Gospodarstvo.
Plemenski izbor v vinogradih.
(Nadaljevanje in konec.)
Ozrimo se n. pr.  na našo domačo vrsto
posip, ki tvori glavni nasad v naših ljutomerskih, haloških in Slovenskih goricah. Koliko raznolicnosti najdemo v tej vrsti! Eni trsi so redno bogato obloženi in imajo večinoma zdravo grozdje ; drugi zraven stoječi so sicer tudi redno rodni, a njih grozdje po-največkrat segnije. Zopet drugi nastavijo mnogo grozdja, ki se pa redno vsako leto osiplje ; v jeseni je trs vsikdar prazen. Nekateri so v rodovitnosti nestanovitni, eno leto so rodni, drugo leto se osipljejo ali pa sploh ne nastavijo grozdja. Eni zopet imajo bolj debele jagode, drugi bolj drobne itd. Pa tudi glede odporljivosti proti boleznim se lahko opazuje pri posipu raznoličnost. Nekatere trse napade redno in močno oidij, četudi ee jih skuSa ovvarovati tako, kakor sosedne trse iste vrste, ki pa ostanejo zdravi.
Enako je pri drobnem rilčeku. On je pred cvetenjem bogato obložen z grozdjem, po cvetju pa je več ko polovico trsov praznih. Pa tudi v kakovosti grozdja se razlikujejo poedinci med seboj.
Več ali manj raznolicnosti se lahko najde pri vsaki vinski vrsti.
S skrbnim večletnim opazovanjem in zaznamovanjem bi se sčasoma lahko izbralo v vsaki zaželjeni, posamezni vrsti ali sorti tiste trse, ki vstrezajo v vsakem oziru. Pri ponovnem prenavljanju vinogradov pa bi že lahko jemali cepiče samo od teh izbranih trsov in od teh zopet samo srednje dele tistih rozg, ki so bile rodne. Uspeh bi bil hrez dvoma velikanski.
Taki plemenski izbor ne bode delal preglavice malemu kmetu-vinogradniku, ki obdeluje sam svoj vinograd in pozna raditega vsak svoj trs in njega lastnosti. Težje je pri velikem vinogradnem posestniku, posebno tam, kjer ni viničarjev; kjer pa so ti, bi moral biti njih ponos pomagati izpopolnjevati naše vinogradništvo tudi v tej smeri. Saj bo itak tudi njih korist, če bodo vinogradi do-bičkanosnejši kakor so sedaj, kajti stara je reč : Če se kmetu godi dobro, se godi tudi drugim stanovom dobro, osobito onim, ki so ž njim v tesni zvezi.
Vzvišena naloga vseh trsničarjev, ki pridelujejo cepljeno trsje za prodajo, pa naj bi bila, da prvi krenejo na zgoraj začrtano pot. Ker so večinoma posestniki vinogradov in jim potrebne razboritosti ne manjka, je treba samo še dobre volje in šlo bo. Saj se bo tudi izplačalo, kajti tudi v tem oziru bo v kratkem konkurenca med navadnimi cepljenci in cepljenci od izbranih trsov. Kdor bo pa preje prišel, bo preje mlel.
Vinarski inštruktor Zupane.
„PETOVIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju se je ustanovila na ustanovnem občnem zboru dne 14. t. m. Tako se je izvršila preosnova dosedanje družbe z omejeno zavezo „Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju" v delniško družbo.  Podjetje je popolnoma naeijo-
nalizirano, ker je v smislu predpisa nrinister-stva za trgovino in industrijo inozemski kapital udeležen samo 25%. V upravni svet so bili izvoljeai sledeči gg.: Dr. Ivan Fermevc odvetnik v Ptuju kot predsednik, ravnatelj Alojzij Tvkač in komercijanalni svetnik Anton Jurca kot zastopnika Ljubljanske kreditne banke, ravnatelj C. Toman in Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih kot zastopnika Mariborske eskomptne banke, ravnatelj Antič za Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu, dalje Dr. Marko Ettinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, zajedno podpredsednik, Franjo Čuček, Konrad Fiirst in Franc Hutter, veletrgovci v Ptuju. V nadzorstvo so se volili gg.: Josip Pirich in Franc Potočnik, usnjarja v Ptuju, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke A. Matevžič in Aleksander Ussar, računski svetnik in posestnik v Ptuju. Delniška glavnica znaša 16,000.000 K, ki se poviša vsled že podeljenega dovoljenja v smislu pravil pri prihodnjem izrednem občnem zboru na 25,000.000 K. Ugotovilo se je, da se ta nova domača industrija po vsem lepo razvija. V polnem obratu je že tovarna za usnje, gamaše, torbice in fino galanterijo, ter je ravnokar pričela obratovati tudi tovarna za čevlje.