pokroviteljstvom Tržaške občine. Po tekmi se bodo udeleženci zbrali v restavraciji El fritolin, kjer bosta nastopila glasbenika Stefano Franco in James Thompson. lostnega dejstva, da uslužbenci prejmejo plače s petmesečno zamudo, je Dolhar ugotovil, da bi se lahko bilanca gledališča izenačila, če upoštevamo javne prispevke, ki pa prihajajo s kronično zamudo. Vendar ustanovo bremenijo-stroški za vzdrževanje Kulturnega doma. Kljub skromni udeležbi je bila razprava bogata in živahna. Med drugim je bilo rečeno, da bi bilo najprej primerno ločiti upravljanje Kulturnega doma od gledališke ustanove. Preveriti bi bilo treba možnosti, ki jih nudita nova italijanska in slovenska zakonodaja o kulturi in gledališču. Mladino bi bilo treba približati tako gledališču kot Kulturnemu domu, ki bi lahko postal zanimiv kraj za srečevanje. Nenazadnje pa ponovno vprašanje: ali se nam še splača formula stalnega gledališča oz. ne bi bile morda novim časom primernejša »gledališki ansambel«, saj ni nujno, da se odločimo danes - vendar danes začnimo konkretno razmišljati o reorganizaciji ne le SSG-ja, temveč vseh naših večjih kulturnih ustanov. (GB) NOVICE Zgoniški center - slovesnost ob zaključku del za ureditev zunanjosti Jutri, 10. oktobra bo ob 17.30 krajša slovesnost ob zaključku del za ureditev zunanjosti športno-kultumega središča v Zgoniku. Občinska uprava je izbrala ta datum, ker bo istega dne ob 19. uri namiznoteniška tekma v okviru 2. kola evropskega pokala Nancy Evans med domačo ekipo Krasa in ekipo Buyuksehir Bele-diyesi iz Istambula (TR). To ni naključno; telovadnica služi namreč v prvi vrsti prav domačemu športnemu društvu. Ureditev parkirišča ter širšega zunanjega prostora se končno uresničuje; s tem bo zgoniški center lahko še bolj kot v preteklosti postal primeren prostor za vsakovrstne športne, kulturne in glasbene pobude na širšem kraškem območju, kjer je veliko pomanjkanje primernih prostorov. Na petkovi slovesnosti bo poleg priložnostnih govorov še nastop godbe na pihala s Proseka. Pesnik, ki je prodal 3 milijone knjig Italijanski pesnik Michele d’Arcangelo je zabeležil skoraj neverjeten uspeh v islamskih državah. V dveh mesecih so v teh državah prodali kar 3 milijone izvodov arabskega prevoda njegove knjižne zbirke II paradiso e alTombra delle spade. Pred izidom druge izdaje bo avtor gost revije Ares na srečanju, ki ga bo v sodelovanju s kulturnim krožkom Istria priredilo danes ob 17.30 v dvorani RAS na Trgu Repubblica 1. Poleg avtorja bodo posegli član uredniškega odbora revije Ares Marino Vocci, prof. Roberto Dedena-ro in član krožka Istria ter predsednik Združenja paraplegikov FJK Vladimiro Kosič. DSI začelo sezono z večerom o Burmi Društvo slovenskih izobražencev je minuli ponedeljek pričelo novo sezono ponedeljkovih večerov s potovanjem v »očarljivo« Burmo. To oddaljeno azijsko deželo je v sliki in besedi prikazala prof. Sonja Gregori, ki je tjakaj potovala med božičnimi počitnicami izpred nekaj let in posnela vrsto zanimivih diapozitivov. Gre za res očarljivo deželo, ki jo je gostinja večera DSI odkrivala v dobršni meri s krova ladje med plovbo po reki Iravadi. Njeno pozornost so seveda posebno pritegnili templi, ki veljajo za naj-večjo kulturno zanimivost Burme. V spomin pa so si ji posebno vtisnili'tudi ljudje, ki jih odlikuje posebna življenjska skromnost, izvirajoča iz budističnega nauka, po katerem mora človek iskati srečo v svoji notranjosti - in ne v čutnem svetu. Seveda pa je prof. Gregori ujela v svojo fotografsko kamero tudi vrsto prizorov iz burmske narave. Kot je na večeru spomnil predsednik društva Sergij Pahor, bodo člani in prijatelji DSI to nedeljo šli na 3. izlet po slovenski Istri v spremstvu Milana Gregoriča. Zbirališče bo ob 9.15 na glavnem trgu v Škofijah pred cerkvijo. Pristavimo naj, da bo DSI v petek, 17. trm, imelo redni občni zbor, na katerem bodo člani pregledali opravljeno delo v minuli sezoni, ki res ni majhno, odobrili načrte za naprej, kakor tudi obnovili organe. ZAKONSKI ODLOK Informativno srečanje za vodje gradbišč Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja za svoje člane informativno srečanje o zakonodajnem odloku št. 494 z dne 14. avgusta 1996, ki vstopa letos v veljavo in bo vnesel velike spremembe v sistem upravljanja začasnih ali premičnih gradbišč, oziroma delovišč, kar se tiče minimalnih predpisov glede varnosti in zdravja. Srečanje bo jutri, 10. oktobra, ob 17.30, v Prosvetnem domu na Opčinah. Pre' davala bosta dr. Giovanna Cornelio in inž. Umberto Laureni, odgovorna za Službo medicine dela Prl Tržaškem zdravstvenem podjetju - Kontrola glede varnosti pri delu. Zakonodajni odlok št. 494 vnaša vrsto obveznosti in glob za naročnike del, vodje gradbišč in za podjetja, tudi posamezne obrtnike, ki delajo, pa čeprav le občasno, v okviru gradbišč. Spadajo v ta sf' lop načrtovalci - inženirji, arhitekti in geometri - vse izrecno gradbene kategorije, a tudi vse one dejavnosti, ki delajo samo občasno na gradbiščih: hidro i11 termoinštalaterji, elektroinštalaterji, inštalaterji hladilnih naprav, podjetja, ki se ukvarjajo z vgra)e vanjem dvigal, kovači, podjetja, ki se ukvarjajo z za steklitvami, pleskarji, tesarji, kamnoseki, eskavatoi) in podjetja za prevoze v gradbeništvu. Zaradi pomembnosti obravnavane tematike pof varno vse zainteresirane profesionalce in podjetnik > da se srečanja gotovo udeležijo. Sporočilo SSk Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Sloven ske skupnosti sporoča, da bo seja tržaškega pokrajin skega sveta, ki je bila sklicana za danes, odložena ^ en dan. Pokrajinski svet SSk se bo torej sestal jutri 20.30 na sedežu stranke. SL©^MSGm OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1997-98 Anton Pavlovič Cehov TRI SESTRE Režija Dušan Mlakar 10. oktobra, ob 20.30 RED A Premiera: Ponovitve: jutri, v soboto, v nedeljo, v torek, v sredo, v Četrtek, 11. oktobra, 12. oktobra, 14. oktobra, 15. oktobra, 16. oktobra, Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, ul. Petronio 4, telefon 632664. ZAGOTOVITE SI TUDI ABONMA ZA PARKIRIŠČE PERUGINO! ob 20.30 RED B ob 16.00 RED C ob 20.30 RED F ob 20.30 RED D ob 20.30 RED E VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 9. oktobra 1997 DINO Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 18.27 - Dolžina dneva 11.10 - Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 0.26 Jutri, PETEK, 10. oktobra 1997 DANIJEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1016,8 mb narašča, veter 11 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Angela Lucatello, Michela Romano, Mattias Giustina. UMRLI SO: 82-letni Ro-dolfo Granata, 80-letna Giovanna Colombis, 61-let-ni Sergio Quargnali, 73-let-na Clelia Demarchi, 91-let-na Antonia Tolusso, 83-let-na Licia Debarba, 90-letna Antonia lurzolla, 90-letna lolanda Brezza, 64-letna Edda Tomadin, 81-letni Nelio Debeni, 91-letna Vit-toria Laurenti, 85-letni Mario Ciacchi. LEKARNE Od PONEDELJKA, 6. oktobra, do SOBOTE, 11. oktobra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel.309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujninvreceptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 361655). 2 (tel. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8- ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in Praznična od 8. do 20. ure. runcv i u NORI POPUSTI PRI SV. IVANU! Velike prilike v zelo kratkem času samo do 18. oktobra ara* Pri pohištvu POPUSTI DO 80% Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Soldato Jane«, r. Ridley Scott, i. De-mi Moore, Viggo Morten-sen. EKCELSIOR AZZURRA - 17.40, 19.50, 22.00 »Pro-fundo carmesi«. EKCELSIOR - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith. NAZIONALE 1 - 17.30, 19.50, 22.15 »Air Force One«, i. H. Ford. NAZIONALE 2 - 17.30, 19.50, 22.15 »Lolita«, i. Je-remy Irons, Melanie Grif-fith, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.15 »II mondo perduto - Jurassic Park«. NAZIONALE 4 - 18.00, 20.05, 22.15 »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Analmente vostra«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Innamorati cronici«, i. Meg Ryan, Matthevv Broderick. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. rj PRIREDITVE KD LONJER-KATINA- RA obvešča, da napovedana predstava »Kaj bi bilo sonce brez ljudi«, odpade. PROSVETO DRUŠTVO TABOR - priredi v sklopu Openskih glasbenih srečanj prvi koncert jesenske sezone ’97, v nedeljo 12. oktobra, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Igra-Marko Feri (kitara), spremlja Ettore Michelazzi (prečna flavta). Na sporedu skladbe avtorjev Turine, De Falle, Llobeta, Dyensa, Villa Lotosa, Rodriga, Iberta, Piaz-zolle. j] obvestila SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom: danes, 9. oktobra, ob 20. uri se bodo spet začela redna srečanja OB PLETENJU SE KAJ... Pridite! KD SLOVAN - PadriCe obvešča, da se bodo tečaji italijanskega jezika vršili vsak četrtek. Pričetek da- ZVEZA BORCEV BOLJUNEC - PARTIZANSKI KLUB - KD F. PREŠEREN prirejatav nedeljo, 12. oktobra PROSLAVO 50-LETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB 14.30 zbirališče na vaškem trgu, nato polaganje vencev pred spomenikom padlih; sledil bo kulturni program v gledališču F. Prešeren: slavnostna govornika pesnik Ciril Zlobec in Arturo Calabria. nes, 9. t. m., ob 20.30 v osnovni šoli K. D. Kajuh v Gropadi. Za podrobnejše informacije tel. št. 811053 (Massimo in Matejka). KULTURNO DRUŠTVO MITTELEUROPA - jutri, 10. oktobra, ob 18. uri bo na sedežu v ul. Mazzini 30 predaval bivši ravnatelj Idrijskega muzeja dr. Jurij Bavdaž o zgodovini Idrije in njenem rudniku. Vljudno vabljeni! MPZ VESNA iz Križa je pričel novo sezono. Dosedanji pevci so se že zbrali in začeli z delom. Njihovo navdušenje pa bi bilo večje, če bi se jim pridružili novi pevci, mlajši in starejši. Vsi kriški fantje so zato toplo vabljeni, da se pridružijo zboru. ZVEZA BORCEV BOLJUNEC in KD F. PREŠEREN prirejata v nedeljo, 12. oktobra proslavo 50-letnice postavitve spomenika padlim v NOB. Ob 14.30 zbirališče na vaškem trgu, nato polaganje vencev pred spomenikom padlih; sledil bo kulturni program v gledališču F. Prešeren: slavnostna govornika pesnik Ciril Zlobec in Arturo Calabria. FRIZERSKI SALON »CECILIA« iz Boljunca prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu 11. defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu. SKD TABOR - Prosvetni dom vabi na ogled razstave izdelkov tečajnikov likovnega ustvarjanja pod vodstvom Ani Tretjak, ob delavnikih, od 16. do 20. ure. SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin (narodnozabavnih - od dna, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati na 2. Kraškem Muzikfeštu, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri, pod šotorom v Praprotu, da se vpišejo na Oktoberfeštu, od danes, 9. oktobra, do sobote, 11. oktobra. SKD VIGRED prireja 2. KRAŠKI OKTOBERFEST v Praprotu pod šotorom, od 9. do 13. oktobra. Spored: danes, 9.10. - nastop Tam-buraškega ansambla KD F. Prešeren in ples z ansamblom Kraški kvintet; jutri, 10.10. - ples s country skupino Hilly Billy Show -med plesom tekmovanje v žaganju; sobota, 11.10., ob 15. uri ex-tempore za otroke, mladino in odrasle, ob 19. uri nastop Tria Venturini in ples z ansamblom Zamejski kvintet; nedelja, 12.10.: od 10. do 12. ure zbirališče in vpisovanje za pohod »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, BARI 23 20 5 26 51 CAGLIARI 72 35 4 84 85 FIRENCE 7 55 40 4 25 GENOVA 25 63 11 15 4 MILANO 64 67 44 38 46 NEAPELJ 60 9 34 7 56 PALERMO 31 89 85 11 86 RIM 36 57 54 11 61 TURIN 46 5 80 83 53 BENETKE 3 28 85 82 35 ENALOHO 1 2 1 1 2 X X X X 1 1 X KVOTE 12 11 10 40.361.300,- 2.421.700,- 218.100,- od 14. do 16. ure Veseli otroški popoldan, ob 15. uri Muzikfešt, nato ples z ansamblom Zupan; ponedeljek 13.10., ob 20. uri igra Godba Long Zlunk, nato ples z ansamblom Vesele Štajerke. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 13. 10. prirejamo tečaj rekreativne telovadbe za moške. Vsak ponedeljek, od 20. do 21. ure. Informacije in vpisovanje do 10. 10. po telefonu 213945. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 13. t. m., ob 20. uri na Stadionu 1. maj. Za vse dodatne informacije tel. v urad na št. 51377. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel tečaj gibanja z glasbo namenjen otrokom 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na Stadionu 1. maj pričel tečaj aerobike namenjen vsem dijakom srednjih šol. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377. TUDI LETOS PRIREJA KD RDEČA ZVEZDA tečaj angleškega jezika za mladino in odrasle. Uvodno srečanje bo v društvenih prostorih v Saležu v sredo, 15. oktobra ob 20.30. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici y Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/L Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev. HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce! OBČINA REPENTA-BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Živinozravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. SKUPINA SHOW CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure. SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih urah). S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Obenem obvešča da je otrokom in odraslim na razpolago logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 91 99ftQl KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v podružnicah odprti s sledečim urnikom: Nabrežina 97, ob torkih, od 8. do 10. ure; Dolina, v prostorih Kmetijske zadruge, v ul. Travnik 10, ob četrtkih, od 8. do 10. ure; Opčine, Bazoviška 3, ob četrtkih, od 11. do 13. ure. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30. TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel). Eleonora je Giulianu povila malega Ivana Obilo sreče želijo vsem trem nono, nona, teta Sonja, stric Stanko in teta Anica z družino E3 ČESTITKE Mali Lisi se je pridružila sestrica G Al A. Ob veselem dogodku se z Liso, Robertom in Anamarijo vesemo tudi mi: Livio, Irena, Dana in Katarina; Damjan, Elena in Tomaž; Igor, Vesna, Veronika in Johana; Franko, Rosana, Jan in Petra; Joško, Alenka, Ivana in Jaro ter Andrej in Gabrijela. Anamarijo, Roberta in Liso je osrečilo rojstvo male GAIE. Srečnim staršem čestitamo, mali Gaji pa želimo veliko sreče v življenju nona Lisa, nono Angel in stric Mitja z Valentino. 