PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Le^ Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 35 Maribor, petek 3.7.2020 OBČINA BELTINCI 571. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem načrtu za stanovanjsko naselje v severovzhodnem delu Beltincev Na podlagi 123. člena, v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19) je Občinski svet Občine Beltinci na 12. seji dne 24.06.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO NASELJE V SEVEROVZHODNEM DELU BELTINCEV 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje »Za ogradi« v severovzhodnem delu Beltincev (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve podrobnega prostorskega načrta), ki je bil sprejet z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v severovzhodnem delu Beltincev (Uradni list RS, št. 82/15) (v nadaljnjem besedilu: odlok o podrobnem prostorskem načrtu). 2. člen (1) Spremembe in dopolnitve podrobnega prostorskega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah podrobnega prostorskega načrta. (3) Grafični del sprememb in dopolnitev podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte: • izsek iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov v merilu 1 : 2000, ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI • območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000, • zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000, • prikaz ureditev glede gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra v merilu 1 : 1000, • načrt parcelacije v merilu 1 : 1000. (4) Spremembe in dopolnitve podrobnega prostorskega načrta imajo naslednje priloge: • izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, • prikaz stanja prostora, • strokovne podlage, • smernice in mnenja, • obrazložitev in utemeljitev, • povzetek za javnost.«. 3. člen Drugi odstavek 3. člena odloka o podrobnem prostorskem načrtu se spremeni tako, da se glasi: »(2) Območje podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri 38.831,3 m2 (3,9 ha) in zajema parcele št. 1382/1, 1381/1, 1381/2, 1381/3, 1378/2, 1377/7, 1377/8, 1377/6, 1374/2, 1370/3, 1370/2, 1370/1, 1371, 1367/5, 1367/4, 1367/3, 1367/2, 1367/1, 1365/3, 1365/2, 1365/1, 1364, 1362/3, 1362/2, 1362/1, 1363, 1358/3, 1358/2, 1358/1, 1359, 1354, 1355/1, 1355/5, 1355/4, 1355/3, 1356/1, 1356/2, 1352/3, 1350, 1349/3, 1352/2, 1349/2, 1349/5, 1349/4, 1348/12, 1348/10, 1348/11, 1348/9, 1348/8, 1348/7, 1348/5, 1348/2, 1344/2, 1344/1, 1343, 1341/2, 1341/1, 3935, 1096/6, 1096/7, 1096/8, 1096/9, 1091/5, 1090/1, 1090/2 in 1089/1 vse v k.o. Beltinci.«. 4. člen V 5. členu se besedilo »45 novih stavbnih zemljišč« nadomesti z besedilom »36 novih stavbnih zemljišč«. 5. člen V prvem odstavku 9. člena se besedilo »tri območja, in sicer SS1, SS2 in SS3« nadomesti z besedilom »dve območji, in sicer SS1 in SS2«. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1088 Tretji odstavek se črta. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »SS3« nadomesti z besedilom »SS2«. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek. 6. člen V prvem odstavku 13. člena se besedilo »elementarnih in drugih nesreč » nadomesti z besedo »požara«, za besedilom »med stavbami« se doda besedilo »in zadostne odmike stavb od mej parcel«, na koncu odstavka se črta pika in doda besedilo »kot so ustrezne protipožarne ločitve.«. 7. člen Peti odstavek 23. člena se črta. 8. člen Spremembe in dopolnitve podrobnega prostorskega načrta se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Beltinci. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. :032-01 /2020-12-136/VII V Beltincih, dne 24.06.2020 Občina Beltinci Marko Virag, župan 572. Zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 2019 Na podlagi 96. in 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617, 13/18) in na podlagi 83. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 12. redni seji dne 24.06.2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 2019, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja Občine Beltinci. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 2019 je realiziran v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Realizacija: 2019 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 7.359.197,39 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.329.198,65 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 5.252.512,69 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.706.153,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 513.618,96 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 27.200,36 706 DRUGI DAVKI 5.540,37 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.076.685,96 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 755.134,06 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 7.095,99 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 5.300,87 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 5.855,89 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 303.299,15 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 88.969,89 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 19.935,23 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 69.034,66 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1089 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 8.900,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 8.900,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 932.128,85 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 518.587,86 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 413.540,99 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 7.362.798,98 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.897.096,34 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 389.812,77 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 63.556,23 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.413.037,43 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 21.410,59 409 REZERVE 9.279,32 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 3.387.825,33 410 SUBVENCIJE 475.385,31 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.028.182,35 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 206.999,75 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 677.257,92 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.831.893,01 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.831.893,01 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 245.984,30 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 173.599,45 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 72.384,85 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -3.601,59 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 907.899,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 907.899,00 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1090 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 724.063,02 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 724.063,02 |X POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) 180.234,39 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 183.835,98 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 3.601,59 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 300.870,30 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU TEKOČEGA LETA 481.104,69 3. člen Zaključni račun Občine Beltinci sestavljajo splošni del, posebni del, realizacija načrta razvojnih programov in obrazložitve. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov, odhodkov in drugih izdatkov proračuna po proračunskih uporabnikih, programski klasifikaciji in proračunskih postavkah. 4. člen Zaključni račun Občine Beltinci za leto 2019 se objavi v uradnem glasilu občine, celotno gradivo pa na spletni strani Občine Beltinci (www.beltinci.si). Št.: 032-1 /2020-12-140/VII Beltinci, 24.06.2020 Občina Beltinci Marko Virag, župan OBČINA BLOKE 573. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o Urejanju prostora (ZUreP-2) (uradni list RS, št. 61/17) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 2. dopisni seji dne 29. 6. 2020 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se odvzame nepremičninam na: • parceli št. 20/4 k. o. 1694 Ravne pri Topolu ID zaznambe 15826596 • parceli št. 885/2 k. o. 1671 Gradiško ID zaznambe 14190120 • parceli št. 879/20 k. o. 1671 Gradiško ID zaznambe 14190120 II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parceli št. 20/4 k. o. 1 694 Ravne pri Topolu in parcelah št. 885/2 in 879/20 k. o. 1671 Gradiško v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0022/2020 Nova vas, 29. 6. 2020 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA DORNAVA 574. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2017, 20/2019) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 10. redni seji dne 28.5.2020 sprejel PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DORNAVA 1. Predmet tarifnega pravilnika 1. člen (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (v nadaljevanju: tarifni pravilnik) skladno s 54. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (v nadaljevanju: odlok) določa tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: javna služba): • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1091 (2) Tarifni pravilnik se uporablja za vse povzročitelje odpadkov in druge uporabnike s prve, druge, tretje in četrte točke prvega odstavka 7. člena odloka. (3) Tarifni pravilnik določa način oblikovanja postavk tarifnega sistema in način obračunavanja storitev za: 1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov vključuje zbiranje: a) ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, b) kosovnih odpadkov, c) odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, d) odpadkov s tržnic, e) odpadkov iz čiščenja cest, f) mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), g) bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in h) izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami; 2. obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov; 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 2. člen (1) Izvajalec javne službe ločeno vodi stroške, ki nastajajo v zvezi z: • zbiranjem in odvozom ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, • zbiranjem in odvozom odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • zbiranjem in odvozom odpadkov s tržnic, • zbiranjem in odvozom odpadkov iz čiščenja cest, • zbiranjem in odvozom MKO, • zbiranjem in odvozom BIO, • zbiranjem in odvozom izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • delovanjem zbirnih centrov, • zbiranjem in odvozom odpadkov s premično zbiralnico, • obdelavo BIO odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, • manipulacijo oziroma pretovarjanjem odpadkov, • nabavo in razvozom zabojnikov prostornine od 80, 120, 240, 550, 770 in 1100 litrov. (2) Prihodki in stroški doseženi s posebnimi storitvami se upoštevajo pri kalkulaciji lastne cene. 3. člen (1) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitve, ki sta na računu prikazane ločeno. (2) Cena javne infrastrukture vključuje: • stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture, • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, • stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, • finančno jamstvo in • odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. (3) Cena opravljanja storitev vključuje vse stroške, ki se nanašajo na opravljanje storitev. 2. Obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 4. člen (1) Cena storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med letnimi stroški zbiranja odpadkov in celotno letno količino zbranih odpadkov iz prve točke tretjega odstavka 1. člena tega tarifnega pravilnika. V ceno storitev zbiranja so vključene vse vrste komunalnih odpadkov zbrane iz zbiranja in odvoza MKO, zbiranja in odvoza ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06), zbiranje in odvoza ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločeno zbranih frakcij, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov in zbiranjem in odvozov zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe, v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov razen BIO, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike se izračuna na naslednji način: (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se izračuna na naslednji način: • Cena posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. 3. Obračun storitve zbiranja bio odpadkov 5. člen (1) Cena storitve zbiranja BIO odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški zbiranja in obdelave BIO odpadkov in celotno količino zbranih BIO odpadkov iz druge točke tretjega odstavka 1. člena tarifnega pravilnika. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja z BIO odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza BIO odpadkov se določi v tehničnem pravilniku. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1092 (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja BIO odpadkov izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih BIO odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev zbiranja BIO odpadkov med uporabnike se izračuna na naslednji način: (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja BIO odpadkov se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. 4. Obračun storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov 6. člen (1) Cena storitev obdelave, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški obdelave in celotne količine zbranih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno obdelave izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju obdelanih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev obdelave MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: |kfn masa «branih MKO odpadkov [kg] Sodilo za obdelavo MKO -,- —.----,-----------.-----1—,----.t-----------L t J obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO[l] (4) Izračun mesečnega stroška storitve obdelave MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. 6. Obračun storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 7. člen (1) Cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški odlaganja in deležem odloženih odpadkov od celotne količine obdelanih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno odlaganja izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju odloženih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: (4) Izračun mesečnega stroška storitve odlaganja ostankov ali odstranjevanja MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. 6. Obračun storitev javne službe v večstanovanjskih 8. člen (1) Obračun storitev javne službe v večstanovanjski objektih, se porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. (2) Izračun mesečnega stroška posamezne storitve javne službe v večstanovanjskih objektih se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. (3) Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. (4) Račun za posamezno prevzemno mesto se izstavi upravitelju večstanovanjske stavbe, kateri stroške porazdeli v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. (5) V kolikor večstanovanjska stavba nima upravitelja, izvajalec javne službe porazdeli stroške v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. 7. Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom 9. člen Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom se zaračuna v skladu 4., 5., 6. in 7. členom tarifnega pravilnika, razen za pogodbene uporabnike, ki se jim zaračuna v skladu cenikom izvajalca javne službe. 8. Obračun storitev javne službe za počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto 10. člen (1) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva tretjina velikosti najmanjšega zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (2) Lastniki objektov v skladu s prejšnjim odstavkom od izvajalca prejmejo 18 vreč volumna 80 l (6 za MKO, 6 za embalažo in 6 za papir), ki jih dvignejo na blagajni izvajalca javne službe v času uradnih ur. (3) Izračun mesečnega stroška za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto se obračunava na naslednji način: • Mesečni strošek posameznih storitev v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x 1/3 najmanjšega volumna zabojnika v l. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1093 (4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. (5) Izvajalec javne službe pošlje obračun storitev uporabniku 2-krat letno in sicer v mesecu januarju in juliju za preteklega pol leta. 9. Obračun stroškov nabave, odvoza, zamenjave in vzdrževanja tipiziranih zabojnikov 11. člen (1) Zamenjava zabojnikov se obračuna po ceniku, ki ga določi izvajalec javne službe. V stroške zamenjave zabojnika je vštet odvoz starega in dostava novega zabojnika na lokacijo povzročitelja odpadkov. V kolikor se ugotovi, da je tipizirani zabojnik poškodoval ali uničil izvajalec javne službe, je ga le ta dolžen brezplačno zamenjati. (2) V primeru večstanovanjskega objekta, se stroški zamenjave zabojnika porazdelijo med uporabnike v skladu z 8. členom tarifnega pravilnika. (3) Uporabnik v primeru poškodovanega zabojnika, zamenjavo tega zabojnika uredi izključno pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (4) Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki, lahko odjavijo določeno vrsto zabojnikov (izjema je MKO), v stroške odjave določenega zabojnika je vštet odvoz zabojnika v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V kolikor uporabniki odjavijo zabojnik za ločene frakcije se le-ti nadomestijo s tipskimi namenskimi vrečami. (5) Izvajalec v skladu s tehničnim pravilnikom omogoča čiščenje/pranje zabojnika za BIO odpadke 1-krat letno. V kolikor povzročitelj izrazi željo po dodatnem čiščenju/pranju zabojnika, se storitev obračuna v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 12. Ostale storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 12. člen (1) Izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzema najmanj 2-krat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj 1-krat v koledarskem letu od upravnika na njegov poziv. (2) Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje odpadkov s premično zbiralnico najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (3) Obvestila o akciji zbiranja morajo biti objavljena na krajevno običajen način in dostopna na spletni strani izvajalca javne službe. (4) V kolikor uporabnik storitev naroči dodaten odvoz kosovnih in drugih vrst odpadkov mora plačati stroške storitve po ceniku izvajalca javne službe. 13. Zbirni center 13. člen (1) Uporabnik storitev ravnanja s komunalnimi odpadki lahko v zbirnem centru letno brez dodatnega plačila odda: • -do 0,5 ločeno zbranih frakcij in • -do 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • -do 0,5 m3 BIO odpadkov in • -do 5 kg nevarnih odpadkov. (2) V primeru preseženih letnih količin iz prejšnjega odstavka, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku količino preseženih odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (3) Ne glede na količino pripeljanih odpadkov izvajalec javne službe zaračuna uporabniku storitev za naslednjo vrsto odpadkov: • -azbestni odpad (po ceniku izvajalca javne službe), • -vse vrste odpadkov, ki niso predmet zbiranja na zbirnem centru (po ceniku izvajalca javne službe). (4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (6) Drugi uporabniki lahko oddajo odpadke na zbirni center izključno v času obratovanja tehtnice od ponedeljka do petka med 8:00-15:00 ure. 14. Prehodne in končne določbe 14. člen (1) Ne glede na določbo 15. člena tega pravilnika, izvajalec javne službe uvede sistem obračuna storitev, določen v določbah 8. in 10. člena tega pravilnika, do 31. decembra 2020. (2) Ne glede na določbo 15. člena tega pravilnika, izvajalec javne službe prične obračun storitev, določen v določbah 8. in 10. člena tega pravilnika, vršiti s 1. januarjem 2021. 15. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-12/2020-1 Datum: 28. 5. 2020 Občina Dornava Janko Merc, župan 575. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki Na podlagi Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2017, 20/2019) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30 /2014) je Občinski svet Občine Dornava na 10.redni seji, dne 28.5.2020 , sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DORNAVA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dornava (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) skladno z 11. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1094 komunalnimi odpadki v občini Dornava (v nadaljevanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 3. Frekvenca prevzemanja odpadkov 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 9. Javne prireditve in čistilne akcije 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 12. Reklamacijski postopek 13. Izterjava 14. Nadzor na terenu 15. Prehodne in končne določbe. Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba). 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: • Komunalni odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči. • Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. • Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. • -Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo. • Ločeno zbiranje je zbiranje pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša ravnanje s posamezno vrsto obdelave odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Odločbe 200/532/ES uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več lastnosti (so zdravju in/ali okolju škodljive npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, idr.), ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (gostinstvo) • (v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz seznama odpadkov. • Biološko razgradljivi odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom (v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 02 01 iz seznama odpadkov. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 500 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali več uporabnikov. • Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. • Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov. • Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1095 za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. 3. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 7. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in 8. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov so: • prevzem ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih, • prevzem kosovnih odpadkov od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih in na vpoklic, • prevzem odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč na prevzemnih mestih, • prevzem odpadkov s tržnic na prevzemnih mestih, • prevzem odpadkov iz čiščenja cest na prevzemnih mestih, • prevzem MKO od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih, • prevzem ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij od povzročiteljev odpadkov, • prevzem BIO na prevzemnih mestih povzročiteljev odpadkov, ki teh odpadkov ne kompostirajo sami, • prevzemanje odpadkov s premično zbiralnico, • prevzem nevarnih odpadkov na zbirnih centrih, • zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih, • tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane spremne dokumentacije, • vizualna kontrola odpadkov, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje za namene prevoza do naprav za obdelavo odpadkov, • začasno skladiščenje odpadkov, • izvajanje sortirne analize MKO, • prevoz in predaja odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov, • obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe. 2. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V občini Dornava (v nadaljevanju: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. (3) Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 3. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 5. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri povzročiteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju vključenih individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla), na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, kjer se ti odpadki ne zbirajo »od vrat do vrat«. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premično zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na občinskih pokopališčih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08), • zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1096 6. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje - prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja: • s specialnimi tovornimi vozili - za prevzemanje in prevoz posameznih vrst odpadkov od povzročiteljev odpadkov, • s specializiranimi tovornimi vozili, • s samonakladalnim vozilom za prevoz kontejnerjev od 5 m3 do 20 m3, • s posebnim vozilom za zbiranje nevarnih odpadkov (premična zbiralnica), ki so v skladu s predpisano zakonodajo, • z drugimi vozili, glede na značilnosti in količine odpadkov. 7. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišču). - Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, če se le to nahaja za individualna gospodinjstva na zasebnem zemljišču in za večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi. • Povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • Povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom. • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. (2) V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest itd.) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo. • Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru povečanih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik. Druge vreče z MKO, BIO, ločenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Če izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročiteljih, obstoječi zabojnik za odpadke ne zadoščajo dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe zagotoviti nove, dodatne zabojnike za odpadke, ki bodo zadostili potrebam. • Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8.člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi: • natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1097 (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku petnajst (15) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do pridobitve podatkov iz javnih evidenc, na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzročitelj, ki MKO kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9.člen (način zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe, ki to službo opravlja za več občin, izvede sortirno analizo iz tretjega odstavka tega člena za vsako občino posebej. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Povzročitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi točki drugega odstavka 11. člena tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v skupno kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1-krat letno, na območju večstanovanjskih objektih in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. a) Hišno kompostiranje BIO Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. Izvajalec javne službe odločitev o hišnem kompostiranju pri povzročiteljih preverja 1-krat letno. Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so »Priloga1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno embalažo iz stekla v ustrezno označene zabojnike. Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za drobno odpadno embalažo iz stekla. Namenski zabojniki na zbiralnicah so: • zabojnik z belim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov. V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: • stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične pokrovčke. Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja. 5. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjenih in označenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l. Upravljavec občinskih pokopališč z lastnim prevozom 1-2 krat tedensko dostavi odpadne nagrobne sveče na center za ravnanje z odpadki. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1098 odpadki, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku. 6. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno približno 0,5 m3gradbenih odpadkov. Brezplačno lahko oddajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem večjih količin mešanega gradbenega materiala se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 7. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - »salonitne plošče« na zbirnem centru Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 8. Zbiranje kosovnih odpadkov Izvajalec javne službe mora v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo na prevzemnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Upravnik večstanovanjskega objekta in izvajalec javne službe se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz. Za večstanovanjske objekte lahko izvajalec javne službe določi v spomladanskem ali jesenskem času skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan. V kolikor uporabnik storitev več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. 9. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: - je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in - se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 10. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. 4. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. člen (pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča: 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objeti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše MKO - večstanovanjske zgradbe 13-krat letno 13-krat letno BIO - individualna gospodinjstva 43-krat letno (4 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 8 mesecev pa na teden) BIO - večstanovanjske zgradbe 43-krat letno Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1099 Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) -individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše 13-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna 13-krat letno embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - večstanovanjske zgradbe 2. Zbiralnice ločenih frakcij VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) 13-krat letno Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov lahko prilagaja dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim potrebam. 3. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premična zbiralnica 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Kosovni odpadki 2-krat letno v vsakem naselju z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj 1-krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaračuna odvoz odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 5. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6). (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) Ločene frakcije Velikost zabojnika v litrih Individualno gospodinjstvo 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij Mešani komunalni odpadki Velikost zabojnika v litrih Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 500 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO Bbiološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad velikost zabojnika v litrih Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120 l, 240 l Ločene frakcije Velikost zabojnika v litrih Odpadna embalaža iz stekla 240 l, 1100 l 5. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javne službe Tipske namenske vreče Velikost vreče Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton,odpadno embalažo iz papirja in kartona, rdeče barve z logotipom izvajalca 80 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1100 javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 1501 06, rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 80 (3) Tipske namenske vreče iz pete točke drugega odstavka tega člena se na območju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev z 1-4 osebami, 1-krat letno prejmejo 26 vreč z logotipom izvajalca za »papir in karton« in 26 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev s 5 ali več osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vreč z logotipom izvajalca za »papir in karton« in 52 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. (4) Če povzročitelji potrebujejo dodatne rdeče ali rumene vreče, jih proti plačilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Če povzročitelj na območju individualnega gospodinjstva želi spremeniti način oddajanja ločeno VRSTA ODPADKOV zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) iz rumene in rdeče vreče na zabojnike za ločeno zbiranje, mora rdeče in rumene vreče vrniti izvajalcu javne službe, šele nato lahko prejme zabojnika za ločeno zbiranje (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06). (6) Povzročitelji v večstanovanjskih objektih niso upravičeni do rdečih in rumenih vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. Povzročitelji si lahko nabavijo dodatne rdeče ali rumen vreče proti plačilu pri izvajalcu javne službe. 12. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE črne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve (1100 l), na MKO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali drugi uporabniki_odpadki«_ BIO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, Rjave (120 l, 240 l), zelene barve (1100 l), na sprednji strani drugi uporabniki_zabojnika nalepka z napisom »biološki odpadki«_ Ločena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in Telo zabojnika zelene barve, pokrov rumene barve (240 l, sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom številko odpadka 15 01 6) - individualna gospodinjstva, »odpadna embalaža« ali tipska namenska vreča rumene večstanovanjski objekti, drugi uporabniki_barve z napisom »odpadna embalaža«_ Ločena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna ) - gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov embalaža iz papirja in kartona) - individualna rdeče barve (240 l, 1100 l), na sprednji stran zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska _namenska vreča rdeče barvez napisom »papir in karton« Ločena frakcija (odpadna embalaža večstanovanjski objekti, drugi uporabniki stekla) - Telo zabojnika zelene barve, pokrov bele barve (240 l, 1100 _l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo« (2) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov zbranih na zbiralnici ločenih frakcij, so sledeče: Vrsta odpadkov Barva zabojnika Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) Telo zabojnika zelene barve, pokrov bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega od načinov: • -trajno vtisnjena serijska številka, • -barvna nalepka na sprednji strani, s katero se označuje frekvenca praznjenja, • elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. 13. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1101 MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 80 litrov. 1-2 osebi Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 120 litrov. 3-4 osebe Gospodinjstvo s 5 osebami in več ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 240 litrov. 5 oseb ali več BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »individualno gospodinjstvo« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij : 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo opremo ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse nastale ločeno zbrane frakcije med enim in drugim praznjenjem, skladno z tretjo točko drugega odstavka 11. člena »individualno gospodinjstvo« tega tehničnega pravilnika. / ZBIRANJE LOČENO ZBRANIH FRAKCIJ V NAMENSKE VREČE NAMESTO V ZABOJNIKE Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona) lahko namesto zabojnikov uporabijo tipske namenske vreče: - za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, volumna 80 litrov, ki je rdeče barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON«. / Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije (odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) lahko namesto zabojnikov uporabijo tipske namenske vreče: / - za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, volumna 80 litrov, ki je rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«. 2. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke na območju večstanovanjskih objektov Merila za določanje izhodiščnega volumna posode št. oseb Mešani komunalni odpadki Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine MKO med enim in drugim praznjenjem, skladno s prvo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1102 lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine ločeno zbranih frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / 14. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (2) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje Mešani komunalni odpadki Velikost zabojnika v litrih MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) 240 l, 1100 l (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je velikost opreme iz tega člena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Drugi uporabniki niso upravičeni do rdečih in rumenih vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. (5) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na količino odpadkov. (6) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (MKO; odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za počitniške hiše in vikende) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrečah, ki so označene z logotipom izvajalca javnih služb. (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vreč so: 1. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javnih služb Tipske namenske vreče Velikost vreče Tipska namenska vreča za MKO, črne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 80 l Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, rdeče barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 80 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 80 l Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1103 01 06, rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«_ (3) Tipske namenske vreče iz prve točke drugega odstavka tega člena prejmejo lastniki vikendov in počitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vreč za »mešane komunalne odpadke«, 6 vreč za »papir in karton« in 6 vreč za »embalažo«. (4) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagajni izvajalca javnih služb v času uradnih ur. (5) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagizvajalca javnih služb v času uradnih ur. (6) Zbrane odpadke na območju vikendov in počitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu s prvo točko drugega odstavka 10. člena tega tehničnega pravilnika. (7) Lastniki vikendov in počitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoče bodo lastniki vikendov in počitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugačen način odvažanja odpadkov. (8) Lastniki vikendov in počitniških hiš oddajajo odpadno embalažo iz stekla v zbiralnice ločenih frakcij. 16. člen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov iz prejšnjega člena. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov trikratno presega volumen zabojnika za MKO. (3) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. člen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO ter ločene frakcije na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov (zaradi dotrajanosti in uničenih zabojnikov) ali zagotovitve dodatnih zabojnikov, plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo rdečih in rumenih vreč izvajalec javne službe na območju individualnih gospodinjstev izvaja 1-krat letno brez dodatnega plačila. (6) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (spremenjene količine odpadkov) (1) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke. (2) Če količine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik. (3) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ali MKO redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov, določenih v 11. in 14. členu tega tehničnega pravilnika. 6. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 19. člen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, • večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah. (2) Izvajalec javne službe skupaj z upravniki večstanovanjskih objektov pregledajo možnosti za postavitev zbirnih mest na pripadajoča zemljišča k stavbi (t.i. funkcionalna zemljišča). Po določitvi lokacij zbirnih mest, pripravita karto zbirnih mest, iz katere bodo razvidne lokacije zbirnih mest (parcelna številka na katerem se nahaja zbirno mesto). Izvajalec javne službe po določitvi lokacij in pripravi karte, le-to predložijo v pregled in potrditev na občino Dornava. (3) Izvajalec javne službe skupaj z upravniki večstanovanjskih objektov pripravijo slikovni predlog oblike in velikosti zbirnega mesta na območju večstanovanjskih objektov. (4) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov je v izključni pristojnosti lastnikov zemljišča pripadajočega k stavbi. Lastniki zemljišč pripadajočih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1104 območju večstanovanjskih objektov upravnikom večstanovanjskih objektov. 20. člen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. (4) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto na območju vikendov in počitniških hiš je praviloma na skupnih prevzemnih mestih razen, če se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugače. (6) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z povzročitelji odpadkov določi skupna prevzemna mesta za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov uredijo tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. 21. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov. 23. člen (minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. (6) Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov. (8) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik. (9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (11) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku pa tudi pogosteje. (12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 24. člen (minimalni standardi premičnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1105 (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. (6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 7. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 25. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 26. člen (pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov v zbirnem centru prevzema brez dodatnega plačila je: • do 0,5 m3 ločeno zbranih frakcij in, • do 0,5 m3 gradbenih odpadkov in, - do 0,5 m3 BIO odpadkov in • 5 kg nevarnih odpadkov. (3) V primeru preseženih letnih količin iz prejšnjega odstavka, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku storitev, količino preseženih odpadkov v skladu s cenikom izvajalca. (4) Ne glede na količino pripeljanih odpadkov izvajalec javne službe zaračuna uporabniku storitev za naslednjo vrsto odpadkov: • azbestni odpad (po ceniku izvajalca javne službe), • vse vrste odpadkov, ki niso predmet zbiranja na zbirnem centru (po ceniku izvajalca javne službe). (5) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (6) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. (7) Za prevzem materialov, ki vsebujejo azbest, večje količine gradbenih odpadkov se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. (8) Drugi uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis, vendar največ do 0,5 m3 na letni ravni pripeljanih odpadkov. (9) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (10) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (11) Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (12) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1106 27. člen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 28. člen (obratovanje zbirnega centra CERO GAJKE) Obratovanje zbirnega centra: • poletni delovni čas (od začetka aprila do konca oktobra) od ponedeljka do petka med 8.00 in 20.00 uro in v soboto od 8.00 do 14.00 ure, • zimski delovni čas (od začetka novembra do konca marca) od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00 uro in soboto od 8.00 ure do 14.00 ure. 8. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 29. člen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, • register zbiralnic ločenih frakcij, • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzročiteljih, mora vsebovati sledeče podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitev javne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični, industrijski,...). (3) Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: • številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij, • naziv zbiralnice ločenih frakcij, • vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, • velikost zabojnikov po vrstah odpadkov, (4) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 9. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 30. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave. 31. člen (gradbišča) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 32. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1107 • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, - prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO na območju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 33. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 34. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem specializiranem tovornem vozilu se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka. (2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče: • ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju, • ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov, • gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika. 10. Javne prireditve in čistilne akcije 35. člen (javne prireditve, čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1108 (8) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov. 11. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 36. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. (3) Če je izvajalec javne službe podjetje v javni lasti, mora biti program iz prvega odstavka tega člena sestavni del predpisanega programa za obvladovanje kakovosti poslovanja. (4) Če lokalna skupnost zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa iz prvega odstavka tega člena eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije. (5) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka in tehničnega pravilnika in ga predloži občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani. 12. Obračun storitev ravnanja z odpadki 37. člen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava, • Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. 13. Reklamacijski postopek 38. člen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet pritožbe. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pisno odloči o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in določili tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih (8) dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev javne službe in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 14. Izterjava 39. člen (izterjava) Povzročiteljem odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe pošlje pisni opomin, s katerim mu postavi novi rok za plačilo neplačanih obveznosti. Če povzročitelji odpadkov kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, prične izvajalec javne službe s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakonodajo. 15. Nadzor na terenu 40. člen (nadzor na terenu) (1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1109 so odpadki neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode) povzročitelja. Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava. 16. Prehodne in končne določbe 41. člen (oprema) (1) Obstoječi zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, večstanovanjskih objektih, drugih uporabnikih in zbiralnicah ločenih frakcij, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij, se ustrezno označijo in uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Vse določbe glede barve in označevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 42. člen (obvestilo izvirnim povzoročiteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 43. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Občinskem glasilu. (2) Ta pravilnik se začne uporabljati 1.1.2021. Številka: 007-12/2020-3 Datum: 28.5.2020 Občina Dornava Janko Merc, župan 576. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov) na območju Občine Dornava za leto 2020, ki ga je pripravil izvajalec navedenih javnih služb Javne službe Ptuj Na podlagi petega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ( Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) in 16. člena Statuta Občine Dornava ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30 /2014) je Občinski svet Občine Dornava , na svoji 10. redni seji, dne 28.5.2020 sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdi se Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov) na območju Občine Dornava za leto 2020 , ki ga je pripravil izvajalec navedenih javnih služb Javne službe Ptuj . 2. Potrdijo se cene storitev naslednjih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava: 1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 1.1. Zbiranje komunalnih odpadkov (vsebuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, ločeno zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov), ki vključuje: 1.1.1. Cenaj javne infrastrukture: 0,00000 EUR /kg 1.1.2. Cena storitve: 0,1447 EUR Zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov 1.1.3 Cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg 1.1.4 Cena storitve: 0,0820 EUR 2. Obdelava mešanih vrst komunalnih odpadkov 2.1. Obdelava mešanih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje. 2.1.1 Cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR /kg 2.1.2 Cena storitve: 0,1193 EUR 3. Odlaganje ostankov predelave na odlagališče 3.1 Odlaganje komunalnih odpadkov, ki vključuje: 3.1.1 Cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg 3.1.2 Cena storitve: 0,0907 EUR 3. Ta sklep začne veljati takoj. 4. Cene določene s tem sklepom se uporabljajo od 1.6.2020. Številka: 007-12/2020-1 Datum: 28.5.2020 Občina Dornava Janko Merc, župan Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1110 OBČINA GORJE 577. Odlok o občinskih taksah v Občini Gorje Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/2015 - ZUUJFO, 71/17, 21/18 - popr.), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11, 21/13, 111/13,74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US,73/19 -odl. US) ter 16. Člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07,107/10, 32/12) je občinski svet Občine Gorje na svoji 10. redni seji dne 1. 7. 2020 sprejel ODLOK O OBČINSKIH TAKSAH V OBČINI GORJE I. Temeljne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) Ta odlok določa obveznost plačila občinske takse (v nadaljnem besedilu: taksa), vrsto in višino takse, zavezance za plačilo takse ter postopek odmere, obračuna in plačila takse. (2) Občinske takse po tem odloku so prihodek občinskega proračuna Občine Gorje. 2. člen (uporaba in pomen izrazov) (1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. (2) Pojmi, uporabljeni v tem odloku pomenijo: • občina: Občina Gorje • javne površine: ceste, ulice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine in vse druge površine v lasti občine, ki so vsakomur javno dostopne pod enakimi pogoji; • druge dejavnosti: pridobitne ali nepridobitne, gospodarske, družbene, kulturne, umetniške, športne, izobraževalne ali druge aktivnosti fizičnih ali pravnih oseb, ki se izvajajo kot dejavnost; • posebna raba javne površine: raba javnih površin za prirejanje razstav, prireditev, oglaševanje, parkiranje, kampiranje, opravljanje katere koli druge dejavnosti na javni površini, ki se razlikuje od namenske rabe javne površine ali spreminja pogoje javne dostopnosti do javne površine ter druge z zakonom določene oblike uporabe. 3. člen (taksni predmeti in storitve) (1) V občini se plačujejo takse za posebno rabo javne površine. (2) Plačilo takse za posebno rabo javne površine se ne zahteva, če je to za posamezne primere z zakonom prepovedano ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila. 4. člen (taksni zavezanci) Taksni zavezanec za plačilo občinske takse je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali fizična oseba, ki uporablja predmete in izvaja storitve, za katere so s tem odlokom določene takse (v nadaljevanju: taksni zavezanec). 5. člen (prijava taksnega predmeta) (1) Taksni zavezanci morajo pred posebno rabo javne površine pridobiti dovoljenje oziroma soglasje pristojnega organa občinske uprave. (2) Vloga za pridobitev rabe javne površine mora biti vložena vsaj 15 dni pred pričetkom posebne rabe javne površine. 6. člen (vsebina prijave taksne obveznosti) (1) Prijava taksne obveznosti mora vsebovati: podatke o zavezancu, čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta, opis taksnega predmeta (površina, število ipd.). (2) Za prijavo taksne obveznosti šteje tudi vloga za pridobitev dovoljenja za uporabo javnih površin. 7. člen (sprememba taksnega predmeta) (1) Taksni zavezanci so dolžni vsako spremembo taksnega predmeta ali izvajanja storitve oziroma spremembo zavezanca prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu v roku 15 dni od nastale spremembe. (2) Posebne rabe javne površine, za katero je potrebno dovoljenje ali soglasje iz prvega odstavka tega člena, ni dovoljeno spreminjati brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa. 8. člen (skrb za urejenost javne površine) Taksni zavezanec mora skrbeti za urejenost javne površine in za njeno redno čiščenje. Zavezanec mora po prenehanju uporabe javne površine vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške. 9. člen (oprostitve plačila takse) (1) Taksna obveznost ne nastane v naslednjih primerih: • objave državnih organov in upravnih organov ter vaških skupnosti; • objave javnih podjetij, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je občina; • objave organizatorjev volilne kampanje v obdobju volitev ter objave političnih strank in list, v obsegu, ki ga organizatorjem določi in javno objavi občina za enakopravno informiranje volivcev; • objave humanitarnih organizacij v zvezi z njihovimi aktivnostmi; • objave prireditev v organizaciji društev, ki so sofinancirane s strani občine in prireditev, ki so neprofitne narave in pomembne za razvoj športa, kulture ter turizma v občini; (2) Župan občine Gorje lahko na predlog občinske uprave oprosti taksnega zavezanca plačila občinske takse, če gre za taksne predmete v zvezi: • s prireditvami in promocijami, ki jih organizira Občina Gorje, javna podjetja v lasti občine, javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Gorje, država in drugi upravni organi ter vaške skupnosti; • s prireditvami in aktivnostmi humanitarnih organizacij in društev; • s prireditvami in aktivnostmi, ki so neprofitne narave in pomembne za razvoj družbenih in športnih dejavnosti v občini Gorje; • s tradicionalnimi prireditvami (vasovanje, vleka ploha ipd.), ki jih prirejajo društva, s sedežem v občini Gorje. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1111 • z obnovo posebej zaščitenih in obeleženih znamenitosti (spomenikov) na območju Občine Gorje; • z obnovo objektov v lasti občine; 10. člen (nastanek in prenehanje taksne obveznosti) (1) Taksna obveznost nastane z začetkom uporabe ali namestitve taksnega predmeta oziroma začetkom izvajanja storitev, preneha pa z dnem odstranitve ali uporabe oziroma s prenehanjem izvajanja storitve. (2) Taksni zavezanec je dolžan obvestiti občino o odstranitvi taksnega predmeta oziroma o prenehanju uporabe. (3) Okoliščina, da taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. 