3 ŠOLSKE VESTI OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATINARA prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze tečaj slovenščine za odrasle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko. Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302 ali gospe Giuliani Gerdol, tel. 912063. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se tečaj slovenskega jezika za odrasle prične 13. oktobra, ob 18. uri, v prostorih osnovne šole Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani. Tečaj bo vodila prof. Rosanda Volk. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. S_____________IZLETI TABORNIKI RMV vabijo člane, starše in simpatizerje na tradicionalni jesenski izlet in sicer v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče ob 9.30 na slovenski strani mejnega prehoda na Pesku. Povzpeli se bomo na Plešivico. V slučaju slabega vremena bo izlet naslednjo nedeljo, 19. oktobra. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v nedeljo, 19. t.m., izlet v srednjo Istro. Informacije nudi Luciano - tel. 343652 - umik trgovine. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU IN KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet oljkarjev, v dneh 22. in 23. oktobra ’97, v okolici jezera Garda. Na razpolago je še nekaj mest. Za vse informacije pokličite Kmetijsko zadrugo, tel. 8990111 ali Kmečko zvezo, tel. 638213. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM električni klavir GEM po ugodni ceni. Tel. 0481/78298. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad. Tel. 228519, od 13. do 14.30. PRODAM fiat 126 bis, letnik ’89. Tel.: 040/228547. PRODAM kamniti vodnjak (štirno) najboljšemu ponudniku. Tel. 040/211844 ali 327142. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo. Tel. 040/226492. GOSPA SREDNJIH LET prijetna in urejene zunanjosti z izkušnjami nudi pomoč starejši osebi ali varstvo otrok 15 dni v mesecu. Delovne ure po dogovoru". Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - TRST pod šifro »PRIJETNA«. NA RAZPOLAGO IMAMO dva mladiča kavkaškega ovčarja in Pitt-bulla. Tel. št. 040/327250 od 13. do 14. ure. DAJEMO V NAJEM GOSTILNO z dvoriščem. Lepa pozicija. Zainteresirani pišite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Gostilna«. SUPER OKTOBRSKE ponudbe v zadnjem hipu za Kubo, Dominikansko republiko, Kenijo, Mehiko, Turčijo, Tunizijo, Rdeče morje. Informacije so vam na voljo v agenciji Gec tours, tel. 0038666/549588. ŠTUDENTOM dajemo v najem sobo v stanovanju na Opčinah. Tel. 213837 ali 394611 v večernih urah ali ob nedeljah. SKORAJ NOV Opel Cor-sa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna, 17.000 km prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242. ČISTILKO, enkrat tedensko, za stanovanje v centru mesta iščemo. Tel. 040/772545 v nedeljo od 10. do 12. ure. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547. UČITELJICA V POKOJU išče stanovanje v najem, izključno v Boljuncu. Tel. na št. 394007. KUPIM RABLJENE OTROŠKE knjige, zlasti slikanice. Tel. 0481/480545. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo 27.000 kv. m kmetijskih zemljišč (polovica obdelovalnih - polovica gozda) v Repentabru. Informacije na 0481/535713 od 9. do 13. tire. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Sa-matorca 17. OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl Romano Škabar, Veliki Repen, 91. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti Josipa Pečarja se ga spominja Zena Marija in daruje 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V zahvalo nosilcem krste drage mame Vide Gerlanc vd. Mennucci darujeta Rado in Sonja 100.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu in 100.000 lir za SD Kontovel. Marjan Starc daruje 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk in 100.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Pepco Kuret vd. Felician darujejo družina Samec ter Pepca in Zilko Corbatti 60.000 lir za SKD Slavec. Popravek: V spomin na Vido Gerlanc vd. Mennucci darujeta Marjan in Sonja Kosmač 20.000 lir za PD Slovenec in 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. t Dne 7. oktobra nas je zapustila naša draga mama in nona Viktorija Lavrenčič vd. Krapež Pogreb bo v soboto, 11. oktobra, ob 10. uri iz sve-toivanske cerkve. Žalostno vest sporočajo hčerka Adrijana, sinova Boris in Edvard, vnuki Danijel, Neva, Marija, Petra in Martina, snahi Vida in Libera ter ostalo sorodstvo Trst, 9. oktobra 1997 Žalovanju ob izgubi drage Viktorije se pridružuje družina Ober-snel ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Danice Križmančič por. Tomazin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico pospremili na zadnji poti ter na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Bazovica, 9. oktobra 1997 REPENTABOR / SREČANJA S STARO IN SODOBNO GLASBO SEZONA GM / PRESTIŽNO GOSTOVANJE Lep zaključek niza z Dolarjev© mašo Pobudnica je bil tudi letos skupino Gallus consort Zbor Glinka se lahko ponaša z izvrstnimi solisti, ni pa enovit Na tretjem, zadnjem koncertu »Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe«, ki je bil v nedeljo, 5. oktobra v cerkvi na Ta-bru, je zazvenela glasba druge polovice 17. stoletja, mojstrov Češkega in slovenskega baroka. Organizator, tržaški komorni ansambel Gallus consort je spored tega koncerta zastavil širše kot sicer, saj je poleg orgelskih skladb vanj vključil tudi vokalno -instrumentalno delo slovenskega ustvarjalca Janeza Krstnika Dolarja. To je bila »Missa villana« za šest solistov, šesteroglasen zbor, dve violini, štiri viole da gamba in orgle. Za izvedbo tega obsežnega dela je k sodelovanju povabila precejšnje število glasbenikov. Vokalni solisti so bili iz Ljubljane. To so bili: sopranistki Marta MoCnik in Damijana Božic -MoCnik, altistka Barbara Koželj, tenorista Janez Gostiša in Blaž Tomšič ter basist Tomaž Faganel. Spremljajoči ansambel in strumentalistov, ki so igrali na baročna glasbila, pa so sestavljali: violinista Vania Pedronetto in Sonia Altinier, na violah da gamba - sopranski, altovski, tenorski in basovski so igrali Irena Pahor, Martina Stepancich, Aleksija Leone in Miloš Pahor ter na orglah Dina Slama. Spored skladb nedeljskega koncerta na repentabru sta najprej uvedli dve orgelski skladbi Čeških baročnih mojstrov. To sta bili: Fuga v C-dum praškega organista Františka Xavera Brixija in Fuga v F-duru Jana Krstitela Vanhala slovitega organista dunajske katedrale. Obe sta izvajali Dina Slama na orglah in Irena Pahor na violi da gamba. Nato je še Dina Slama na orglah predstavila svojo pred kratkim napisa-mo skladbo »Meditatio« in z njo zaokrožila prvi del koncertnega sporeda. Drugi del koncerta je, kot rečeno, pripadel mojstru slovenske baročne glasbe Janezu Krstniku Dolarju in njegovemu vokalno -instrumentalnemu delu »Missi villani«. Dolarja je kot odličnega glasbenika in skladatelja, ki se je rodil leta 1620.v Kamniku, je v svojih spisih omenjal že dobri poznavalec takratnih osrednjih slovenskih dežel Janez Vajkart Valvazor. Tudi drugi Dolarjev sodobniki o njem pišejo kot o znanem glasbeniku, ki je deloval v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Tudi kasneje, kot je deloval na Dunaju in je tam v jezuitski cerkvi Am Hof zasedal naj-pommbnejše glasbeniško mesto v celotni avstrijski jezuitski provinci, se je odlikoval kot ugleden skladatelj cerkvene ih instrumentalne glasbe. Čeprav je večji del svojih skladb napisal prav na Dunaju, kjer je leta 1673 tudi umrl, je nedovomno, da se je njegovo ustvarjanje začelo že v Ljubljani. Zato ga upravičeno uvrščamo v našo glasbeno- zgodovino in to toliko bolj, ker so nekatera njegova, zlasti instrumentalna dela že postala del našega standardnega koncertnega repertoarja. »Missa villana«, ki smo jo slišali na Repentabru je ena izmed znanih Dolarjevih maš, ki nam kaže njegovo izvrstno verzi-ranost v kompozicijski tehniki in moCno invencijo. Njegova melodika v solih vokala je okrašena z melizmi, je tekoča in sveža. Na- splošno je oblikovana v načinu, ki je bil v rabi v drugi polovici 17. stoletja, ko so instrumenti predvsem podpirali vokalne glasbe. Dolar je prav vokalu posvetil veliko pozornosti, saj jih je vodil na tak naCin, da je solistični del skladbe sklenil z zborom, zborovski del pa je oplajal z novimi solističnimi glasovi. S tem je večal sijaj svojih skladb, s katerimi se je povzpel mad značilne predstavnike visokega baroka evropske glasbe. Marsikoga je na koncertu presenetila lepota Dolarjeve glasbe. Bil je to zagotovo dogodek, saj so jo nastopajoči izvajali v vsej njeni zvočni razsežnosti. Zagotovo, da predstavitev takih del vse bolj veča tudi pomen glasbenih prireditev na Repnu, ki so se preteklo nedeljo zaključili v razkošju baročne glasbe. Organizatorju »Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe« tržaškemu komornemu ansamblu Gallus consort, gre gotovo velika zasluga a idejno oblikovanje in koncertno izvajanje glasbe preteklih stoletij kot tudi glasbe našega Časa. Tako kot so trije koncerti letošnje šestnajste koncertne sezone na Repentabru bogatili naše glasbeno življenje, bodo v spominu neštetih poslušalcev, ki so jih spremljali tudi v preteklih sezonah, ostali vtisnjeni kot kvalitetni in umetniško reproduktivno oblikovali glasbeni dogodki. Gallus consort je koncerte organiziral v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI - Trst, Tržaško pokrajino in Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Anna Fink V okviru jesenske turneje, ki se je odvijala med 20. septembrom in 7. oktobrom predvsem po Sloveniji, pa tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, se je v soboto, 4. oktobra v tržaški dvorani Tripcovi-ch predstavil najstarejši ruski zbor Mihail I. Glinka iz Sankt Petersbur- ga- Zbor, bolj znan kot Ca-pella M. I. Glinka, katere začetki segajo v daljno leto 1476, je že stoletja v veselje in ponos ruskega glasbenega sveta ter središče poklicnega glasbenega izobraževanja. Ca-pella predstavlja prvi ruski zbor, prve operne in baletne predstave v Rusiji, prvo posebno glasbeno šolo, šolsko središče za vodje cerkvenih zborov, prvi ruski simfonični orkester, prvo filharmonično združenje. Pod njenim okriljem so delovali in dozorevali mnogi skladatelji (Musorgski, Rim-ski-Korsakov, Borodin, Glinka, Čajkovski idr.), v zadnjem Času pa so z orkestrom Capelle sodelovali: Leopold Stokovvski, Zubin Mehta, Jevgenij Svetlanov, Svjatoslav Richter, Mstislav, Rostropo-vic, David in Igor Oj strah, Emil Gilels. Pod vodstvom dirigenta Vladislava Cernušenka (na slik, f. KROMA), ki velja za eno najpomembnejših osebnosti na sedanji glasbeni sceni v Ru- siji, se je zbor na sobotnem koncertu predstavil z deli Čajkovskega, Svirido-va in Cesnokova, ter z ruskimi narodnimi pesmimi. Ce se sprijaznimo z zvokom, ki je nekakšen zaščitni znak ruskih zborov in je hkrati popolno nasprotje evropskih, pa tudi svetovnih zborovskih teženj, nikakor ne moremo spregledati dejstva, da se je Capella v funkciji zbora kot nosilca programa predstavila samo v treh narodnih pesmih. Preostali program je slonel na solistih, vloga zbora je bila omejena na pretežno homofono spremljavo, pa še ta je bila velikokrat intonancno zelo vprašljiva. Svetla točka veCera so bile Tri meniške pesmi G.V. Sviridova (Jutranja pesem. Hvalnica o farizeju in mitničarju, Gospod, k Tebi sem klical), ki jih je zapel moški zbor in se predstavil kot enovito pevsko telo, ki zveni v vseh dinamičnih niansah, Cesar za mešani zbor nikakor ne moremo trditi. Seveda so povečini izvrstni solistni navdušili in očarali številno občinstvo, ki se gotovo ni ukvarjalo z vlogo zbora, vendar menim, da bi se moral tako renomirm sestav vsaj v delu programa predstaviti s tehtnejšimi deli iz svetovne zborovske literature in tako potrdili kvalitete, ki mu jih pripisujejo. Ksenija Kos OPENSKA GLASBENA SREČANJA / SKD TABOR TRŽIČ / SE DANES Nives Košuta o nastanku pobude Opevanje morja in Krasa v slikah Majde Srebotnjak SKD Tabor prireja že vec kot 20 let »Openska glasbena srečanja«, ki se letos prenavljajo. Od leta 1981 je za koncertno ponudbo skrbela Nives Košuta (na sliki, f. KROMA). Namesto nje sta letos umetniško in organizacijsko vodstvo prevzela Luca Ferrini in Alda Sosič. Nives Košuta je priredila veC kot 15 glasbenih sezon, ob koncu njene »managerske« izkušnje smo se pogovorih z njo. Kako je prišlo do zamisli o koncertih klasične glasbe v društveni dejavnosti? »Opensko društvo Tabor je bilo zelo aktivno - kot sicer tudi danes -na raznih umetniških področjih, predvsem na gledališkem. Naj le omenim »zgodovinsko« ime profesorice Elze Antonac, ki je spodbujala predvsem mladinsko delovanje. V društvu pa so zaCeh misliti tudi na koncerte in, Ce se ne motim, je leta 1974 bilo prvo glasbeno srečanje. Vendar takrat še ni bilo dobrega klavirja, to pa je onemogočalo »resnejše« koncertno delovanje. Na pomoC je leta 1981 priskočila openska hranilnica, ki je podarila klavir. Tako smo se v društvu zmenih za redna glasbena srečanja...« ... in tako so ti poverili organizacijo! »Pravzaprav sem takrat že sodelovala v društvu, obenem sem igrala na kljunasto flavto in sem učila na šoli Glasbene matice. Veliko sem nastopala in se udeleževala poletnih izpopolnjevalnih tečajev, ki so bili običajno izven Trsta. Do- bro sem torej poznala glasbeni svet in imela veliko prijateljskih vezi. Pozneje, ko nisem vec igrala, mi je prirejanje koncertov omogočalo, da sem ostala nekako v stiku z glasbo . Začela sem z »vehkimi« idea-li, saj - kot se pogostoma poudarja -je glasba tisto sredstvo, ki omogoča neposreden odnos tudi med ljudmi različnih narodnosti. Skušala sem ponuditi Cim širšo paleto možnosti n sem želela vzpostaviti stik z »drugim« in z »drugačnim«. V Prosvetnem domu so gostovali poleg italijanskih in slovenskih glasbenikov še glasbeniki različnih narodnosti; imeli smo zanimive monografske koncerte kot npr. srečanje s slovanskimi plesi, z ljudskimi glasbili, z najsodobnejšo glasbo za prečno flavto itd.« Kakšen je bil odziv samega društva in občinstva? »SKD Tabor me je v vsem podprlo in mi pomagalo, tudi na organizacijski ravni. Poudarila bi, da ima društvo urejeno in delujočo društveno strukturo. Tudi občinstvo je sprejemalo in cenilo te koncerte. Koncertanti pa so se Čudili in bili nadvse navdušeni, da izhaja živa pozornost »resni« glasbi je iz ljubiteljske, društvene dejavnosti.« Ali so se v teh letih openski koncerti kaj spremenili? »Seveda: prva leta sem si, s pomočjo Ravla Kodriča, zamislila tudi glasbene matineje za šole: glasbeniki so nato isti koncert ponovili v večernih urah. Z leti sem ugotovila, da je to sicer prenaporno za izvajalce, tako smo se/V društvu zmenili za nedeljski jutranji koncert; trajalo je nekaj let, potem pa smo se odločili za nedeljo popoldne.« Katere smernice si ubrirala pri izbiranju nastopajočih in sporedov? »Po eni strani sem želela vrednotiti predvsem naš glasbeni am-bient. Pri nas so nastopali mnogo diplomanti Glasbene matice in tudi že uveljavljeni umetniki, Id so izšle iz te šole. Po drugi strani sem iskala najrazličnejše instrumentalne možnosti, solistov in komornih skupin. Zelo zanimiv je bil npr. koncert za glas in lutnjo. Živo mi je ostal v spominu tudi koncert posvečen 100-letnici Marija Kogoja. Velik krat se je zgodilo, da je naše občinstvo slišalo prve izvedbe sodobnih skladb.« Na openskih srečanjih nastopajo tudi že priznani glasbeniki. »Na to smo zelo ponosni, saj naše društvo res nima veliko denarja. Večkrat so gostovali violinist Matjaž Lorenz in pianistka Alenka Scek, predvsem pa violinist Črtomir Siškovic. Vsakič, ko je v Trstu in ima kaj zanimivega, se oglasi. Povedali so mi, da je verjetno prvič javno nastopil še kot gojenec prav v Prosvetnem domu.« Zakaj si se zdaj odločila, da se boš umaknila? »To ni nenadna odločitev, saj sem že vrsto let iskala nekoga, ki bi si prevzel organizacijo koncertov. Pri tem nisem imela vehko sreče. Oseba, ki bi si lahko prevzela organizacijo, mora nujno imeti določene značilnosti: zadostno glasbeno izobrazbo, organizacijsko žilico in predvsem navdušenje nad takim delom. Predlagala sem društvu, da bi to bila Alda Sosič, ki je že dolgo let elan društva, in pa pianist Luca Ferrini, doma iz Tržiča. V društvu ga sicer že poznajo. Ko je služil vojaško dobo kot oporečnik, je imel koncert pri nas s kontrabasistom Michelejem Veronesijem. Stopil je na oder, pozdravil občinstvo v lepi slovenščini in nato začel koncert. Naše občinstvo se je začudilo in mnogi so me ob koncu nastopa spraševali »Čigav« je. Ferrini je glasbenik, ki dela z glasbo in v glasbi. Mish, da smo z njim dobili dragocenega sodelavca. Društvo samo pa je dokazalo zadostno mero zrelosti in dejansko uresničilo vse besede o sožitju in sodelovanju med narodoma, ki živita v našem prostoru.« Luisa Antoni. V občinski galeriji v Tržiču »Alle antiche mu-re« razstavlja še danes slikarka Majda Srebotnjak Ostan pejsaže in tihožitja s posebno doživeto barvno interpretacijo. Umetnica podoživlja krajinske izseke iz bližnje okolice z ubrano pahljačo svetlobnih iger, kjer lahko Cisto vsaka barva zaživi s svojo posebno vibracijo. Vedro vzdušje prežeto z nežnostjo ponuja različne vpoglede: vaški kotiček, drevored, breg ob vodi, tihi nemir zatona nad morjem, pisani šopi cvetov. Največkrat se navdih rodi iz živega stika z lepoto narave in je zato toliko bolj doživet. Vendar se to podoživljanje ne omejuje le na zunanje opisovanje, na mojstrsko izdelano impresijo, vsaka slika nosi v sebi veliko vec: osebno doživete emocije se prelivajo v splet barvnih prehodov, ki jih odločno usmerjanje potez dodatno ovrednoti. Kljub takojšnjemu pretoku vizualnih sporočil nam slike posredujejo ob izraznosti duševnih občutij še harmonijo, ki se kaže prav v celovitih kompozicijskih izbirah ter v smislu za estetske sklade. V spremni zgibanki k razstavi piše umetnica Majda Srebotnjak Ostan, da si želi preko svojih del posredovati ljubezen do narave, morja, skal in motivov iz Krasa. Menim, da je prav to osnovno vodilo bistveno prisotno in izžareva iz vsake slike. Kdor si je razstavo ogledal, se je k slikam spet vraCal, si jih želel ponovno videti. Razstavljena so olja in akvareli, kjer barvne prvine definirajo značilnosti motiva ter ga hkrati poetično posredujejo gledalcu. Čeprav gre za slikarska dela v njih začutimo tudi spretno risarsko roko. Risba, akvarel in olje: umetnica je v te izrazne poti usmerila svoje likovno raziskovanje. Vsaka hrani svoj specifičen izrazni Car in prav v ovrednotenju značilnosti vsake ter obvladanju posebnosti se kažejo tudi subtilnejši prepleti med njimi. Jasna Merku BLIŽNJI VZHOD / PALESTINSKO VPRAŠANJE Srečanje Arafat - Netanjahu je vzbudilo novo upanje Za Clintono spodbuden korak naprej - Prvi izraelski spravni ukrepi JERUZALEM - Nepričakovano srečanje izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je včeraj vzbudilo novo upanje za oživitev bližnj evzho dnega mirovnega procesa. Netanjahu in Arafat sta se na srečanju, prvem po osmih mesecih, dogovorila za obnovitev sodelovanja med izraelsko in palestinsko policijo in se sporazumela o nadaljevanju mirovnega procesa. Oba politika sta se sprva pogovarjala na štiri oči, nato pa še v prisotnosti svojih svetovalcev in ameriškega posrednika Denissa Rossa. Na podlagi Rossovih izjav sta se Netanjahu in Arafat sporazumela glede nadaljnjih intenzivnih pogajanj, povezanih s procesom palestinske avtonomije. Ross je povedal, da je srečanje nov začetek tako za oba politika kot tudi za mirovni proces na Bližnjem Vzhodu. Ross se je danes popoldne ponovno sestal z Jaserjem Arafatom. Vsebina pogovora je bila ponovna vzpostavitev delovanja več pododborov in nadaljnja srečanja z Ne-tanjahujem. Ameriški predsednik Bill Clinton je izrazil zadovoljstvo nad srečanjem med Arafatom in Netanjahujem: ocenil ga je kot spodbuden korak, ki naj bi spet spravil v pogon mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Vse kaže, da jesreCanje že obrodilo prve sadove. Izraelske vojaške oblasti so prekinile obleganje palestinske vasi Assira-a-Semalja v bližini Nablu-sa v Cisjordaniji. Izraelski vojaki so obkolili vas pred kakimi dvajsetimi dnevi, potem ko so ugotovili, da so prav v tej vasi živeli štirje od petih islamskih samomorilskih atentatorjev, ki so sodelovali pri atentatih v Jeruzalemu 30. julija in 4. septembra letos. Po poročanju palestinskega radia naj bi izraelski premier Netanjahu dovolil Jaserju Arafatu uporabo letališča v Bahanju južno od Gaze. Doslej se je moral Arafat posluževati helikopterja, ker izraelske oblasti doslej niso dovolile, da bi predsednik palestinske oblasti uporabljal tamkajšnja letališča. Ameriški mirovni posrednik Dennis Ross in Jaser Arafat (Telefoto AP) OBLETNICA / PRED TRIDESETIMI LETI SO GA UBILI V BOLIVIJI Spomin na Che Guevaro še danes živ Na Kubi vrsta slovesnosti - Njegove posmrtne ostanke bodo še enkrat pokopali HAVANA - Danes poteka 30-let odkar je bil v Boliviji ubit Ernesto Che Guevara, ki še danes za mnoge predstavlja edini pravi lik revolucionarja. Na Kubi se je v spomin nanj včeraj začel tudi partijski kongres, ki je peti po vrsti od Castrove revolucije, ki je leta 1959 privedla do konca Batistove diktature. Oblast je prevzel Fidel Castro, ki je od takrat na Čelu te države, ki je ena od zelo redkih, v katerih je komunizem še na oblasti. V spomin na Cheja bo cela vrsta slovesnosti, ki se bodo končale 17. oktobra s ponovnim pokopom posmrtnih ostankov kubanskega revolucionarja v mavzoleju v Santa Clari. CELOVEC / EU IN SLOVENIJA Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije Tako je zagotovila državno sekretarka Ferrero-Waldner CELOVEC - Avstrija podpira širitev Evropske unije na jugovzhod in vzhod, Slovenija pa je kandidatka, ki sodi med tiste, ki naj bi bili kot prvi sprejeti. Glede vprašanja nemško-go-voreCe manjšine v Sloveniji in tudi jedrske elektrarne Krško si Avstrija seveda želi zadovoljivo rešitev, nikakor pa rešitev teh vprašanj ne bo pogojevala pri pogajanjih Evropske unije o polnopravnem članstvu s Slovenijo. To je včeraj na sedežu koroške deželne vlade v Celovcu na novinarski konferenci izrecno poudarila državna sek-retrarka za evropska vprašanja v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Benita Ferrero-VValdner. Glede omenjenih odprtih vprašanj je še dodala, da je v pogovoru z državnim sekretarju v MZZ Slovenije Ivom Vajglom pred 14 dnevi dobila vtis, da se tudi Slovenija zaveda tega in da obstaja resna pripravljenost reševanja le-teh. O datumu članstva Slovenije v EU Ferrero-VValdner ni hotela govoriti, menila pa je, da bo vsaka kandidatka sama odločala o hitrosti procesa pristopa. Polnopravno članstvo Slovenije v Evropski unije je na novinarski konferenci podprl tudi koroški deželni glavar Christof Zer-natto. Dejal je, »da ni poti mimo .širitve Evropske unije na ju- govzhod in vzhod«. V zvezi s pristopom Slovenije pa je poudaril, da je nedeljski referendum o skupni kandidaturi za ZOI 2006 ob tromeji Koroška-Slove-nija-Furlanija Julijska krajina pokazal, da prebivalci Koroške močno podpirajo projekte, ki presegajo meje. Širitev Evropske unije na Slovenijo in druge države tudi nikakor ne pomeni, da bi bila s tem ogrožena identiteta Koroške in njena terioto-ralna celovitost. Glede vprašanja nemške manjšine v Sloveniji ter JE Krško je koroški deželni glavar izrazil željo, da bi zvezna vlada oz. Avstrija obe vprašanji upoštevala v svoji pogajalski poziciji. Menil je, da bi morala Slovenija Sta-roavstrijcem priznati »sličen ali enak status«, kot ga že imata italijanska in madžarska manjšina, glede zaprtja JE Krško pa je dejal, da se Koroška zaveda razsežnosti tega problema in ga zato tudi obravnava kot »dolgoročni projekt«. Obisk državne sekretarke Ferrero-VValdner na Koroškem je bil namenjen pripravam na predsedstvo Avstrije v Evropski uniji v drugem polletju leta 1998. S tem v zvezi je še napovedala je, da bo dežela Koroška od 2. do 4. oktobra gostila zasedanje ministrsrke-ga sveta EU za energetska in raziskovalna vprašanja. Ivan Lukan Hague proti hitri vključitvi Velike Britanije v EMU BLACKPOOL - Vodja britanskih konservativcev Wil-liam Hague je zavrnil hitro vključitev Velike Britanije v skupni denarni prostor, konservativnim poslancem pa je dopustil, da sami odločajo, kako bodo glasovali o tem tradicionalnem jabolku spora. Hague je na kongresu stranke zavrnil vključitev Velike Britanije v skupni denarni prostor v predvidenem Časovnem roku (1. januar 1999). Kim Jong D nasledil očeta SEUL - Severnokorejska delavska stranka je za svojega generalnega sekretarja izvolila 55-letnega Kima Jong-Ila, ki je postal številka ena Severne Koreje. Kim Jong II je nasledil očeta Kim II Sunga, ki je umrl julija 1994. Rodila se je prva komunistična dinastija na svetu. Kordič zanika zločine HAAG - Dario Kordič, eden glavnih obtožencev haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je na sodišču zatrdil, da je nedolžen. Obtožnica Kordiča bremeni sistematičnih napadov na muslimanske vasi, pobojev in uničevanja med vojno v BiH. Deseterica bosanskih Hrvatov, t.i. skupina iz Viteza, ki so se predali haaškemu sodišču, je obtožena pobojev muslimanskih civilistov med vojno v BiH. Indija umika vojaške enote iz Kašmirja SRINAGAR - Indija je iz najveCjih mest Kašmira začela umikati vojaške Čete, nadomešča pa jih z lokalnimi policijskimi silami. Poletno prestolnico Srinagar ter mesti Anantnag in Baramula je že zapustilo nekaj čet, so sporočiti z indijskega ministrstva za obrambo. SRBIJA / URADNI PODATKI Zaradi prenizke udeležbe bodo morali predsedniške volitve ponoviti BEOGRAD - Zdaj je tudi uradno potrjeno, da drugi krog predsedniških volitev v Srbiji ni bil veljaven. Volilna komisija v Beogradu je namreč vCeraj uradno sporočila, da se je nedeljskega glasovanja udeležilo manj kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. Udeležba v drugem krogu volitev za predsednika Republike Srbije, na katerih je voditelj Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj zbral 49, 1 odstotka glasov, kandidat socialistov Zoran Lilič pa 47, 9 odstotka glasov, je bila 48, 97-od-stotna, 2, 95 odstotka glasovnic je bilo ne- veljavnih, volitve pa bodo morali zaradi nepravilnosti ponoviti na treh voliščih, so še povedali v komisiji. Po ustavnem zakonu mora na predsedniških volitvah v Srbiji, da bi bile le-te veljavne, sodelovati vsaj 50 odstotkov in en volilni upravičenec. Predsedniške volitve bodo tako morali ponoviti. Na sporedu bodo čez nekaj mesecev, do takrat pa ima Miloševič Cas, da najde naCin, kako bi prevladal njegov kandidat, saj bi morebitna izvolitev Šešlja za Srbijo in tudi Jugoslavijo pomenila veliko nevarnost. FRANCIJA / PROCES ZARADI HOLOKAVSTA Mauriceu Paponu grozi dosmrtna ječa Sojenje se je začelo včeraj v Bordeauxu BORDEAUK - Na prizivnem sodišču v francoskem Bordeaimi se je vCeraj popoldne začel sodni proces proti nekdanjemu francoskemu ministru Mauriceu Paponu, ki je osumljen zločinov proti človeštvu med nemško okupacijo. 86-letni Papon bo moral med dva meseca trajajočim procesom pojasniti svojo vlogo pri organizaciji železniških konvojev med leti 1942 in 1944, ko so v nemška koncentracijska taborišča z območja Bourdeauxa odpeljati 1690 Zidov. Papon, M mu grozi dosmrtna ječa, je bil v navedenem obdobju visok funkcionar v Bordeaum. Na stiki AP je 72-letni Michel Slitinsky, ki se je po srečnem naključju deportaciji izognil, izgubil pa je očeta, je bil prvi, ki je posredoval dokaze proti Paponu. NOVICE GORICA / POZDRAV FILMSKIH PRIJATELJEV POLITIKA / SPORI NA OBČINI Predstavitev nove izdaje spominov Henrika Tume Pred šestdesetimi leti je dr. Henrik Tuma izdal v Ljubljani svoje spomine z naslovom Iz mojega življenja. V knjigi je Tuma, eden najvidnejših protagonistov političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovencev v Gorici in na Primorskem nasploh, plastično prikazal, bolj kot kdorkoli drug, dogajanje pred prvo svetovno vojno pri nas. Prva izdaja iz leta 1937 je kmalu pošla. Pri založbi Tuma v Ljubljani je izšel ponatis knjige, M sodi na potico vsakogar, ki ga zanima goriška zgodovina. Knjiga obsega 508 strani. Tokratno izdajo je uredil in dopolnil zgodovinar dr. Branko Marušič, v njej je tudi več originalnih slik in dokumentov. Knjigo bodo predstaviti v Kulturnem domu v Gorici danes ob 18.30. O Henriku Tumi in njegovem delu bosta govorila dr. Branko Marušič in Marko VValtritsch. Občni zbor PD Štandrež PD Štandrež sklicuje nocoj ob 20.30 v mati dvorani župnijskega doma A. Gregorčič redni občni zbor. Dnevni red zajema deset točk, med temi pregled delovanja in izvolitev novega društvenega odbora, elanov nadzornega odbora in razsodišča. Knjiga o Pariški pogodbi V Goriški knjižnici Franceta Bevka bodo danes ob 19. uri predstaviti knjigo Pariška mirovna pogodba (Integralno prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane v Parizu 10. februarja 1947 in fek-similni kartografski prikaz pogodbeno določenih mej med Italijo, FLRJ in STO). O vsebini in zgodovinskih okoliščinah bosta spregovorila dr. Cvetko Vidmar in zgodovinarka Nataša Nemec. Doberdob: vaje na strelišču Doberdobsko županstvo obvešča, da bodo dejavnosti na vojaškem poligonu nad Selcami v oktobru še v naslednjih dneh: 14. in 16. oktobra, od 21. do 23. oktobra ter 29. in 30. oktobra vsakič od 8. do 17. ure. V omenjenih dneh in urah je strogo prepovedan dostop na ožje in širše območje strelišča, ki bo ustrezno označeno in zavarovano. Pogreb Zorka Žaklja Danes bo v Gorici pogreb Zorka Žaklja, ki je izgubil življenje 27. septembra v nesreči med prečkanjem železniškega prehoda v Boškovicah na Češkem. Pokojnik je bil star 77 let. Rodil se je v Idriji, služboval je v italijanski vojski in nato pri policiji, kjer je dosegel Cin generala. Po upokojitvi je živel v Gorici, kjer je imel mnogo znancev in prijateljev. Pogrebni obred bo ob 12. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, nakar bodo na pokojnikovo željo posmertne ostanke prepeljati v Videm za upepelitev. ^iLmumrn Brnim Razpisuje ABONMA 97 - 98. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do petka, 10. oktobra. Vpisovanje abonentov poteka od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 18.00 ure v uradu Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20, tel. 33288. SDZPI03 A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA prireja v šolskem letu 1997/98 z deželnim finansiranjem tečaje: INFORMATIKA: osnovna informatika, urejanje besedil, podatkovne baze, elektronske razpredelnice JEZIK: hrvaščina, angleščina I. in II. stopnja UPRAVLJANJE PODJETIJ: vodenje malih obratov. Informacije in predvpisovanje na sedežu Zavoda v Gorici, ul. delta Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure. Stekli bodo tečaji, kjer bo zadostno število vpisanih Darkove ideje ne bodo umrle z njim Njegov urad stičišče za nove pobude - M. Klopčič: »Bilje ambasador slovenskega filma« »Darko je bil najboljši ambasador slovenskega filma v svetu in njegov najbolj omikan kritik: v Ljubljani ga ni kritika, kakršen je bil Darko tu v Gorici«. Tako se je režiser Matjaž KlopCiC izrazil predsinoCi na spominskem večeru, ki so ga v kinu Vittoria prirediti Darku Bratini v spomin njegovi filmski prijatelji. Klopčič je predlagal tudi, naj bi Slovenija počastila Bratinov spomin s filmsko nagrado, ki bi bila poimenovana po njem. Večer so priredili Kinoa-telje, združenje Seigio Ami-dei in družba Transmedia, tri goriške filmske stvarnosti nastale prav iz semena, ki ga je med goriško mladino zasejal prerano preminuli senator. Na srečanju so se izognili uradnim komemoracijam in le bežno omenili njegovo družbeno in politično delo. V ospredju je bil Darko Bratina ljubitelj filma in kot takega so ga prišli počastit prijatelji od vsepovsod. V imenu italijanskih kritikov je spomin nanj prispeval Giacomo Gambetti (na sliki ob Alešu Doktoriču), ki je priletel iz Rima, Annamaria Percavassi ga je pozdravila v imenu tržaških in deželnih filmskih inštitucij, Igor PrinCiC in Filip Robar Dorin sta prispevala pozdrav goriških filmskih ljubiteljev in Društva slovenskih filmskih avtorjev, Gianni Or-zan, ki je z njim delil entu-ziazem za filmsko-sejemski projekt Mittelmonitor pa tudi težo zlobnih polemik, je žaloval za Gorico, ki je izgubila enega svojih najboljših sinov. Globoko in ganljivo so v dvorani izzveneti verzi, ki sta jih Darku posvetila pesnik Alberto Princis in prijateljica iz otroških let Vanda Velušček. Tem utrinkom je sledilo predvajanje nemega filma Trplenje Device Orleanske (1928) Carla Theodorja Dreyerja ob klavirski spremljavi pianista Ilije Sineva. Dolgo let izgubljena mojstrovina danskega režiserja o pogumnem dekletu, ki z močjo vere in lastnih prepričanj kljubuje farizejskim teologom, pravnikom in naposled smrti na grmadi, je bila eden Darkovih najbolj priljubljenih filmov. Zadnji prizori, ko smrt Jeanne d’Are vlije ljudem pogum za osvoboditev Francije, so v navzočih podkrepili obvezo: tudi Darkove ideje ne bodo umrle z njim. V ta namen so prijatelji napovedali, da bo njegova pisarna na Kor-zu ostala odprta kot stičišče vseh, ki bodo hoteti še gojiti semena, ki jih je on zasadil. M BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA NEPREMIČNINSKA POSOJILA Posojila po znižani obrestni meri za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin, tudi za gospodarske dejavnosti. 7% fiksna obrestna mera za prvih 24 mesecev od 25. meseca: Prime Rate ABI -1,25% rok trajanja: 12 let Banca Agricola - Kmečka banka S. p. A. Operativne enote: Gorica Sedež - Corso Verdi, 55 Agencija 1 - Ul. Kugy, 22 Trst Podružnica - Ul. Milano, 25 Krmin Podružnica - Drev. Friuli, 38 tel. 0481/3871 tel. 0481/536955 tel. 040/369015 tel. 0481/630042 Obrestne mere in ekonomski pogoji so nakazani na "analitičnih informativnih listih", ki so strankam na razpolago pri naših okencih". Župan Valenti razmišlja o novi občanski listi Ostai pa bo zvest Kartelu Goriški župan Gaetano Valenti mora biti res naveličan polen, ki mu jih podtikajo pod noge tajništva zdaj ene zdaj druge stranke večinske koalicije. Tako si lahko razlagamo napoved v intervjuju za neko lokalno televizijo, da bi utegnil prihodnjo pomlad kandidirati za župana na Čelu občanske liste. To ne pomeni, da zapušča desnosredinsko koalicijo, saj je Valenti potrdil svojo politično pripadnost Kartelu svoboščin. Problem je v vse večji prepirljivosti med desnim in sredinskim krilom koalicije, ki sta si v laseh za vplivna mesta (predsednik občinskega sveta, stolček v upravnem svetu Goriške hranilnice, odbor družbe Sdag), in v brezobličnosti skupine Forza Itatia na občini. Vse to naj bi Valentiju narekovalo poskus utrditve svojega položaja po vzoru tiste tržaškega kolege Illyja (a z drugačnim političnim predznakom), s katero bi se zavaroval pred lastnimi “prijatelji”. Zaenkrat je to še hipoteza in morda grožnja, ki pa bi se utegnila konkretizirati v prihodnjih mesecih, Ce se problemi ne bodo razrešiti. V ponedeljek pa se spet sestane občinski svet za izvolitev predsednika: kandidatura bivšega Ugaša (danes FI) Zampara je najnovejši kompromisni predlog, a popolnega soglasja v večini še ni. PREGLEDI KURIŠČ Rok ostaja do 15. t.m. Kdor še čaka na inštalaterja, lahko zakasni S tehničnega urada na Pokrajini smo včeraj prejeli sporočilo glede prijav kurišč. V nasprotju s poenostavitvijo postopka, ki jo je še pred nekaj tedni napovedoval odbornik Minin, sedaj tehnični urad pojasnjuje, da morajo občani predložiti prijavo na kolko-vanem papirju in s priloženo dokumentacijo (knjižico) o opravljenem pregledu nad kurišči. Potrjen je tudi rok 15. oktobra, ki pa ni povsem obvezujoč. Kdor že razpolaga z dokumentacijo, ga mora seveda spoštovati, kdor pa še Čaka na pregled inštalaterja, bo lahko prijavo na Pokrajini predložil tudi naknadno. Pogoj je le, da se do 15. oktobra pri enem od inštalaterjev vpiše v seznam oseb, ki še Čakajo na pregled. Obrtniki bodo te sezname predložili Pokrajini, ki bo dotiCnim občanom omogočila tudi kasnejše vlaganje prijav. Po 15. oktobru bo Pokrajina začela izvajati preglede: kdor je vložil dokumentacijo, ne bo imel dodatnih stroškov, saj bodo preverili le papirje, kdor je ni, pa bo moral v celoti plačati pregled (najbrž 100 in veC tisoC lir). OBVESTILA DIJAŠKI DOM S. GRE-GORCIČ obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaj angleščine za otroke od 3. do 5. leta starosti in za tečaj računalništva za osnovnošolce in srednješolce (tel. 533495 v popoldanskih urah). DRUŽABNO SREČANJE ALEKSANDRINK, njihovih sorodnikov in prijateljev bo v nedeljo, 12. oktobra, na Mirenskem gradu. Ob 16. uri bo maša v Marijini cerkvi, nato srečanje v samostanu. Prisrčno vabljeni! OK VAL vabi na občni zbor, ki bo v domu A. Budal v Štandrežu nocoj ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KD OTON ZUPANČIČ prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle. Prvo srečanje bo v torek, 21. oktobra, ob 19.30 v domu A. Budala v Štandrežu. SD SOVODNJE organizira rekreacijsko telovadbo vsak torek in petek od 21. ure do M PRIREDITVE KATOUSKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige “Gli anni bui della Slavia”, ki bo jutri ob 18. uri. O delu bosta spregovorila Marino Qualizza in Božo Zuanella. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.20 »Soldata Jane«. Demi Moore. VITTORIA 3 16.30-19.15-22.00 »Contact«. Rež. Robert Zemeckis, i. Jodie Poster. CORSO 17.45-20.00-22.00 »Men in black«. Tommy Lee Jones in Will Smith. I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICA AL GIARDINO (Baldini), Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 10.00, Pio Bledig iz mrliške veže glavneg3 pokopališča v cerkev in pokopališče v Lečniku; 12.00, Valentino (Zorko) Žakelj iz splošne bolnišnic® v cerkev sv. Ignacija in v Videm za kremacijo; 12.00* Giovanni Benussi iz splošn® bolnišnice v cerkev pri sv' Ani in na glavno pokop3' lišče; 13.15, Albano Spessof iz splošne bolnišnice v Faro- Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 EVROPSKA UNIJA / INFLACIJA - MEDNARODNI POSVET / TRETJE ZASEDANJE O POSLOVNIH MOŽNOSTIH NA VZHODU Na letni ravni je bila avgusta za desetinko višja kot mesec prej Znašala je 1,8 odstotka - Italija med državami, kjer je inflacija najnižja BRUSELJ - Inflacija na letni stopnji se je v državah Evropske unije avgusta letos povzpela na 1, 8-od-stotno raven, medtem ko je bila julija na letni ravni desetinko manjša - 1, /-odstotna, poroča urad EU za statistiko Eurostat. Višjo inflacijo so avgusta beležile vse države EU, razen Velike Britanije, Irske, Italije in Belgije. V Franciji in na Finskem se je inflacija povečala z 1, 1-od-stotne stopnje na 1, 6-odstotno raven, v Avstriji z 0, 6- na 1, 3 odstotno raven, na Švedskem z 1, 8- na 2, 2-odstotno raven, na Nizozemskem z 2, 1- na 2, 5-odstotno raven in v Grčiji s 5, 2- na 5, 6-odstotno raven. Najnižjo stopnjo inflacije (0, 6-odstot-no) je imela avgusta Irska, ki je še julija beležila 1, 5-odstotno raven, na drugem mestu ji z 1, 3 odstotki sledi Avstrija, na tretjem pa je Italija, ki je avgusta zabeležila 1, 4-odstotno inflacijo. Najvišjo stopnjo inflacije je avgusta letos beležila Grčija, na tej strani lestvice sta za njo Nizozemska in Danska, slednja z 2, 4 odstotka. Inflacija v ZDA je bila avgusta letos v primerjavi z mesecem poprej stabilna (2, 2 odstotka), na Japonskem pa se je znižala na 2, 1-od-stotno raven. (STA) Včeraj je bita v ospredju Romunija danes sta na vrsti Slovenija in Hrvaška Minister za zunanjo trgovino Fontozzi o krepitvi vlaganj italijanskih podjetij TRST- Dvodnevni posvet z naslovom Nove poslovne možnosti v srednjevzbodni Evropi, ki ga že tretjič zapored prireja specializirana rimska družba Business International v sodelovanju s Srednjeevropsko pobudo, Občino Trst in menedžersko šolo International Executive Development Center z Brda pri Kranju, je bil včeraj posvečen Romuniji, danes pa bosta v ospredju razprave v tržaškem hotelu Savoia Excelsior Slovenija (napovedano je sodelovanja ministra_za ekonomijo Metoda Dragonje) in Hrvaška. Včerajšnji častni gost zasedanja, na katerem je v uvodu med drugimi posegel tudi tržaški župan Riccardo Illy, je bil minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi. Za razvoj in okrepitev navzočnosti itahjanskih podjetij v srednjevzbodni Evropi niso potrebni zakonodajni ukrepi, ampak taki, ki gredo v korist »sistema države«, je dejal minister. To po njegovih besedah pomeni, da je treba omogočiti in spodbujati stike med itabjanskimi podjetji in podjetji iz vzhodnih držav, na drugi strani pa zagotoviti tudi dobre institucionalne odnose s temi državami. Drugi neobhodni pogoj pa je učinkovitost zavarovalniških, finančnih in promocijskih instrumentov, ki zdaj dobro delujejo, tako da imajo podjetja vse možnosti za intema-cionahzacijo. Finesi in programi Jop TRST- Včerajšnjega prvega dne posveta o novih poslovnih možnostih v srednjevzbodni Evropi bi se bil moral udeležiti tudi Belgijec Magnet, ki je v Bruslju odgovoren za evropski program Jop, a so mu prihod v Trst preprečile druge obveznosti. Njegovo obžalovanje pa je nedvomno omililo dejstvo, da so na posvetu navzoči predstavniki Finesta, finančne družbe dežel Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Tridentinske - Južne Tirolske, ki je v Italiji li-der na področju izvajanja programov Jop in postaja vodilna tudi na evropski ravni. S siglo Jop so namreč označeni tisti programi, ki zadevajo iskanje priložnosti in analiziranje izvedljivosti investicijske dejavnosti v državah nekdanje Sovjetske zveze in vzhodne Evrope sploh. »Glavni problem, s katerim se stalno srečujemo v teh državah? Mentaliteta,« pravi Leonardo Simonelli, ki je predsednik finančne družbe že od leta 1993. »Sposobnost razmišljanja v podjetniškem smislu in torej sposobnost odločanja, izbiranja in prevzemanja odgovornosti je treba vzpostaviti čisto na no- vo.« Najbrž pa najdete tudi kaj pozitivnega, npr. nizko ceno delovne sile? »Najdemo predvsem odlične človeške resurze. Tehnične šole in univerze proizvajajo dobre profesionalce, inženirje, geologe, skratka specialiste.« Vloga Finesta je posredovalna in povezovalna med finansiranji EU in tržnimi analizami. Program Jop lahko računa na badžet okrog 350 milijard lir, iz katerega je zajamčeno kritje 50% stroškov za iskanje priložnosti in za študje o uresničljivosti, če se potem dejansko rodi mešana družba. »Doslej je bilo aktivirano sto programov Jop, na njihovi osnovi pa se je rodilo okrog 30 joint ventures,« pravi Simonelli. V katerih državah? »V prvi vrsti Romunija (25%) in Poljska (15%), sledijo pa Slovaška, Češka, Hrvaška in Slovenija.« Kakšno pa je zdravje teh podjetij? »Dobro, po nekaterih začetnih problemih znajo zdaj samostojno nastopati na trgu.« In najbolj zanimiv projekt? »Tisti, ki smo ga realizirali v Sloveniji, in sicer privatizacija tekstilne grupe Yulon, ki bo v kratkem podvojila svoj kapital.