11. člen (višina občinske takse) (1) Višina takse za posamezno vrsto posebne rabe javne površine je določena v eurih s taksno tarifo, ki je kot priloga sestavni del tega odloka. (2) Spremembe in dopolnitve taksne tarife sprejema občinski svet po skrajšanem postopku za sprejetje odloka. 12. člen (odmera občinskih taks) (1) Občinske takse odmerja in pobira občinska uprava ali nosilec javnega pooblastila: • z dovoljenjem za posebno rabo javne površine, ki ga izda pristojni organ občinske uprave; • za posebno rabo javne površine, ki ni podvržena dovoljenju oziroma soglasju z odločbo, ki jo izda občinska uprava, na podlagi prijave taksnega zavezanca ali uradne ugotovitve pooblaščene uradne osebe; (2) Taksnemu zavezancu se plačilo odmeri v skladu s taksno tarifo, veljavno na dan izdaje odločbe o odmeri takse oziroma o izdaji dovoljenja za posebno rabo javne površine ali potrdila o plačani taksi. (3) Če taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti in vsake spremembe taksnega predmeta in storitve, se odmeri občinska taksa po podatkih, ugotovljenih s strani pristojnega organa občinske uprave. 13. člen (plačilo občinske takse) (1) Občinske takse plačujejo taksni zavezanci letno, mesečno, dnevno oziroma tako, kot je določeno z odločbo. (2) V primeru, ko je taksa določena v enkratnem ali dnevnem znesku, je taksni zavezanec dolžan pred posebno rabo javne površine obvestiti občinsko upravo in plačati predpisano takso. (3) Če je z odločbo dovoljena posebna raba javne površine za nedoločen čas ali čas, ki je daljši od enega leta, se z odločbo o odmeri občinske takse, ta odmeri in obračuna posebej za vsako koledarsko leto, ki sledijo prvemu letu uporabe, za katero je bila taksa odmerjena in obračunana . (4) Če se spremeni taksna tarifa se z odločbo odmerjena taksa za naprej spremeni z dopolnilno odločbo, izdano po uradni dolžnosti na podlagi veljavne taksne tarife. (5) Taksa se plača v roku in na način, določen z odločbo, s katero je odmerjena. (6) O plačilu občinske takse se taksnemu zavezancu na njegovo zahtevo izda ustrezno potrdilo. Potrdila o plačani taksi za občasno rabo javne površine izdaja nosilec javnega pooblastila. Šteje se, da je potrdilo, ki ga uporabnik dobi na parkomatu, izdala občinska uprava oziroma nosilec javnega pooblastila. (7) Veljavno dovoljenje iz 4. člena tega odloka poteče, če zavezanec ne plača takse v roku, ki je za to določen v odločbi. 14. člen (prisilna izterjava taksne obveznosti) (1) Če taksni zavezanec ne plača obveznosti v roku, občinski organ pristojen za finance, poda predlog za izterjavo zapadle obveznosti Davčni upravi Republike Slovenije. (2) Takso izterjuje pristojni davčni organ po predpisih o davčni izvršbi in ostali veljavni zakonodaji. II. Nadzor nad izvajanjem odloka 15. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka, postopek o prekršku in izrek globe storilcu prekrška opravlja občinski inšpektor, glede neplačila takse za parkiranje na javnih površinah pa tudi občinski redarji. 16. člen (ukrepanje občinskega organa inšpekcijskega nadzora) (1) Pristojni občinski inšpektor in občinski redar na terenu ugotavljajo, ali je posebna raba javne površine prijavljena, ter preverjajo resničnost podatkov na prijavah taksnih obveznosti. (2) V primeru, ko posebna raba javne površine ni bila prijavljena ali so bili v prijavi posebne rabe javne površine navedeni neresnični podatki, ki vplivajo na odmero takse ali občinska taksa ni bila plačana ali plačana v celoti v roku, navedenem v odločbi, lahko pristojni občinski inšpektor odredi takojšnje prenehanje posebne rabe javne površine za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za posebno rabo javne površine določa ta odlok. III. Določbe o sankcijah 17. člen (sankcioniranje taksnih zavezancev) (1) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: • ne prijavi nastanka taksne obveznosti; • v prijavi taksne obveznosti navede neresnične podatke, pomembne za odmero taksne obveznosti; • uporablja javno površino brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa; • ne prijavi sprememb, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti; • ne upošteva odredbe občinskega inšpekcijskega organa iz 13. člena tega odloka. (2) Z globo 250 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojni podjetnika posameznik ali posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (3) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka fizična oseba. IV. Prehodne in končne določbe 18. člen (taksna obveznost ob uveljavitvi odloka) Taksni zavezanci, ki na dan uveljavitve tega odloka že izvajajo posebno rabo javne površine so dolžni taksno Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1112 obveznost prijaviti pristojnemu občinskemu organu najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka. Taksna obveznost v tem primeru nastane z dnem začetka veljavnosti tega odloka. 19. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih taksah v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14). Začeti postopki za izdajo odločb o odmeri takse, ki do uveljavitve tega odloka niso pravnomočno končani, se končajo po določbah Odloka o občinskih taksah v Občini Gorje. (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14). 20. člen (objava in uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-5/2020-10 Datum: 1. 7. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan Posebni del - tarife občinskih taks TARIFA 1 - Uporaba javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev Cirkusi, zabavni parki in razstave: Merska enota javne površine Cas € Do 100 m2 1 dan 20 Od 101 m2 do 500 m2 1 dan 35 Več kot 500 m2 1 dan 50 Javne prireditve, organizacijo zabavne in druge prireditve s profitnim namenom se plača taksa: Merska enota javne površine Cas € Do 100 m2 1 dan 25 Nad 100 m2 do 500 m2 1 dan 40 Nad 500 m2 1 dan 60 TARIFA 2 - Oglaševanje na javnih mestih 2.1. Reklamni objekti trajnega značaja Za reklamne napise, objave, oglase, ozvočevalna sredstva ter podobna sredstva za reklamiranje in sporočila, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih in so trajnega značaja, se plača taksa: Velikost reklamnega € Za letno sporočila Cas obdobje v € Do 0,5 m2 1 dan 0,25 91,25 Od 0,51 m2 do 1,0 m2 1 dan 0,50 182,50 Od 1,1 m2 do 2,0 m2 1 dan 1,00 365,00 Od 2,1 m2 do 3,0 m2 1 dan 1,25 456,25 Nad 3,1 m2 1 dan 2,00 730,00 Opomba: Za dvostranski plakat ali pano velja faktor krat 2. 2.2. Reklamni objekti začasnega značaja Za reklamne napise, objave, oglase, ozvočevalna sredstva ter podobna sredstva za reklamiranje in sporočila, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, ki so začasnega značaja, se plača taksa: Velikost reklamnega sporočila Cas € Do 0,5 m2 1 dan 0,25 Od 0,51 m2 do 2,5 m2 1 dan 0,75 Nad 2,5 m2 1 dan 1,25 Opombe: Za dvostranski plakat ali pano velja faktor krat 2. Za priložnostno enkratno oglaševanje na objektih last občine do največ 10 dni se zaračuna taksa v višini 20,00 €. TARIFA 3 - Parkiranje na javnih površinah Za parkiranje se plača taksa: Merska enota Cas € Osebno vozilo 1 ura 0,60 Avtobusi in tovorna vozila 1 ura 2,50 Opomba: Parkiranje ne predstavlja izvirne namembnosti javne površine in je dovoljena na podlagi ustreznega občinskega akta. TARIFA 4 -Kampiranje na javnih površinah Za kampiranje se plača taksa: Merska enota Cas € Osebno vozilo in šotor 1 dan 6 Osebno vozilo in počitniška prikolica 1 dan 7 Kamper 1 dan 5 šotorjenje 1 dan 3 na enoto Opomba: Kampiranje ne predstavlja izvirne namembnosti javne površine in je dovoljena na podlagi ustreznega občinskega akta. TARIFA 5 - DRUGE OBLIKE UPORABE JAVNIH POVRŠIN, za uporabo drugih oblik javnih površin se plača taksa: Merska enota čas € Za začasno postavitev Kioska ali stojnice na enoto do 12 ur 6 Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori za vsak m2 1 dan 0,50 Premične gostinske ali druge prikolice na enoto 1 dan 5 Za priložnostna parkirišča do 50 vozil 1 dan 20 Za gradbišča, začasne deponije in podobno do največ 3 mesece 1 dan 0,20 Opomba: Taksni zavezanec je vsakokratni uporabnik. TARIFA 6 - druge dejavnosti, za posebno uporabo javnih površin za druge dejavnosti se plača taksa: Merska enota Cas € Obiskovalec 1 dan 2 Za uporabo javne površine za vsak m2 1 dan 1 Za postavitev pomožnih objektov na enoto 1 dan 100 Za gradbišča, začasne deponije , spreminjanje pogojev javne dostopnosti za vsak m2 1 dan 1 Opomba: Taksni zavezanec je vsakokratni izvajalec dejavnosti. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1113 578. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2020 -rebalans Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 10. redni seji, dne 1. 7. 2020 sprejel A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV_v EUR Proračun 2020 - Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto_rebalans I I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 4.602.235 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.075.861 70 DAVČNI PRIHODKI 2.449.152 700 Davki na dohodek in dobiček 2.086.302 703 Davki na premoženje 270.150 704 Domači davki na blago in storitve 92.700 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 626.709 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 153.409 711 Takse in pristojbine 3.500 712 Globe in druge denarne kazni 33.750 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 200 714 Drugi nedavčni prihodki 435.850 72 KAPITALSKI PRIHODKI 76.500 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 76.500 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.449.874 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 860.919 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 588.955 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.662.763 40 TEKOČI ODHODKI 1.438.570 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 166.440 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 26.064 402 Izdatki za blago in storitve 1.225.871 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 20.195 41 TEKOČI TRANSFERI 994.632 410 Subvencije 47.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 607.886 ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2020 -REBALANS I 1. člen V Odloku o proračunu Občine Gorje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/19), se drugi odstavek 2. člena spremeni, tako da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1114 412 Transferí neprofitnim organizacijam in ustanovam 88.156 413 Drugi tekoči domači transferi 251.591 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.070.994 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.070.994 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 158.568 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski 431 uporabniki 62.250 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 96.317 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -1.060.528 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)_ B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB_ Proračun 2020 - Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto_rebalans I IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 15 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 15 750 Prejeta vračila danih posojil 15 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah 0 javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE 15 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)_ C. RAČUN FINANCIRANJA_ Proračun 2020 - Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto_rebalans I VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILO DOLGA 0 550 Odplačilo domačega dolga 0 POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V- IX. VIII.) -1.060.513 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)_1.060.528 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2019 1.060.513 9009 Splošni sklad za drugo 1.060.512,92 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje. 2. člen Ostala določila Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2020 ostanejo v veljavi. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1115 3. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-5/2020-9 Gorje: 1. 7. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan 579. Spremembe Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Gorje Na podlagi 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 32/12) in 15. člena Statuta Občine Gorje (UGSO, št. 13/2017) je Občinski svet Občine Gorje na 9. redni seji -drugi sklic, dne 3. 6. 2020 sprejel SPREMEMBE TEHNIČNEGA PRAVILNIKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE GORJE 1. člen V Tehničnem pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2014 - v nadaljevanju: tehnični pravilnik) se 3. člen spremeni tako, da se po novem glasi: »3. člen (tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov) (1) V Občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, papirja in zelenega vrtnega odpada ter kosovnih odpadkov. Zbiranje - prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja s: • specialnim tovornim vozilom - smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov, • specialnim tovornim vozilom - nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m3 ali razsutem stanju, opremljenim s hiabom in • z drugimi vozili, glede na značilnosti in količino odpadkov. (3) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje -prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s: • specialnim tovornim vozilom - smetarjem za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov, • specialnim tovornim vozilom - nakladalcem za prevzemanje odpadkov v podzemnih zabojnikih volumna od 1300 do 5000 l, opremljenim s hiabom in • z drugimi vozili, glede na značilnosti in količino odpadkov. (4) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico in zelenega vrtnega odpada ter kosovnih odpadkov. Zbiranje - prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s: • specialnim tovornim vozilom - nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m3 ali razsutem stanju, opremljenim s hiabom, • z drugimi vozili, glede na značilnosti in količino odpadkov in • premično zbiralnico nevarnih odpadkov. (5) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst odpadkov. Uporabnik sam pripelje sortirane odpadke v zbirni center in jih samostojno razvrsti v ustrezno označene zabojnike.« 2. člen 4. člen tehničnega pravilnika se spremeni tako, da se po novem glasi: »4. člen (tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri uporabnikih. (2) V okviru javne službe, se na območju Občine zagotavljajo naslednji načini ločevanja odpadkov: • zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih na prevzemnih mestih, • zbiranje mešane embalaže pri uporabnikih na prevzemnih mestih, • zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže pri uporabnikih na prevzemnih mestih, • zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri uporabnikih na prevzemnih mestih, • zbiranje embalaže (mešana, steklena, papirna) v zbiralnicah ločenih frakcij, • zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij, • zbiranje v akcijah (nevarni odpadki), • zbiranje kosovnih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na prevzemnih mestih po naročilu z »bonom« in • zbiranje v zbirnih centrih. (3) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in zbiranje mešane embalaže na zbirnih mestih uporabnika je obvezno za vse vrste uporabnikov. Morebitna obveznost dodatnih zabojnikov na zbirnih mestih se za gospodinjstva in ostale uporabnike določi v letnem programu ravnanja z odpadki.« Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1116 3. člen 8. člen tehničnega pravilnika se spremeni tako, da se po novem glasi: »8. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri določanju vrste, števila in prostornine zabojnika(ov), ki jih uporabljajo posamezni uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v individualnih objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 8,o0 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. (3) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 8,o0 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost opreme določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza odpadkov za posamezni objekt. (4 Za zbiranje mešane embalaže v individualnih objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 15,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. (5) Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 15,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost opreme določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza odpadkov za posamezni objekt. (6) Ne glede na določbo 3. in 5. odstavka tega člena, gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov lahko uporablja individualno opremo, če z objektom ne upravlja upravnik in če je to v skladu z medsebojno pogodbo med lastniki in uporabniki večstanovanjskega objekta. Za določitev velikosti opreme se uporabljajo določila za primer individualnih objektih. (7) Na podlagi zgoraj omenjenih točk so najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva vključena v redni odvoz, določene glede na število oseb: 360 9-12 Zabojnik za mešane komunalne odpadke Minimalna velikost zabojnika v litrih Število oseb 120 1-5 240 6-10 360 11-15 Zabojnik za mešano embalažo Minimalna velikost zabojnika v litrih Število oseb 120 1-4 240 5-8 (8) Pri ostalih (izven naštetih primerov) določitvah najmanjše velikosti zabojnika se upošteva potreben razpoložljivi volumen na osebo. (9) Navedene osnove so podlaga za določitev minimalnih velikosti zabojnika pri obračunu storitev zbiranja komunalnih odpadkov v gospodinjstvih. (10) V letnem programu, Elaboratu in Sklepu o cenah komunalnih storitev so povzeta morebitna odstopanja, do katerih bi prišlo zaradi sprememb na področju ravnanja z odpadki.« 4. člen 9. člen tehničnega pravilnika se spremeni tako, da se po novem glasi: »9. člen (objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti) (1) Objekt za občasno bivanje je po tem Tehničnem pravilniku objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša). (2) V sistem zbiranja komunalnih odpadkov je objekt za občasno bivanje vključen z minimalno 120 l zabojnikom za mešane odpadke in z minimalno 120 l zabojnikov za mešano embalažo. (3) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščen objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima komunalnih priključkov (vodovod, elektrika) oz. ni več v evidencah GURS evidentiran kot stavba. Breme dokazovanja je na strani lastnika oz. uporabnika. (4) Izvajalec lahko uporabniku, ki je lastnik stanovanjske stavbe ali drugega objekta, ki zaradi osebnih ali drugih okoliščin na podlagi ustreznih dokazil dokaže, da stavba ali objekt več kot 12 mesecev ne bo v kakršnikoli uporabi, odobri minimalno vključenost stanovanja ali objekta v višini 1/3 najmanjšega izhodiščnega zabojnika. Kriterij za kontrolo uporabe stanovanjske stavbe ali objekta je poraba vode preko vodomera, ki na letnem nivoju v tem primeru ne sme presegati 5 m3. (5) V kolikor je letna poraba vode presežena, izvajalec uporabnika avtomatsko vključi med objekte za občasno bivanje za prihodnje obdobje in naredi poračun za preteklo obdobje.« 5. člen 10. člen tehničnega pravilnika se spremeni tako, da se po novem glasi: »10. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (1) Merila za določanje potrebne velikosti zabojnika za druge uporabnike v objektih, v katerih opravljajo dejavnost, so določena na podlagi izkustev izvajalca, podatkov drugih komunalnih podjetij, podatkov primerljivih objektov, podatkov s terena in podatkov o količinah v preteklem obdobju. (2) Za zbiranje komunalnih odpadkov v samostojnih objektih drugi uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 120 l. (3) Velikost zabojnika mora biti določena tako, da je pogostost odvoza predvidena v rednih terminih. Izvajalec določi velikost zabojnika in število zabojnikov v dogovoru z drugim uporabnikom. Izvajalec in uporabnik se lahko Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1117 dogovorita tudi o drugačni frekvenci odvoza, v kolikor je to potrebno. (4) V primeru, da povzročitelj odpadkov iz dejavnosti na prevzemnem mestu souporablja zabojnik v poslovno stanovanjskem objektu, je najmanjša velikost posode, ki se povzročitelju iz dejavnosti obračuna 120 litrov. (5) Odjemna mesta v gostinstvu in storitvenih dejavnosti, katerih dejavnost povzroča odpadke, ki so opredeljeni v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, morajo na odjemnem mestu imeti tudi zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke. (6) Pri določanju potrebne minimalne velikosti zabojnikov so za druge uporabnike podane naslednje osnove: Minimalna velikost zabojnika v litrih za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo Dejavnost Velikost prostora 120 l pisarne, manjše obrti do 40 m2 240 l pisarne, manjše obrti, manjše kavarne, lokali, prodajalne od 40 do 80 m2 360 l pisarne, srednje obrti, lokali s hrano od 40 do 80 m2 480 l lokali, manjše restavracije, srednje obrti, manjša industrija, manjša prenočišča od 80 do 300 m2 >770 l, 1100 l večje restavracije, večje obrti, industrija, hoteli >300 m2 Minimalna velikost zabojnika v litrih za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo Dejavnost Število ležišč 120 l sobodajalstvo od 1 do 10 240 l sobodajalstvo >11 (7) Navedene osnove so podlaga za določitev minimalnih velikosti zabojnika pri obračunu storitev zbiranja komunalnih odpadkov pri drugih uporabnikih. (8) V primeru souporabe zabojnikov med gospodinjstvom/drugim uporabnikom je podlaga za določitev minimalne velikosti zabojnika pri obračunu vsota potrebnih zabojnikov posameznega uporabnika. (9) Pri kategoriji drugih uporabnikov, ki nastopajo kot fizične osebe-sobodajalci z izrazito sezonsko dejavnostjo je osnova pri obračunu za opravljanje dejavnosti sobodajalstva: • velikost zabojnika za mešane odpadke, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti in se določi glede na tabelo v 6.točki tega člena, pri čemer se storitve obračuna za vse mesece, v katerih se dejavnost opravlja, • v kolikor dodatnega zabojnika za dejavnost fizična oseba-sobodajalec nima, se obračunava pavšal, ki se glede na realizirano število nočitev določi v m3 in obračuna skladno s potrjenimi cenami. (10) V letnem programu, Elaboratu in Sklepu o cenah komunalnih storitev so povzeta morebitna odstopanja, do katerih bi prišlo zaradi sprememb na področju ravnanja z odpadki.