« Antonio Caiazza SLOVENIJA / ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE Sprejeta pobuda vlade o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini s Hrvaško LJUBLJANA (STA) - Parlamentarni odbor za mednarodne odnose (OMO) v slovenskem državnem zboru je v nadaljevanju včerajšnje seje med drugim podprl pobudo vlade za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško ter predlog vlade, da se omenjeni sporazum, če bo sprejet, začne začasno uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto. Državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar je pojasnila, da si Slovenija zelo prizadeva za čimprejšnje sprejetje sporazuma, saj je Hrvaška njena pomembna trgovinska partnerica. Predsednika OMO Jelka Kacina (LDS) je zanimalo, kakšen bo prostotrgovinski sporazum s Hrvaško, glede na to, da Agenda 2000 predvideva nekatere omejitve pri sklepanju takšnih sporazumov z državami, ki nimajo ustreznih sporazumov z EU. Ravbarjeva je odgovorila, da so se o sporazumu že posvetovali s predstavniki EU. Ti so slovenski strani predlagali, naj drugim državam ne daje večjih koncesij, kot jih daje EU. "Ta cilj tudi zasledujemo, " je dejala Ravbarjeva. Izrazila je upanje, da bodo sporazum sklenili do konca leta in ga začeli začasno uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto. Po njenih besedah bi lahko na listo izdelkov, oproščenih carinskih dajatev, takoj prešlo od 75-80 odstotkov industrijskih izdelkov, za kmetijske proizvode pa državi kvote usklajujeta, podobno kot to velja v CEFTA. OMO je podprl tudi pobudo za podpis Evropske socialne listine, spremljajočih protokolov in revidirane Evropske socialne listine. Državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janko Stušek je povedal, da je podpis Evropske socialne listine šele prvi korak, o ratifikaciji pa se bo potrebno še dogovoriti v vladi, saj mora pet določil listine obvezno sprejeti vsaka država, med ostalimi določili pa lahko izbira. Odbor za mednarodne odnose se je strinjal tudi s pobudo, da slovensko ministrstvo za promet in zveze s sorodnim francoskim ministrstvom izmenja pisma o dogovoru o pogojih opravljanja mednarodnega cestnega linijskega prevoza oseb med Slovenijo in Francijo pri tranzitu čez njuni ozemlji. GUMARSKA INDUSTRIJA / USPEŽNO POSLOVANJE Velik porast prodaje holdinga Pirelli S svojimi gumarskimi proizvodi je prisoten tudi na trgih Vzhodne Evrope Izjemna prodaja novih avtomobilov v Italiji je koristila ne le avtomobilskim tovarnam narveč tudi seveda vsem tistim, ki svoje izdelke prodajajo tem tovarnam. V tem oziru se je zelo okoristila gumarska industrija. Italijanski producent Pirelli je npr. v letošnjem prvem polletju imel na tem področju izreden uspeh. Svoj polletni dobiček je v primerjavi z lanskim povečal za petnajst odstotkov (za 32 milijard Ib), tako da so imeli po prvih šestih mesecih že 238 milijard čistega dobička. Izreden dobiček seveda ni šel samo na račun povečane prodaje gum v Italiji. Zaslužek so imeli v raznih predelih sveta, kjer proizvajajo in prodajajo svoje izdelke. V Južni Ameriki npr. prodajo kar 23 odstotkov vse svoje proizvodnje. Pirelli je širši javnosti znan predvsem kot proizvajalec gumijastih izdelkov za vse vrste vozil. V resnici pa je ta znamka močno prisotna tudi na drugih področjih, še zlasti v izdelavi cevi, ki pridejo v poštev za razne industrije. Sovje ce- vi prodajajo tudi telefonskim družbam. Prav zaradi tega so bili povabljeni, da pristopijo, z nakupom paketa delnic pri privatizaciji italijanskega Telecoma. V ta posel ne bodo šli, pa čeprav bi to bilo v njihovem neposrednem interesu, kajti svoj denar hočejo investbati v raziskovalno dejavnost in okrepitev svoje industrijske in prodajne mreže. Posodabljanje lastnih naprav in tudi izdelkov je nujno za vse indu-strijce tega sektorja. V tem so pri Pi-relliju v dobrem položaju tudi zato, ker imajo več denarja na razpolago. Vsakokrat ko gredo v večji posel, tudi oni zaprosijo banke za posojila. Konec lanskega junija so bili pri bankah zadolženi za 1.359 milijard lir, konec letošnjega junija se je ta vsota znižala samo na 940 milijard, kar je vsekakor velik uspeh. Sli so v eno doslej njihovih največjih investicijh. V Južni Ameriki prodajo, kot že omenjeno, 23 odstotkov svoje proizvodnje. Seveda imajo tudi tam tovarne. Pričeli so z gradnjo velike tovarne v Grantalu v brazilski zvezni državi Rio Grande do Sul. Vanjo bodo investirali 170 milijonov dolarjev. Tam sicer imajo svojo tovarno že dvajset let. Od sedanjih tistoč zaposlenih bo z novo tovarno to število naraslo na 1.700. Nedaleč od tega kraja je pristanišče Porto Alegre, kjer je zelo razvita industrija in kjer sedaj gradijo avtomobilsko tovarno. V Južni Ameriki je holding Pbelli lani fakturiral 650 milijonov dolarjev. V Italiji so seveda prvi, pa čeprav tu prodajo le 14 odstotkov svoje celotne proizvodnje. Naslednjih 42 odstotkov prodajo v drugih državah Evrope, v Severni Ameriki 8 odstotkov, v Južni 23, preostalo pa drugod po svetu. V zadnjem času so pričeli prodajati v države nekdanje Vzhodne Evrope, kjer so sicer že prej imeli prodajna mesta, pa čeprav z zelo mahjnimi odstotki. Prisotni so v Sloveniji, na Hrvaškem in vseh drugih državah na Balkanu. Marko VValtritsch 8. OKTOBER 1997 v LIRAH 5 valuto nakupni prodajni 55 c ameriški dolar 1708,00 1743,00 m n nemška marka 969,00 989,00 funt šterling 2769,00 2824,00 5 o švicarski frank 1173,00 1203,00 <0 N K belgijski frank 46,44 48,44 francoski frank 286,00 296,00 2 ® V) danska krona 252,00 262,00 v? 01 OC norveška krona 238,00 248,00 i? I- švedska krona 222,00 232,00 kanadski dolar 1235,00 1275,00 mSm V M (Q portugalski eskudo 9,12 10,02 nizozemski gulden 854,00 879,00 OC avstrjski šiling 136,70 141,20 O španska pezeta 11,10 12,20 5 grška drahma 5,91 6,71 M irski šterling 2473,00 2553,00 /X\ i japonski jen 13,59 14,49 J s avstralski dolar 1198,00 1268,00 r n% madžarski florint 8,75 11,50 W hrvaška kuna 270,00 280,00 mrM slovenski tolar 10,20 10,55 8. OKTOBER 1997 v LIRAH 8. OKTOBER 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1709,00 1739,00 ameriški dolar 1723,580 nemška marka 971,00 989,00 EKU 1922,310 francoski frank 287,00 297,00 nemška marka 980,700 nizozemski gulden 855,00 880,00 francoski frank 291,880 belgijski frank 46,70 48,50 funt šterling nizozemski gulden 2792,720 870,670 funt šterling 2749,00 2829,00 belgijski frank 47,518 irski šterling 2478,00 2573,00 španska pezeta 11,618 danska krona 253,00 263,00 danska krona 257,580 grška drahma 6,03 6,63 irski šterling 2513,670 kanadski dolar 1237,00 1272,00 grška drahma 6,224 švicarski frank 1176,00 1201,00 portugalski eskudo 9,631 kanadski dolar 1258,460 avstrijski šiling 136,89 141,39 japonski jen 14,244 slovenski tolar 10,20 10,50 švicarski frank 1189,170 avstrijski šiling 139,360 non/eška krona 243,650 švedska krona 228,300 finska marka 326,960 MILANSKI BORZNI TRG 8. OKTOBER 1997 INDEKS MIB-30: +0,41 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 16.453 +3,01 Mediaset 8.738 +1,90 Bca Comit 4.961 +5,32 Mediobanca 13.012 +1,72 Bca di Roma 1.735 +1,99 Montedison 1.305 -2,97 Bca Fideuram 7.177 +0,89 Olivetti 954,50 +1,71 Bco Ambros. 12.002 +0,70 Parmalat 2.815 +1,36 Benetton 27.469 -0,45 Pirelli Spa 5.034 +1,92 Credit 4.387 +2,59 Ras 15.200 +1,42 Edison 9.011 +,45 Rolo 24.891 +2,39 Eni 10.685 +1,70 Saipem 10.310 +1,98 Fiat 6.115 +2,70 San Paolo To 13.312 -0,26 Generali 38.488 +2,13 TIM 6.876 +1,11 Imi 17.239 +1,19 Telecom Ita 11.284 +3,51 Ina 2.646 +0,99 Italgas 6.247 +1,92 La Fondiaria 9.447 +2,47 NOVICE Davisov pokal: Italija - Indija RIM - V 1. kolu teniškega Davisovega pokala bo Italija od 3. do 5. aprila 1998 igrala na domačem igrišču proti Indiji. Zvezni kapetan »azzurrov« Bertolucci je včeraj izjavil, da je z žrebom zelo zadovoljen. Ostali pari 1. kola: Slovaška - Švedska, Nemčija - Južna Afrika, Brazilija - Španija, Švica - Ceska, Avstoalija -Zimbabvve, Belgija - Nizozemska, ZDA - Rusija. Slovenska reprezentanca, ki bo že drugo leto zapored igrala v 2. skupini evro-afriške zone, se bo od 1. do 3. maja prihodnje leto v gosteh pomerila z Monakom. Visoka zmaga Poljske VARŠAVA - V kvalifikacijski skupini 2 za svetovno prvenstvo je Poljska v gosteh premagala Moldovo s 3:0. Vse tri zadetek je dosegel Juskoviak. Vrstni red: Anglija 18, Italija 17, Poljska 10, Gruzija 7, Moldova 0. Donadoni spet pri Milanu MILAN - Kot se je sicer že precej časa »šušljalo«, se je Donadoni spet vrnil k Milanu. Donadoni, ki je star 34 let, je igral v ameriškem profesionalnem nogometu. Uspelo mu je preklicati pogodbo z ameriško figo in že v petek bo dopotoval v Milan, kjer bo na razpolago Milanovemu trenerju Capellu. Parma ■ Sparta 27. novembra ŽENEVA - Sest tekem nogometne lige prvakov je UEFA preložila od 26. na 27. november. Le-te so: SKUPINA A: Parma - Sparta Praga, Borussia Dortmund - Galatasaray, SKUPINA B: Manchester Utd -Kosiče, SKUPINA C: Dinamo Kijev - Psv Eindhgo-ven, SKUPINA D: Porto - 01ympiakos, Rosenborg -Real Madrid. Na Dunaju izpadel 5. nosilec DUNAJ - Nastopanje na najmočnejšem teniškem turnirju v tem tednu, ki poteka v avstrijski prestolnici in na katerem si bodo igralci razdelili 800.000 dolarjev, se je v 2. krogu končalo za zmagovalca odprtega prvenstva Francije Brazilca Gustava Kuertena (5. nosilec). S 6:4 in 6:4 ga je "odslovil" Ceh Bohdan Ulihrach. Rodman ostaja pri Chicagu CHICAGO - Eden največjih košarkarskih čudakov vseh časov v ligi NBA Dennis Rodman je podpisal pogodbo še za eno leto s prvaki Chicaga Bullsa. Rodman ni povedal, koliko bo dobil za to sezono. Njegov upravitelj pa je dejal, da bo vsota gotovo višja od lanske, ki je bila 2 milijona in pol dolarjev.- Deželni disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem prvenstvu izključila Deana Štolfo (Primorje) in Armanda Altaraca (Zarja/Gaja) za dve koli. Prepoved igranja za eno kolo v 2. amaterski ligi pa sta dobila Adriano Fontana (Mladost) in Massi-miliano Pollicardi (Primorec). KOŠARKA / RVROPSKA LIGA Teamsystem s polno paro Ljubljančani za novi točki Bolonjčani so sinoči brez težav premagali pariški Racing Američan VVilkins dal 30 točk - Union Olimpija drevi doma SKUPINA D Teamsystem - Racing Pariš 93:77 (47:38) TEAMSYSTEM BOLOGNA: Rivers 7, Attruia 9, Moretti, Fučka 14, Vidih 4, Myers 17, Galanda 5, VVilkins 30, 0‘Sullivan 3, Chiacig 4. RACING PARIZ: Forte 2, Struelens 18, Truvil-lon, Koturovic 11, Zig, Risacher 15, Dacoury 2, Lončar 20, Reyes 9, Bial--ski. SODNIKA: Nowicki (Pol) in Klingbiel (Nem). PM: TeamSystem 19/31, Racing 15/20 . PON: 39'37" Chiacig (90-73). 3 TOČKE: TeamSy-stem 8/20 (Rivers 1/3, Attruia 2/4, Vidili 1/1, Myers 1/6, Galanda l/l, VVilkins 2/5); Racing 4/10 (Truivillon 0/1, Lončar 3/3, Dacoury 0/2, Risacher 1/3, Zig 0/1). BOLOGNA - Kot je bilo pričakovati, so Bolonjčani sinoči premagali francosko ekipo Racinga in so po 4 kolih še nepremagani na vrhu lestvice D skupine. Najboljši mož nma igrišču je bil Američan Teamsystema VVilkins, ki je dosegel 30 točk. Pri gostih pa je bil najboljši Lončar z 20 točkami. Košarkarji Uniona Olimpije bodo danes v 4. krogu evropske lige (skupina D) gostili Albo iz Berlina. Uspeh v Parizu je bil za Ljubljančane tista prelomnica, ki so jo po dveh zaporednih porazih tako potrebovali. Z zmago v francoski pre- stolnici niso le ujeli priključka z zgornjo polovico lestvice, ampak so pridobili tudi na psihični stabilnosti. Tekma z Nemci naj bi bila torej druga stopnica k poziciji, ki sl jo Union Olimpija po igri in igralskem ter trenerskem kadru vsekakor zasluži. »To je ena od tekem, ki jih moramo dobiti, zato vabim gledalce, da si v četrtek ogledajo vrhunsko predstavo, ki jim jo v Ljubljani lahko zagotovi le Union Olimpija,« pravi direktor kluba Radovan Lorbek. Nemci so v dosedanjih treh tekmah zabeležili dve zmagi (obe doma) in poraz v prvem krogu proti prvemu favoritu skupine D Teamsystemu. V 2. krogu so po podaljšku ugnali Parižane (79:71), kar je do zdaj tudi najvišja zmaga katere koli ekipe v tej skupini, nato pa so za točko premagali še Cibono (74:73). V svoji vrsti imajo nekaj odličnih posameznikov in izkušenega trenerja Svetislava Pešiča. Večina igre sloni na trojici Vasilij Karašev -Christian VVelp - VVendell Alexis, poleg njih so tu še izkušena Henning Hami-sch in Henrik Roedl ter mladi Marko Pešič, sin trenerja, ter velika neznanka za Ljubljančane Gerrit Hammink, ki je dolga leta igral v NBA ligi. 220-centimetrov visoki in 33 let stari igralec, nazadnje pri Orlandu, je v evropski ligi zaigral še- le v prejšnem krogu, ko je v 9 minutah dosegel 4 točke. Kot pravi trener Zmago Sagadin, je Hammink zagotovo odličen igralec, vprašanje je le, koliko časa bo potreboval za prilagoditev na evropsko košarko. Tekma v dvorani Tivoli se bo začela ob 20.15. Danes: Aek Atene - Gibona Zagreb, Union Olimpija - Alba Berlin; vrstni red: Teamsystem Bologna 6, Aek Atene in Alba Berlin 4, Union Olimpija Ljubljana in Gibona Zagreb 2, Racing Pariz 0. SKUPINA B Včeraj: Estudiantes -Split 77:73, danes: Porto -Ankara, Solun - Benet- ton; vrstni red: Benetton in Estudiantes 6, Split in Ankara 4, Porto 0. SKUPINA C Včeraj: Pau Orthez - Jeruzalem 73:65, danes: Kinder Bologna - Partizan Beograd, Istanbul - Barcelona; vrstni red: Barcelona, Kinder, Pau Orthez in Partizan 4, Istanbul in Jeruzalem 2. KORACEV POKAL KONYA (TURČIJA) -Turška ekipa Konya je sinoči v 2. kolu skupine G premagala Mash iz Verone z 69:68 (37:32). MILAN - Stefanel Milan - Hapoel Eilat 90:75 (48:39). CANTU’ - Polti Cantu -Sunair Ostende 88:84 (41:36). KOLESARSTVO / SP Longova zopet »odlična« Malbertiju zlata kolajna SAN SEBASTIAN -Francoska veteranka kolesarstva Jean Longo Ci-porelli je osvojila na svetovnem prvenstvu v San Sebastianu zlato kolajno v vožnji na kronometer. Le za sekundo je prehitela Rusinjo Zabirovo, tretja je bila Nemka Arendtova. Prvo zlato odličje je Italiji prislužil Fabio Mal-berti (21 let) v vožnji na kronometer za kolesarje pod 23 letom. Drugi je bil Madžar Laszlo Bodrogi, tretji pa Južnoafričan David George.. H nogometT-| Maldini: »Tekma leta« Hoddle je zaskrbljen FIRENCE - Temperatura v italijanskem tabora za kvalifikacijsko tekmo za SP proti Angliji iz dneva v dan narašča. Trener Cesare Maldini upa, da bi Ferrara čimprej okreval, saj je to izredno izkušen nogometaš, ki bi proti Angležem še kako koristil. Glede Chiese pa je dejal, da še premišljuje, kako ga bi najbolje izkoristil. »Azzurri« bodo danes odpotovali v Rim, kjer bodo na olimpijskem stadionu opravili prvi trening. Njegov sin Paolo Maldini je jasno in glasno dejal, da je tekma proti Angliji tekma leta. »Vzdušje v našem taboru pa je zelo mimo, kot nalašč za tako pomembno tekmo, in mislim, da je to jamstvo za uspeh.« V angleškem taboru je zvezni trener Hoddle še kar optimist. Dejal je, da je njegova reprezentanca zelo prilagodljiva raznim taktičnim variantam. Zaskrbljen pa je zaradi obrambe. Naši nogometaši so vajeni igrati proti conskim razvrstitvam in bi zato lahko bili v težavah proti Italiji, ki igra tudi »mož-moža«. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Lep izlet na dve špici Lepo jesensko, sončno vreme je botrovalo nedeljskemu izletu tržaških planincev, ko so se povzpeli na izredno razgleden vrh Dve špici nad dolino Dunje. Bilo jih je 19 v sedmih avtomobilih, ki so se peljali do kraja Dunja, odkoder so zavili na strmo, ovinkasto cesto, ki se vije nad omenjeno dolino in pripelje visoko pod pobočje Dveh špic in sosednje Poldanjšnje špice. V krasnem dnevu so se SPDT-jevci zagrizli s strmino po skoraj navpični stezi, ki pripelje v dveh urah vzpona do zavetišča Bemardinis, pod njimi pa je bilo morje oblakov in le najvišji vrhovi so se bleščali v soncu kot skalnati otoki. Od zavetišča so se izletniki napotili na najvišji vrh skozi v skalo izkopan rov, in po slikoviti, zavarovani polici. Napor jim je poplačal prekrasen razgled na najbližje Julijce in Karnijske planine tja do daljnih Tur in Dolomitov, ki je nudil izreden užitek. Planinci so se dolgo zadržali na vrhu, kajti niso se mogli nagledati goratih ponoram, ki so jih obdajale. Na povratku so izbrali daljšo, položnejšo pot v dolino in ves čas pred seboj gledali v divja ostenja Montaža, vsa ožarjena od večernega sonca. Izlet se je zaključil v Dunji ob svežem pivu. Šolarji na Frankovcu Dvajset nadebudnih šolarjev iz raznih slovenskih osnovnih šol iz okolice in Sv. Ivana se je v nedeljo zbralo v Gropadi. Na prvi jesenski izlet v sklopu pobude »Sola v nara- vi« so jih popeljali člani Mladinskega odseka SPDT, vedno pozorni na vzgojno plat najmlajših, bodočih planincev, ki so pohod tudi organizirali. Mlade izletnike so vodiči MO SPDT pospremili na krožno pot na Gajo in potem na Frankovec in na travniku blizu Trebč priredili poligon z raznovrstnimi igrami. Popoldne pa so šolarje spet pospremili v Gropado, kjer so mlade izletnike pričakali starši. Na izletu ni manjkalo veselja in razposajenosti. Izlet je bil tudi poučen, marsikdo od udeležencev je spoznal nove kraje in naravne zanimivosti Krasa in v planinski knjižici zbral še žig, ki je veljaven za podelitev značk. Urekov pohod na Goro V priredbi športnega uredništva in planinskega društva RTV Slovenija bo pojutrišnjem, sobota, 11. oktobra, v Poljanski dolini že tretji pohod na Goro v spomin na znanega radijskega reporterja, časnikarja in urednika športnih in rekreacijskih oddaj Staneta Ureka. Dve leti po smrti, oktobra 1963, so njegovi kolegi sklenili podati se po teh poteh slikovitega Škofjeloškega hribovja pod Blegošem, ki ga je Urek dobro poznal in vsevprek prehodil ter radijske poslušalce seznanjal z naravnimi lepotami, zgodovino in tradicijami tega koščka slovenske zemlje. Izhodišče pohoda je v kraju Poljane, odkoder se pot nadaljuje proti Volči, od tam na levo skozi gozd do vasi Malenški vrh in Jazbin in dalje na Malenški vrh, ki ga domačini imenujejo Gora, kjer stoji romarska cerkev. Ves čas na tej poti je lep pogled na Blegoš, najvišji vrh Škofjeloškega pogorja. Pohod se zaključi v Dolenjih Ravneh na turistični domačiji Martinove. SPDT vabi člane, ljubitelje takih pohodov, naj se podajo v ta očarljiv škofjeloški gorski svet. V Poljanah si je vredno preskrbeti brošuro z opisi poti in dragih zanimivosti krajev, ki jo je izdalo športno uredništvo Radia Slovenija, uredil pa Marij Šušteršič. Prvi pohodniki bodo šli na pot ob 8. uri. Met na ogled solin Kmalu bodo zasedeni prostori avtobusa, ki bo v nedeljo, 19. oktobra, peljal izletnike SPDT na oglede solin v Strunjan in Sečovlje. Udeleženci bodo prehodili pot od Belvederja nad Izolo do krajinske- ga parka Strunjan po robu klifa, v morje strmo padajočih sten, kar pomeni nekaj več kot dve uri hoje in še približno tričetrt ure po robovih solinskih bazenov v Sečovljah, kjer si bodo ogledali solinarski muzej pod strokovnim vodstvom kustosa Zore Žagar, ki bo izletnike pospremila tudi v torklo v Tonini hiši. Za izlet, ki ga vodi Marinka Per-tot, vlada veliko zanimanje, zato zamudniki pohitite, in se čimprej prijavite na ZSSDI v uradnih urah. V pripravi je orienteering Mladinski odsek SPDT skrbno pripravlja letos že osmi orienteering, ki bo v nedeljo, 19. oktobra, na Banih. Izhodišče in cilj pohodnikov bodo prostori kulturnega društva Grad, kjer bodo prireditelji sprejemali prijave in potem nagrajevali zmagovalce. Več podrobnosti o orientacijskem tekmovalnem pohodu bomo objavili prihodnji četrtek v tej rubriki. PredsmuCarska telovadba Smučarski odsek SPDT se je organizacijsko potrudil in začel s pred-smučarsko telovadbo, ki jo vodi Tatjana Gregori. Pretežno mladi se srečujejo vsako sredo v telovadnici šole Kodermaz na Rotondi del Bo-schetto od 20.30 do 22.30. Za pred-smučarsko telovadbo je možnih še nekaj prijav (L.A.) 'Praznik kostanja” 19. oktobra Goriški planinci bodo v nedeljo, 19. oktobra spet priredili družabnost, praznik kostanja. Tudi letos bo srečanje pri Stekarju, od prvih popoldanskih ur do mraka. Za tiste, ki bi radi prijetno združili s koristnim naj povemo, da bo tudi letos na sporedu pohod od pevm-skega mosta do Steverjana. Zbirališče do 9. ure na goriški strani mosta; vodil bo Zdenko Vogrič. Praznik kostanja bo ob vsakem vremenu. Se je Cas za prednaročilo planinskega koledarja 1998 Na sedežu planinskega društva v ulici Malta 2 (tel. 33029) in pri odbornikih društva lahko naročite pla" ninski koledar 1998 (na razpolago sta dve verziji) z imenom društva. Koledar bo na razpolago v prvi polovici prihodnjega meseca. Prav tako na sedežu društva sprejemajo prija' ve za vsakoletno martinovanje, ki bo 16. novembra. Vabljeni! ŠPORT Četrtek, 9. oktobra 1997 13 NAMIZNI TENIS / JUTRI OB 19. URI V ZGONISKEM ŠPORTNEM CENTRU Turška neznanka za Kras Generali Z zmago prvič v 3. kolu pokola Noncy Evans Če nas spomin ne vara, zgoniško društvo v evropskem pokalu Nancy Evans doslej še ni imelo priložnosti, da bi igralo v tretjem krogu. Morda se mu ta priložnost ponudi jutri, ko bo po zmagi prvega kroga nad turško postvo Aktsent Bar-naul gostil turško Buyuke-sehir Belediyesi. Ekipa Istambula si je zagovila napredovanje, ker je premagala švicarski Aarberg. Bo že res, da je Švica znana po siru in bankah, nima pa razvitega namiznega tenisa. Verjetno pa bodo poznavalci tega športa soglašali z nami, da niti Turčija ni ravno velesila. Kakorkoli že, tudi Istambulkam je podvig v Aarbergu uspel in jutri jih bomo videli igrati v zgo-niški telovadnici. O sami sestavi in moči njihovih posameznih igralk ne vemo nič, kar je žal že postala praksa. Informacije glede teh podatkov so skope, ali pa pridejo z zamudo, ker želi nasprotnik presenetiti drugega. Možno je, da je istambulova postava dobila pomoč z Vzhoda. Morda kakšno Rusinjo, Armenko ali Azerbajžanko, kar bi bilo na njeno maloazijsko lego in mednarodne migracije verjetno. Vseeno pa to ostajajo samo naša ugibanja. Igralke Krasa Generali na čelu z najboljšo Kitajko v Italiji Wang Xuelan in s sestričnama Vanjo in Katjo Milic so v polni formi in moralno dobro pripravljene. Prav tako nimajo navade, da bi podcenjevale nasprotnika. Svojo vlogo so °d zmeraj jemale z največjo resnostjo, na nas pa je, da jih pri teh prizadevanjih spodbujamo. O naši začetni hipotezi, da bi radi videli Vanja Milič Kras Generali v tretjem krogu evropskega pokala pa bomo govorili po bitki. Za enkrat držimo pesti. Uprava Občine Zgonik bo za gostje pripravila tudi sprejem na županstvu. Pred tekmo bo tudi krajša slo-vensost ob zaključku del za ureditev zunanjosti šport-nokultumega središča. Tekma 2. kroga evropskega pokala pa se bo pričela ob 19.00 uri. Krasovov vodstvo gledalce naproša, da pridejo na tekmo vsaj deset minut pred začetkom. (J.J.) Deželne lige MOŠKA C2UGA Pelikana Trst - Kras 0:5 Reggente - Santini 0:2 (13:21, 15:21), Ruggero - Bole 0:2 (1:21, 6:21), Dodini -Simoneta 0:2 (13:21, 20:22), Reggente - Bole 0:2 (18:21, 16:21), Dodini - Santini 0:2 (7:21,19:21). V moški C-2 ligi je kraso-vo moštvo gladko osvojilo svojo drugo prvenstveno tekmo v Trstu proti Pellicani. Prišleku iz D lige niso prepustili niti enega seta. Med strelce sta se dvakrat zapisala Peter Santini in Edi Bole enkrat pa Bojan Simoneta. Ostali izidi 2. kroga: Fin-cantieri TS - CUS UD 5:2, Azzurra GO - Sakura Ruda 5:2, Rangers UD - Fiumicello 5:4. Vrstni red: Fincantieri TS in Kras Zgonik 4, Azzurra GO, Rangers UD, Sakura Ruda in Pellicana TS 2, Fiumicello in CUS UD 0. ZENSKA C2UGA Kras B - Fincantieri 0:5 Sardo - Buttelli 0:2 (9:21, 14:21), R. Zavadlal - Polli 0:2 (5:21, 7:21), Sardo-Gerebizza - Polli-Butelli 0:2 (6:21, 9:21). R. Zavadlal - Butelli 0:2 (8:21, 20:22). Gerebizza -Polli 0:2 (12:21,9:21). Nekdanji igralki Chiadi-na, veteranka in drugokate-gomica Gea Polh in trejeka-tegomica Cristina Butelli sta letos oblekli dres Fincantieri j a in v nedeljo premagali Krasovo postavo 12-letnih deklic. Mlade krasovke so morale ugrizniti v to kislo jabolko iz srečanja pa so se že marsikaj naučile. Se največ morda Roberta Zavadlal (prihaja iz Sistiane), ki je bila zelo blizu da odvzame set ButeUijevi. Ostali izid: Selena UD - CUS UD 1:4, Kras A počitek. Vrstni red: Fincantieri TS 4, Kras A in CUS UD 2, Kras B in Selena UD brez točk. MOŠKA D LIGA Kras - Fincantieri 1:5 Verč - Casson 0:2 (12:21, 12:21), B. Milic - Della Mea (17:21, 22:24), Fabiani - Nor-rito 2:1 (21:12, 14:21, 21:12), Verč - Della Mea 0:2 (17:21, 7:21), Fabiani - Casson 0:2 (11:21,16:21), B. Milič - Nor-rito 0:2 (9:21,11:21), Iste probleme glede starostne razlike in izkušenj nasprotnikov so imeti krasovi naraščajniki v D ligi vendar so pokazali napredek. Edino točko za Kras je osvojil Uroš Fabiani proti najboljšemu nasprotnikovemu igralcu Norritu, dobro pa je igal tudi Boštjan Milič proti Della Meju. Ostali izid: Real Isonzo -Azzurra GO 2:5, Libertas La-tisana počitek. Vrstni red: Azzurra GO 4, Libertas Lati-sana in Fincantieri TS 2, Kras Zgonik in Real Isonzo 0 točk. (J. J.) Čupina Founet odplula na Kreto na EP v razredu IMX Na sedežu Jadralnega kluba Cupa v Sesljanu je bila včeraj prisrčna predstavitev posadke jadrnice Funet, ki se bo v predstavništvu Cupe udeležila evropskega prvenstva kategorije IMX 38 na Kreti v dneh od 26. do 31. oktobra. Ob prisotnosti predsednika 11. cone FTV italijanske jadralne zveze Franca Moletta in številnih članov Cupe, je prisotne pozdravil predsednik Marino Košuta, ki je poudaril pomemben doprinos, ki ga Cupa vsebolj prispeva k uveljavljanju krajevnega jadralnega športa. Udeležba društvene jadrnice Funet na evropskem prizorišču izpričuje veliko navdušenje lastnikov gospe Nadje Canalaz in moža Lina Milani ter veliko tehničnega znanja celotne 10-članske posadke in nenazadnje velik organizacijski in finančni napor vseh udeležencev. V letošnji sezoni je to že drugi nastop Cupinih jadralcev na evropskih prvenstvih. V avgustu je namreč mlada jadralka Johana Križnič zastopala društvene barve na mladinskem EP v razredu Evropa na Norveškem. Za nastop na Kreti se bo posadka ojačila s priznanim jadralcem Vascom Vascottom iz Milj, medtem ko bo pri krmilu kot običajno vodil barko Roberto Fattori. Jadrnica Funet je včeraj odplula iz Sesljana z nekaterimi člani posadke proti 1.100 milj (približno 2.000 km) oddaljenem otroku Kreta s Cupino zastavo, kar je v ponos in zadovoljstvo celotnega kluba. Na evropskem tekmovanju bodo posadko sestavljali, poleg lastnikov Nadie Canalaz in Lina Milani, še krmar Robeto Fattori ter Sergio Viezzoti, Silvana Antoni, Mau-ro Caselli, Christian Spadaro, Andrea Marengo, Fabrizio D‘Este, Alberto Legiša in Va-sco Vascotto. Prdsednik Cupe Košuta je celotni posadki zaželel v imenu vseh članov društva srečno navigacijo in uspešno prvenstvo, čemur se je v imenu federacije pridružil tudi predsednik Moletta. KOŠARKA / START DRŽAVNIH KADETOV Bor in Kontovel: kar 28 tekem proti deželni smetani Naši društvi na štartu z mladima, a solidnima in motiviranima postavama - Favoriti iz Trsta in Vidma V soboto se bo pričela košarkarska sezona 1997/98 za kadete, ki bodo nastopili v državnem prvenstvu. Vpisanih je 15 ekip, med katerimi sta tudi dva zamejska predstavnika, Bor Friulexport in Kontovel. Prvenstvo bo za Martini j eve in Vremčeve varovance izredno težka preizkušnja, saj bodo odigrali kar 28 tekem proti najboljšim postavam iz dežele, ob tem pa se bodo mogli spopasti s številnimi napornimi gostovanji na tujem. Težko je napovedovati morebitne razplete in protagoniste v takem prvenstvu, kjer se praktično nič ne ve o ostalih ekipah, kljub temu pa uvrščamo med favorite tržaški peterki Genertela in Don Bosca ter videmska pred- stavnika Bicinicco in UBC. Borovci in Konto-velci imajo mladi, a že dokaj solidni ekipi, vsi igralci pa so zelo motivirani, da dosežejo čim-boljše uvrstitve. V uvodnem kolu bodo Sveto! vančani zaigrali na Stadionu 1. maj proti Pozzuolu, Kraševci pa bodo gostovali v Pordenonu proti domači ekipi Arniči del B asket. l.KOLO: Bor Friulexport- Pozzuolo, Bicinicco- Polisigma Zoppola, UBC Videm- Don Bosco, Libertas- Acli Ronke, Genertel- Inter-muggia, Arniči del Basket Pordenone- Kontovel, Fiumicello- Itala San Marco Gradišča, Co-droipese prost. BOROVA POSTAVA: BOSARI Danilo, KRCALIC Saša, SANTI Devan, SMILOVICH Dimitri (vsi 1981), BETTIOLO Marco, COS-SI3TTA Denis, GABURRO Riccardo, KAFOL Luka, KODRIČ Matjaž, KRMEC Davide, LOMBARDO Roberto, LOVRIHA Emanuel, PISON Igor, ROMANO Boštjan, SCARCIA Martin, STOKELJ Niko, TOLENTINO Gerar-do in VERRI Peter (vsi 1982), trener MARTINI Lucio KONTOVELOVA POSTAVA: PAOLETIC Roby (1981), BUDIN Matej, DOGLIA Denis, GREGORI Matija, HROVATIN Andrej, KOCJANCIC Vasilij, SEMEC Alen, SIBELJA Igor, ŠUŠTERŠIČ Danijel, ŽAGAR Thomas (vsi 1982), NABERGOJ Tomaž in ROGELJA Jure (oba 1983), trener VREMEC Andrej (nš) KOŠARKA / V SOBOTO ZAČETEK C2 LIGE S TEKMO V PORC1I h Dom Rob Roy Agorest tokrat tidno namerava ostati med tretjeligaši Dom Rob Roy Agorest 97/98 Dušan KOŠUTA 69 175 piay Marko Gorsi 67 178 play Sasa Primožič 75 180 play David Gej 78 186 branilec Cristiano Franco 72 182 branilec Egon Covi 80 188 branilec Fabrizio Campanello 67 186 branilec Renzo Di Cecco 67 188 krilo David Ambrosi 72 188 krilo Vasja Jarc 65 198 center Franco Podbersig 61 200 center Andrea Guameri 72 204 center Trener: Livio SEMOLIČ Očitno je, da v deželni košarkarski zvezi vlada precejšnja zmeda. Po »aferi Saci-le«, v katero je bil vpleten tudi Jadran, se je zataknilo tudi glede prvenstva C2 lige. Pro Domu, ki bo zastopal našo košarko v tej ligi, so sprva prejeli začasen koledar z navedbo, da jih v prvem kolu Čaka domači nastop z Robarjem. Naknadno je prišlo sporočilo, da se bo prvenstvo začelo 18. oktobra, predvčerajšnjim pa spet spremembra: Prvenstvo se začenja že poju-hišnjim, domovci pa se morajo Podati na gostovanje v Porcio! Društva, ki se že tako ubadajo z vsakovrstnimi problemi in tre-11 ar ji, ki resno planirajo vadbe-ne cikle, si taksnega kaosa res ne zaslužijo. Kakorkoli že, pri Domu Rob Roy Agorest so se s tem že sprijaznili in njihova pozornost j6 zdaj povsem usmerjena v sobotni spopad. O prvenstvu in ciljih domovcev smo se na kratko pogovorili s trenerjem in prvim možem. Domove košarke Liviom Semoličem. Pred dvema sezonama ste že igrali v C2 ligi, a ste iz nje takoj izpadli. Upati je, da bo letos drugače... »Letošnje prvenstvo je v bistvu podobno takratnemu, razlika je v formuli in številu nastopajočih. Za nas mora biti tista ponesrečena izkušnja dobra šola. Naš pristop do te lige mora biti tokrat drugačen. Prvenstvo bo zelo zahtevno, ne sme pa se zgoditi, da popustimo že ob prvih težavah. Zavedam se, da še nismo v optimalni formi. Zelo dosti smo delali na področju kondicijske vadbe, tehnično in taktično pa še nekoliko zaostajamo. Treba bo še nekaj časa potrpeti. Zadnji predprvenstveni nastopi so bili nekoliko protislovni. Te skrbijo porazi na turnirjih z našimi četrtoligaši? »Pokazalo se je, da smo še premalo uigrani, vendar nisem zaskrbljen. Na prijateljskih tekmah z ekipami iz višje lige, kot so Jadran, Nova Gorica, Gradišče in Manzano, smo igrali dobro. Pokazalo se je, da je naš potencial dober.« Drži, da trenirate petkrat na teden? »Ja. To kaže, da so vsi igralci prepričani, da je letos potrebno veliko delati.« Je tudi znak ambicioznosti. Je udeležba stoodstotna? »Je, nekaj objektivnih težav imajo samo igralci, ki so zaposleni.« Kateri je pravzaprav vas cilj? »Prvenstvo je razdeljeno na dva dela (in dve skupini, op. ur.), kar je za nas novost. Naš cilj je, da v prvem delu dosežemo uvrstitev med prvih šest. To nam bi zagotovilo obstanek v ligi. Naše moči bo potrebno zelo pozorno prerazporediti. Ne sme se zgoditi, da vse energije iztrošimo že v prvem delu; še zlasti v primeru, da ne bi dosegli načrtovane uvrstitve in bi se morali boriti za obstanek. Treba je namreč vedeti, da v play outu izpadejo iz lige štiri ekipe na osem!« (ak) Obvestila OK VAL vabi na občni zbor društva danes, 9, oktobra, v domu A. Budal v Standrezu, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠK KRAS - rokometni odsek vabi fante (letniki 84/85 in mlajši), ki bi se želeli udejstvovati z rokometom na skupen sestanek v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri, v telovadnici v Zgoniku. ZSSDI obvešča, da bo danes, 9. oktobra, ob 20.30 na sedežu SPDG, ul. Malta 2 v Gorici, seja smučarske komisije. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba v ponedeljkih od 20. do 21. ure. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča, da se bo pričela rekreativna telovadba za odrasle 15. oktobra. Vršila se bo vsako sredo, od 17. do 18. ure, v mali telovadnici italijanske srednje sole v ul. D’Annunzio 48 (informacije: Vesna, tel. 271862, ob uri kosila). KOROŠKA / OD SEL PREKO CELOVCA DO 2ELEZNE KAPLE Bogata kulturna ponudba na 8. Primorskih dnevih Več gledaliških predstav - Razstava Maria Magajne CELOVEC - Tradicionalni, letos že 8. Primorski dnevi na Koroškem, ki jih vsako drugo leto prireja KrSCanska kulturna zveza (KKZ) v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovensko prosveto v Trstu ter s kulturnimi društvi po vsem dvojezičnem ozemlju Koroške, se bodo tudi letos odlikovali z bogato kulturno ponudbo. Gostujoče gledališke skupine, glasbeniki ter strokovnjaki na področju književnosti in fotografije bodo Slovencem na Koroškem omogočili obširen vpogled v kulturno ustvarjalnost Slovencev v Italiji. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer je prepričan, da bodi tudi letošnji dnevi dobro obiskani in da bodo naleteli na pozitiven odmev. Niz prireditev se bo v nedeljo začel z uprizoritvijo mladinske igre »Tajno društvo PGC« (režija Lučka Susič), gostoval pa bo gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba v Trstu V ponedeljek je v katoliškem domu prosvete Sodalitas na sporedu odprtje fotorazstave Maria Magajna »Delo 1944-1955«. Razstavo bo predstavil Primož Lampič, pripravil pa jo je Arhitekturni muzej v Ljubljani. Za glasbeni okvir bo poskrbel vokalni tercet VER LEATUM iz Trsta. Književnosti je namenjena tretja prireditev v okviru Primorskih dne-vov na Koroškem. V Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu bo prof. Lojzka Bratuž predstavila knjigo »Gorica v slovenski književnosti«, glasbeni spored bodo oblikovali učenci Glasbenega centra »Emil Komel« iz Gorice. Z mladinsko igro »Vidi se, da je tvoja hči« (Norma Sermež), igro o naSih skupnih problemih v režiji Emila Aberška, pa se bo koroški publiki predstavil mladinski dramski odsek prosvetnega društva Standrež v soboto, 18. oktobra v Globasnici. 8. Primorski dnevi na Koroškem bodo sklenjeni v nedeljo, 19. oktobra v farni cerkvi z duhovnim koncertom »Vivaldijev Magnificat«. Gostuje Glasbeni center Emil Komel iz Gorice z dirigentom Stojanom Kuretom. Ivan Lukan Danes štart 2. Kraškega Oktoberfešta Od danes do ponedeljka, 13. oktobra se bo v Praprotu, v mikavnem borovem gozdiču, kjer navadno prirejajo šagre, pričel 2. Kraški OktoberfeSt v priredbi SKD Vigred iz Šempolaja. Na ploščadi je že postavljen šotor. V primeru, da bo vreme ponagajalo, bodo gostje pod streho. Tako bodo lahko sledili raznim kulturnim točkam, zaplesali ob zvokih ansamblov, se pogostili ob tipičnih jedeh in si namočili suha grla z dobro žlahtno kapljico in okusnim pivom. Za današnjo otvoritev, ki je predvidena ob 19. uri bodo poskrbeli člani tamburaskega ansambla KD France Prešeren iz Boljunca. Zvečer pa bo igral ansambel Kraški kvintet. Drage bralke in bralci, Vigred torej vabi na 2. Kraški OktoberfeSt, z željo, da se v naši družbi za trenutek sprostite in pozabavate. Organizatorji SKD Vigred Vam bodo iz srca hvaležni za vašo prisotnost. (S.K.R.) V soboto v Pordenonu Dnevi nemega filma Z najboljšim filmom Davida W. Griffitha »Rojstvo neke države« bodo v soboto, 11. oktobra odprli v pordenonskem občinskem gledališču Verdi 16. festival nemega filma, ene največjih in najpomembnejših tovrstnih filmskih manifestacij sploh. Program letošnjih dnevov nemega filma sta včeraj predstavila tisku glavna organizatorja Piero Colussi in Carlo Montanaro ob prisotnosti predsednika Trgovinske zbornice iz Pordenona Augusta Antonuccija ter predstavnikov raznih sponzorjev manifestacije, ki so poleg Dežele, Pokrajine, Občine in Trgovinske zbornice tudi predsedstvo ministrskega sveta, fundacija Grup, Telecom Italia, Pordenon-ski velesejem, Selečo Italtel Multimedia, Ersa 100 per 100 Friuli, Friuli Grave itd. Posebej je treba poudariti, da bo predvajanje Griffithovega filma spremljala glasba, ki jo je na podlagi izvirne partiture predelal John Lanchberry, izvajala pa jo bo skupina Camerata Labacensis iz Ljubljane pod Lanchberriyjevim vodstvom. Posebna pozornost bo torej, kot rečeno, posvečena »očetu filma«, kot so poimenovali Griffitha. V teku let nameravajo predstaviti javnosti vse, kar še obstaja iz njegove zapuščine, hkrati pa bodo poskrbeli tudi za restavracijo njegovih filmov. Sicer pa ne bo samo Griffith atrakcija letošnjega festivala. Manifestacija je že sama na sebi predmet velikega zanimanja tudi zaradi prisotnosti številnih uglednih filmskih ustvarjalcev, izvedencev, raziskovalcev in strokovnih novinarjev. Poleg tega pa so nrireditelji poskrbeli za nekaj prijetnih presenečenj, kot na primer za predvajanje edinega obstoječega filmskega pevskega nastopa slovitega Carusa iz leta 1908, za prikaz antologije reklamnih filmov nemške avantgarde iz desetih in dvajsetih let, za kolosal znanstvene fantastike iz leta 1929 ter za predvajanje filma legendarne kitajske igralke Ruan Lingyu. Med zanimivosti letošnjega festivala velja omeniti tudi prikaz filma »The Lost VVorlda iz leta 1925, ki velja za nekakšnega predhodnika Spielbergovega filma o dinozavrih. Restavrirani film animiranih bitij, ki so bila sad fantazije VVillisa 0’Briena, bomo v Pordenonu lahko gledali prvič v Evropi. Za zaključni večer (18. oktobra) je predvidena predstava »kitajskih senc« v izvedbi skupine iz Turina ter predvajanje pred 70 leti izdelanega filma »The Jazz Singer«, ki predstavlja prvi primer govorjenega filma. Vzporedno s filmskimi predvajanji bo v prostorih bivšega samostana sv. Frančiška potekala druga uzvedba »Pordenone Film Fair«, to je sejem knjige in filmskega zbirateljstva, ki predstavlja edinstveno priložnost za stike in izmenjavo mnenj in predmetov med zbiratelji in izvedenci iz vsega sveta. Pariz se seli v Ljubljano: Vsakotedenski knjižni sejem na Cankarjevem nabrežju Z namenom stalne popestritve življenja na ulicah, trgih, rečnih nabrežjih in mostovih v Stari Ljubljani mestna občina Ljubljana in Društvo slovenskih pisateljev (DSP) pripravljata novo redno tedensko prireditev - Sobotni knjižni sejem na Cankarjevem nabrežju. Na sejmu, ki naj bi duh s pariškega Montmartra in bregov Sene prenesel tudi v slovensko prestolnico, se bodo ob sobotah predstavljale založbe, knjižni antikvariati in "bukinisti", kasneje pa morda še filatelisti in numizmatiki ter ulični portretisti in slikarji. Prvi sejem se bo z literarno matinejo slovesno začel v soboto, 11. oktobra, ob 10. uri. Kot sta na današnji novinarski konferenci poudarila predsednik koordinacijske skupine za vodenje akcije Ljubljana - moje mesto Karel Pollak in predsednik DSP Evald Flisar, je glavni namen sejma opozoriti na slovensko leposlovje, Slovencem pa omogoči- ti, da bi pokazali kvalitetnejši odnos do knjige. Doslej so svojo navzočnost na sejmu najavili le založbe in založniki, organizatorji pa pričakujejo, da bodo Canka-rejevo nabrežje kmalu obogatili tudi bukinisti. (STA) Seča pri Portorožu: mednarodni simpozij Forma Viva 1997 V Seči pri Portorožu od 15. septembra poteka mednarodni simpozij Forma Viva 1997, na katerem sodeluje pet kiparjev iz štirih držav, in sicer Jose R. Villa Soberon (1950) s Kube, Gualtiero Mocenni (1935) iz Italije, Dado Poposki (1933) iz Makedonije ter Roberto Steli (1953) in Kiar Meško (1936) iz Slovenije. V soboto, 11. oktobra, bo prva javna predstavitev stvaritev tokratne Forme Vive, ki se bo predvidoma končala 20. oktobra. (STA) Razstava telekartic Telekoma Slovenije v Piranu V piranski mestni hiši bo do jutri, 10. oktobra, na ogled razstava telekartic Telekoma Slovenije. Na razstavi, ki so jo odprli prejšnji petek, je predstavljenih vseh 56 vzorčnih primerkov telefonskih kartic z različnimi motivi, kolikor jih je po juniju 1995 izdal Telekom Slovenije. Telefonska kartica je nov in izviren medij, ki omogoča številne možnosti oglaševanja in sporočanja. Medtem ko je hrbtna stran telekartice namenjena predvsem oglaševanju, pa so prve strani Telekomovih telekartic vse pogosteje likovno in grafično izdelane kot umetniški izdelek. Podobno kot pisemske znamke jih izdajajo tudi ob posebnih priložnostih, tako da so postale iskan predmet celo med zbiratelji. Pri Telekomu so doslej prodali že več kot dva milijona t.i. telefonskih kartic s čipom, ki jih izdeluje francosko podjetje Gem-plus. V prodaji so trenutno kartice za 50, 100 in 400 impulzov, pripravljajo pa tudi že izdajo kartic s 25 in 200 impulzi. (STA) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Jutri, 10. t. m., ob 20.30 (red A) prva premiera v letošnji sezoni 1997/98 s predstavo »Tri sestre« A. P. Čehova. Režija Dušan Mlakar. Ponovitve v soboto, 11. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri (red C), v torek, 14. t. m., ob 20.30 (red F), v sredo, 15. t. m., ob 20.30 (red D) in v četrtek, 16. t. m., ob 20.30 (red E). Abonma 97-98 - vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. (040) 632664. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), lahko podpišete nov abonma. Za informacije lahko pokličete zeleno številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). V teku je predprodaja vstopnic za abonma prostega reda. Abonenti lahko pri blagajni gledališča rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder). V nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 21. uri bo na sporedu balet Michaila Barišniko-vega »An evening of mušic and dance«. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Jutri, 10. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri (red B) koncert Orkestra gledališča Verdi. Dirigent VVoldemar Nels-son, solistka Teodora Campagnaro (violončelo). Na programu Mozart in Mahler. Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Danes, 9. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Abonmaji so na razpolago tudi pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Di-scotex v Vidmu. GORICA Kulturni dom Danes, 9. t. m., ob 18.30 predstavitev ponatisa knjige »Iz mojega življenja«, ki jo je dr. Henrik Tuma izdal leta 1937. O Tumi in njegovem delu bosta spregovorila dr. Branko Marušič in Marko VValtritsch. ___________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete gledališki abonma (do 10. t. m.) ali glasbeni abonma (do 17. t. m.). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355). PORTOROŽ Avditorij - glavna dvorana V nedeljo, 12. oktobra, ob 18.00 in 20.30 bo na sporedu srhljivka »Teorija zarote« (Con-spiracy Theory). Režija Richard Donner, v glavnih vlogah nastopata Mel Gibson in Juha Roberts. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 10. t. m., ob 20. uri gostuje v Bovcu s predstavo »Dva« V soboto, 11. t. m., ob 10.00, 11.30 in ob 16.00 Goriški vrtiljak: gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo »Kokoška Emilija« (za abonma Mali polžek in izven). LJUBLJANA SNG Drama Danes, 9. trn., ob 20. uri (izven - konto): D. Mamet »Oleanna« . Mestno gledališče ljubljansko Danes, 9. t. m., ob 19.30 (abonma red B): J. B. P. Moliere »Tartuffe«; ob 22 uri (za izven in konto) Tony Dunham »Ljubezen & seks & terapija«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Unita Jutri, 10. t. m., od 21. ure dalje celovečerni koncert Antonella Vendittija. Prodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti. Bar »II Pošto delle Fragole« Jutri, 10. t. m., ob 21. uri koncert skupine Jimmy Joe’s Band, ki bo izvajala blues glasbo. Gledališče Miela V sredo, 15. t. m., ob 21. uri koncert Dom Taty Tomka - Alfredo Lacosegliaz Pat-chvvork Ensamble. Luteranska Cerkev (Ul. Panfili 8) V soboto, 11. t .m., ob 21. uri koncert baročne skupine Nova Academia. Nastopajo: Rita Susovsky (sopran), Stefano Casaccia (flavta), Irena Pahor (viola), Davide Masarati (kla-viCembalo). Klub Hip Hop Jutri, 10. t. m., nastop skupine Fightin’ Sisters. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri bosta v okviru Onskih glasbenih srečanj nastopila Marko Feri (kitara) in Ettore Michelazzi (prečna flavta). Na sporedu Turina, De Falle, Llobet, Dyens, Villa Lotos, Rodrigo, Ibert in Piazzolla. PASSARIANO Villa Manin Glasbena srečanja v Vili Manin - v nedeljo, 12. t.m., ob 17. uri koncert skupine »Trio d’Archi«. ___________SLOVENIJA______________ NOVA GORICA Grad Dobrovo V petek, 17. t. m., se bo ob 20. uri v prvem koncertu cikla komorne in sofistične glasbe - Hitove muze na Gradu Dobrovo, predstavila Silvia Ballerini (Italija) na Schubertovem glasbilu. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 10. t. m., ob 20. uri (zeleni abonma) bo v Gallusovi dvorani koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Anto; na Nanuta. Sofisti Trio Evropa. V soboto, 11. t. m., ob 20. uri bp v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 25-letnici Ljubljanskega okteta. V nedeljo, 12. t. m., ob 21. uri v veliki sprejemni dvorani večer zydeca s skupino C.J. Chenier in The Red Hot Lousiana Band. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Za-vagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dacanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Umik razstave: ob delavnikih in praznikih - 10-13/17-20; do 12. oktobra, ob priliki Barcolane, bo razstava zvečer odprta do 22. ure. Gledališče Miela: do 16. t. m. je na ogled fotografska razstava Oscarja Vecchiata. Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Omaggio a.Sissi - ventagli della collezione Aldo Dente«. MILJE Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negri' sin«: jutri, 10. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave F. Tomasija. Razstava bo na ogled do 20. t. m. Umik: ob delavnikih od 10. do 12-ter od 17. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. NABREŽINA Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih- SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja L.PerelU- GORICA Kulturni dom: na ogled je fotografska razstava Valterja Nanuta o Doberdobskem jezeru-Ars Galerija v Katoliški knjigarni: do 18- *' m. razstavlja Claudia Raza. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled J® razstava del Lojzeta Goršeta ob 100-letnicl rojstva. TRŽIČ Galerija »Alle antiche mura«: do 9. t. h1, razstavlja svoja olja in akvarele Majda Sr® botnjak - Ostan. ___________SLOVENIJA KROMBERK (Nova Gorica) g Grad Kromberk: na ogled je retrospektiv11® razstava Negovana Nemca »Poezija v kam11 - deset let pozneje« TV SPORED Četrtek, 9. oktobra 1997 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Q Gustav M TV DNEVNIK M Senatorju Darku Bratini I v spomin (ponovitev) £» RAI 1 6.30 9.35 11.00 12.25 12.35 13.30 14.05 15.55 17.50 18.00 18.10 18.45 19.50 20.40 20.50 23.10 23.15 0.220 0.50 1.20 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd; Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La sete deli’ oro (pust., ZDA ’49, i. Ida Lupino) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Jamra Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija, (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta. Ferracini), vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: L’ inviato spe-ciale (vodi Piero Chiam-bretti) Variete: Faccia tosta (vodijo Teo Teocoli, Wendy VVindham, Marco Milano) Dnevnik Aktualno: La frontiera nascosta - Un viaggio ai confini della vita Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Media/Mente, 1.15 Filozofija: Adrian Peperzak NoCni pogovori RAI 2 6.25 7.00 7.25 10.00 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 16.30 16.15 18.20 18.40 19.05 20.30 20.50 23.40 0.10 0.15 0.50 Variete; Videocomic Nad.: Zelene jagode Variete za najmlajše, vmes (9.35) nan, Lassie Nad.: Qtiando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vbstri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in držba, Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Aktualno: cronaca in di-retta - Kronika v živo 16.50,18.15 Dnevnik Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Extra-large (i. Bud Spencer) Večerni dnevnik Proza: Vajont - Storia di uha tragedia annunciata Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese Danes v parlamentu, vreme, šport, Pit Line Film: Quattro irresistibili brontokmi (kom., ’95) RAI 3 6.00 8.30 9.05 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 17.00 18.20 18.25 19.00 19.55 20.15 20.40 22.30 22.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik Dokumenti Film: La bella avventu-riera (dram., VB ’45) Media/Mente, 11.00 Grand Tour Dnevnik. 12.15 Šport Nad.: In nome della fa-miglia Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Športno popoldne: SP v kolesarstvu, rubrika On-da azzurra, motonavtika Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Film: Incubo d’ amore (dram., ZDA ’93, i. J. Spader, M. Amick) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top secret, 23.55 Report Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario gg RETE 4 % ITAUA 1 Nad.: Lasciati amare. Otroški variete Ciao ciao 6.30 Perla nera mattina, vmes risanke TV film: venti di guerra Nan.: Genitori in blue (i. R. Mitchum, 4. del) jeans, 9.50 Classe di fer- Nad.: Vendetta d’ amore. ro, 11.30 Chips 9.20 Amanti, 10.00 Regi- Šport studio, 12.25 Odpr- na, 10.30 Sei forte papa, ti studio, 12.50 Fatti e 11.30 dnevnik misfatti (vodi Paolo Li- B Aktualno: Forum guori) Kviz: Kolo sreče Variete za najmlajše, Dnevnik Tg 4 vmes risanke, nan. Bee- Nad.: Sentieri - Steze tleborgs Film: Prendila, e mia Varieteji: Ciao ciao Para- (kom., ZDA -63) de, 14.00 Le lene vodi Si- Kviz: OK, il prezzo e gin- mona Ventura), 14,20 sto (vodi I. Zanicchi) Colpo di fulmine Dnevnik in vreme Nan.: Beverly Mills (i. Ja- Variete: Game Boat sen Priestlev) Film: lo speriamo che me Variete za naj ml jase la cavo (r. L. VVertmuller, Nan.: Sweet Valley High, i. Paolo Villaggio) 18.00 Willy, princ Bel Film: Carlito’s Way Aira (dram., ZDA *93, r. B. De Odprti studio, vreme, Palma, i. Al Pacino) 18,55 Šport studio Pregled tiska Varieteja: Fn ego! (vodi Film: Stardust Memories Alessia Marciizzi), 19.40 Le iene Glasba: Sarabanda (vodi S CANALE5 Enrico Papi) Aktualna odd.: Moby Dyck (vodi M. Santoro) Glasba: Night Express Na prvi strani, vreme Italija 1 šport Jutranji Tg5 Nan.: Star Trek, 2.40 Ba- Nan.: Komisar Scali retta Variete: Maurizio Costan-zo Show Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier) STELE 4 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron 19.30, 23.00 Dogodki in Moss) odmevi Aktualno: Domini e don- Mu Made in Italv ne - Moški in ženske (vo- 11 supplemento di Maria De Filippi) iflfR V pričakovanju Barcola-ne, 19.00 ŽoOm umetnost Aktualne teme: Verissi- mo (vodi Marco Liorni) in kultura TV film: Legami di san- Nan.: Katts & Dog gue, vincoli d’ amore M tli Film (dram., ZDA ’92, i. Drnce Dvaison, Joanna Kerns) Aktualna kronika iz vsakdana: Verissimo (vo- (#) MONTECARLO di Marco Liorni) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 19.50 Šport Variete: Striscia la noti- Film: Falchi in picchiata zia (vodita Ezio Greggio (vojni, ZDA ’48) in Enzo lachetti) Nan.: Ironside Variete: Galleria di stelle, Film: Matrimoni a sor- vmes (22.45) dnevnik preša (’52, i. G. Rogers) Nan.: 11 ritomo di Missio- Variete: Tappeto volante ne impossibile - Mašče- Variete: Zap zap vanje, vmes (1.00) nočni Aktualno: Quinto potere? dnevnik Film: L’ uomo che venne Striscia la notizia dal nord (pust., VB 71) Nan.: Hitchcock Film: Il ladro di Parigi St Slovenija 1 Slovenija 2 Vremenska panorama - 0.35 Teletekst TV Slo- Včeraj, danes, jutri venija Videoring Euronews Tedenski izbor: nan, Ho- Tedenski izbor: Filmski ganova druščina (ZDA, triki 12. epizoda), 10.50 film: Koncert simfonikov RTV Goodbve, Columbus (Ronald Zollman) (ZDA 1969, r. L. Pierce, i. Nanizanka: Grace na R. Benjamin, Ali Mac- udaru (ZDA, 6. epizoda) Gravv, Jack Klugman) SP v kolesarstvu (posne- BS Poljudnoznanstvena od- tek iz San Sebastjana) ■ daja: Divja Avstralija Nadaljevanka: Tri krone Poročila (Švedska, 7. del) TV igrica: Kolo sreče Dokumentarna serija: Videostrani Očividec (VB, 7. del) Novice iz sveta razvedri- Resnična resničnost la Nanizanka: Karina in Ari Drama: Cisto perilo (Dan- (Francija, 7. epizoda) ska, J. Brovvn, zadnji del) Napovednik TV Prodaja Včeraj, danes, jutri Videostrani Košarka: Union Olimpija Obzornik - Alba (evropska liga. Otroški program: moški (iz Ljubljane) Sprehodi v naravo, 17,25 Podoba podobe Quasimodove čarobne Dokumentarna oddaja: dogodivščine (Francija, Salman Rushdie (VB) 25. del) Koncert B. B. Kinga Po Sloveniji Podoba podobe (ponovi- Prodaja tev) Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risanka Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov B TV Dnevnik, vreme, šport 9 Tednik M EPP gg Nan.: Frasier (ZDA, 18. epizoda) Sejem sodobna elektronika Odmevi, vreme jflRj Šport n Omizje Tednik @ Koper Videoring Videostrani Euronews Film: Maxie (ZDA ’85, r. Paul Aaron, i. Glenn Cio- TV PRIMORKA se, M. Pantinkin) Meridiani B Program v slovenskem je- ■1 ziku: Pomagajmo si 17.00 Videostrani Reportaža Zdravje in mi Primorska kronika ran Nogomet: Slovenbija - Vsedanes - Tv Dnevnik, iHj Italija (U-20) vreme, šport Napovednik, videospot Risanke: Super Book mm Dnevnik TV Primorka Četrtkova športna oddaja Aktualno Košarka: Union Olimp- Kontaktna oddaja: Gianni pija - Alba Berlin (EL) za vas TV dnevnik Vsedanes, Sprememba z Rudijem vreme, 22.05 Euronevvs (alternativno zdravljenje) Euronews Dnevnik TV Primorka Program v slovenskem jeziku - Zabavno glasbena oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 6. del); 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.00 Draga '97: Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu; 12.40 Cecilijanka '96: MPZ štmaver; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; Veš, poet, svoj dolg?!; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 1947 - Diplomacija in življenje ob meji; 18.40 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19,30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled vtiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Ita- lijanska glasba: Pizza Connection; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.0-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večer Oskarjev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla slngle; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7,30,8.00,8.30,9,30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14,40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19,30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Življenje kot izziv; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonnikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja I, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG 7^ r _ . SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDISCE SREDISCE ANT1-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 18.27. Dolžina dneva 11.10. Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 0.26. Morje skoraj mirno, temperatura morja 20,1 stopinje C. Vremenski vpliv bo sprva zmerno obremenilen, proti večeru pa se bo okrepil. PLIMOVANJE Danes: ob 4.51 najvisje 11 cm, ob 9.42 najnižje 3 cm, ob 15.02 najvisje 14 cm, ob 23.00 najnižje -27 cm. Tutri: ob 6.40 najvisje 20 cm, ob 12.39 najnižje -4 cm, ob 17.44 najvisje 13 cm, ob 0.29 najnižje -31 cm. Ve (i Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 21 2000 m 11 1000 m 17 2500 m 9 1500 m 13 2864 m 8 ° G /y°mc KRANJSKA GORA _ m > , o X TRŽIČ CELJE 12/13 O '2/2 ČEDAD— 13/19 OVIdem o i4/io v LJUBLJANA 13/19 ^N. GORICA 16/18 l&m N. MESTO "nili o _ ...... , ’ SS Mm ,dh> ° UMAG postoma „ KOČEVJE o,.,,. „”,«,5» " ^ IREC »"'N Or^ V petek bo v vzhodni Sloveniji deloma jasno in toplo. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblaCno. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, ki se bodo v noči na nedeljo okrepile. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Moda tudi za gospe, ki ljubijo razkošje MILAN - Italijanska moda mora seveda poskrbeti tudi za gospe, čeprav so se v skladu s splošnim trendom tudi slednje odločno pomladile, kar pomeni tudi, da se - po odločitvah modnih mojstrov - oblačijo ali preoblačijo v najstnice ali pa v zapeljive mladenke. Za gospe, ki vselej vedo, kaj je pravi glamour, je kot običajno poskrbela hiša Genny, ki je svoje tokratne modele predstavila v mično urejenem parku. Tudi pri Genny so se za spomla-dansko-poletno sezono ’98 odločali predvsem za obleke, in to v glavnem oprijete in rahlo prozorne. Na sliki levo dva nazorna modele iz kolekcije Genny, predstavljene na tokratnih milanskih prikazih ženske visoke vem mnenju primerne tudi za na kopanje (na spodnji sliki desno, f. AP). V rahlem nasprotju z večino kolegov pa je Ar-mani ponovno izpostavil suknjič. Niti on se ni izognil razgaljenemu, kot priča slika levo spodaj (f. AP), vendar pa je ženski suknjič, ki je pravzaprav Armanijeva »iznajdba«, ponovno v ospredju. Ne gre več za povsem moško interpretacijo suknjiča, tudi ga Armani ni več predlagal v kombinaciji z enakimi hlačami. Suknjič je »nežnejši«, nosi se ga lahko kot bluzico, predvsem pa je tokrat mojster predstavil pestrejšo paleto barv. Naslednje leto, so napovedali, se bo Armani preizkusil tudi z notranjo opremo stanovanj. F / _______J pripravljene mode (f. AP). Za prave gospe, ki ljubijo razkošje, so poskrbeli tudi pri hiši Prada. Modeli te znamke so vse bolj priljubljeni, predvsem v ZDA in na Japonskem, tokrat so se tudi pri tej hiši odločili predvsem za obleke, kot dokazuje slika desno (f. AP). Včeraj je na milanskih prikazih nastopil tudi Gianfranco Ferre, ki je vselej zagovarjal bogato modo. Tudi Ferrejevi predlogi za prihodnjo spomladansko-poletno sezono so ubrani na precej skupno noto razkritega s svetlikajočimi dodatki, med njegove posebnosti pa sodijo lahkotna prozorna oblačila, katerih uporabo ne omejuje na svečanejše ah večerne priložnosti, saj so po Ferreje-