« 6. člen 21. člen tehničnega pravilnika se v 5. odstavku spremeni tako, da se ta po novem glasi: »21. člen (5) Določena je oblika klasičnega zelenega zabojnika volumna 240, 770 in 1.100 l ali tipskega podzemnega zabojnika volumna 1.300, 3.000 in 5.000 l ter sledeče barve pokrova glede na frakcijo odpadka: • rumena barva pokrova - mešana embalaža, • rdeča barva pokrova - papir, karton in papirna ter kartonska embalaža, • zelena barva pokrova - steklena embalaža, • rjava barva pokrova - biološki kuhinjski odpadki.« 7. člen 22. člen tehničnega pravilnika se v 2. odstavku spremeni tako, da se ta po novem glasi: »22. člen (2) Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z zbirnega na prevzemno mesto na dan odvoza postaviti pravočasno. Predvidene ure odvozov v posameznih mesecih leta so uporabnikom predstavljene na letnem koledarju odvozov. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto.« 8. člen 26. člen tehničnega pravilnika se v 9. in 10. odstavku spremeni tako, da se ti po novem glasita: »26. člen (9) Prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest je v zbirnem centru za vse uporabnike možno proti plačilu. Prepuščanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru je za gospodinjstva, ki so vključena v redni odvoz komunalnih odpadkov brezplačno v količinah, primernih za gospodinjstva. Izvajalec javne službe morebitna odstopanja glede brezplačnega prevzema določi v letnem programu ravnanja z odpadki. (10) Drugi oz. pogodbeni uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis. Ostale ločene frakcije lahko prepustijo izvajalcu proti plačilu, v kolikor se o prepustitvi predhodno dogovorijo.« 9. člen 38. člen tehničnega pravilnika se spremeni tako, da po novem glasi: »38. člen (osnove za obračun storitev) (1) Osnove za obračun storitev so veljavne cene za storitve posamezne javne službe, ki se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca, skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, tehničnim pravilnikom in letnim programom. (2) Osnova za obračun storitev v gospodinjstvih je lahko velikost zabojnika, frekvenca praznjenja, število praznjenj, število oseb, volumen odpadkov, teža odpadkov. V primeru da gospodinjstvo uporablja manjši zabojnik od predpisanega, se mu obračuna potrebna Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1118 minimalna velikost zabojnika skladno s tehničnim pravilnikom. (3) Podlaga za obračun storitev za druge uporabnike je prevzeta količina odpadkov v teži oziroma prostornini oziroma minimalna velikost zabojnika za mešane komunalne odpadke, določena z merili v tehničnem pravilniku. (4) Pri vseh uporabnikih je oprema za zbiranje odpadkov izhodiščna. V primeru, da uporabnik uporablja manjši volumen zabojnika od minimalno zahtevane velikosti iz 8., 9. oz. 10. člena tega pravilnika, se mu za obračun upošteva minimalno zahtevana velikost zabojnika. (5) Masa prepeljanih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi povprečne specifične teže odpadkov glede na volumen vseh evidentiranih zabojnikov po vrsti odpadka, z upoštevanjem dinamike zbiranja odpadkov (praznjenj zabojnika) v obračunskem obdobju. (6) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01 v zbirnem centru, ni vključeno v izhodiščni zabojnik in je dodatno plačljiva storitev za vse uporabnike. (7) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, se za obračun upošteva enako, kot bi uporabnik uporabljal zabojnik (skupen volumen tipiziranih vreč in frekvenca odvoza). (8) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, bio odpadkov in nekomunalne embalaže. Cene izven izvajanja javne službe potrjuje pristojni organ izvajalca. (9) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane vreče že vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo odpadkov. (10) Podroben način obračuna uporabnikom je določen v Elaboratu in Sklepu o cenah komunalnih storitev v Občini Gorje. (11)Občina je pristojna za zagotavljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, za izvajanje katere je z občinskim odlokom pooblastila Infrastrukturo Bled d.o.o. kot javno podjetje, v okvir katere sodi tudi obračun predmetne storitve. Na podlagi 21.a člena (šesti odstavek) Zakona o lokalni samoupravi-ZLS, je Občina dolžna izvajalcu te službe posredovati podatke, ki jih potrebuje za nemoteno izvajanje službe in obračun.« 10. člen (začetek veljavnosti) Spremembe tehničnega pravilnika se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter začnejo veljati naslednji dan po objavi. Številka: 031-4/2020-15 Datum: 4. 6. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan 580. Javni razpis za izbiro in sofinanciranje programa ali področja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2020 Na podlagi 19. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in spremembe), 7. in 10. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/20) in Letnega programa športa Občine Gorje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/19), Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IN SOFINANCIRANJE PROGRAMA ALI PODROČJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI GORJE ZA LETO 2020 1. Naziv in sedež izvajalca razpisa Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. 2. Pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa • Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 /ReNPŠ14-23/ (Uradni list RS, št. 26/14), • Zakon o športu /ZŠpo-1/ (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18-ZNOrg), • Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/19), • Letni program športa Občine Gorje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/19), • Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/20), • Statut Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17). 3. Pogoji za izvajalce letnega programa športa Izvajalci imajo pravico do sofinanciranja programov in področij letnega programa športa, če so registrirani in imajo sedež v občini Gorje in delujejo najmanj eno leto. Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje osnovne pogoje: • športno društvo mora imeti najmanj 15 članov s plačano članarino, • izvajati športne programe neprekinjeno vsaj eno leto pred objavo javnega razpisa, na katerega se prijavljajo, • izvajati športne programe, ki so predmet razpisa vsaj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 60 ur (razen v programih, pri katerih je z merili določen manjši obseg), • v posamezni vadbeni skupini mora biti med vadečimi vsaj 50 % udeležencev iz občine Gorje, • v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v programih kakovostnega in vrhunskega športa ter športa invalidov so vključeni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi za prijavitelja in vključeni v uradne tekmovalne sisteme, potrjene s strani Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (v nadaljevanju OKS-ZŠZ) v letu, na katerega se nanaša javni razpis, • imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programa, • imeti urejeno evidenco članstva s poravnano letno članarino (športna društva) in evidenco o udeležencih programov. Dodatni pogoji za izvajalce posameznih športnih vsebin in športnih programov so navedeni v prilogi Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje, Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa. 4. Izvajalci LPŠ Izvajalci letnega programa športa so lahko: • športna društva, ki so registrirana v Republiki Sloveniji in imajo sedež v občini Gorje, Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1119 • Športna zveza Radovljica, Bled, Bohinj, Gorje za posebej dogovorjena področja dejavnosti (šolska tekmovanja, tekmovanja na področju rekreacije), • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirani za dejavnosti v športu in imajo sedež v občini Gorje, • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja s sedežem v občini Gorje. 5. Predmet javnega razpisa so naslednji programi • Športni programi (6.1) o Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2) o Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5) o Kakovostni šport (6.1.6) o Vrhunski šport (6.1.7) o Športna rekreacija (6.1.9) o Šport starejših (6.1.10) • Organiziranost v športu (6.4) o Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2) • Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5) o Prireditve občinskega pomena (6.5.1) o Prireditve nacionalnega pomena (6.5.2) 6. Višina razpisanih sredstev Naziv Višina sredstev Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2) 5.000,00 € Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5) 7.000,00 € Kakovostni šport (6.1.6) 2.500,00 € Vrhunski šport (6.1.7) 1.000,00 € Športna rekreacija (6.1.9) 6.000,00 € Šport starejših (6.1.10) 1.300,00 € Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2) 4.800,00 € Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5) 1.400,00 € SKUPAJ 29.000,00 € 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: • Javni razpis za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Gorje za leto 2020 • Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev • Prijavne obrazce • Vzorec pogodbe • Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/20) Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave razpisa do zaključka, in sicer v tajništvu Občine Gorje, vsak dan v poslovnem času organa in na spletni strani www.gorje.si. Vloga na razpis mora biti izpolnjena izključno na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, navedena v razpisni dokumentaciji. Izpolniti je potrebno samo obrazce za področja, za katera se prijavljate. V kolikor v javnem razpisu za posamezne programe ne bo ustreznih prijav, se bodo sredstva razporedila drugim izvajalcem športnih programov. Pristojna Komisija za izvedbo javnega razpisa predlog za prerazporeditev sredstev predlaga županu. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom dobite pri Moniki Breznik na tel. št. 04 575 18 04 ali po e-pošti: monika.breznik@gorje.si. 8. Obdobje porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2020. 9. Rok za predložitev vlog in način oddaje vlog Rok za prijavo na razpis je petek, 21. 08. 2020. Vloge, ki bodo oddane po roku za prijavo, ne bodo obravnavane. Vlogo je potrebno poslati ali dostaviti v zaprti ovojnici na naslov: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, s pripisom: »NE ODPIRAJ - VLOGA ŠPORT 2020«. Na ovojnici mora biti obvezno naveden naziv in naslov pošiljatelja. Vloga mora biti dostavljena do roka, ki je naveden v javnem razpisu, ne glede na način oddaje. Vloga, ki ne bo pravilno označena, bo s sklepom zavržena. Ravno tako bo vloga, ki ne bo pravočasna ali je ne bo vložila upravičena oseba, s sklepom zavržena. 10. Datum odpiranja vlog Odpiranje prejetih vlog bo izvedeno najkasneje v roku 15 dni po roku za prijavo na razpis in ne bo javno. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo na dopolnitev pozvani v roku 8 dni od odpiranja vlog. Rok dopolnitve vloge je 8 dni od prejema poziva. Če vlagatelj v tem roku vloge ne bo dopolnil, se bo vloga s sklepom zavrgla, neustrezno dopolnjena vloga pa zavrnila. 11. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z Odlokom o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/20). Na podlagi predloga Komisije, ki jo imenuje župan, bo izdana odločba o izbiri in obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali letnega programa športa. Dokončna odločba bo podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju programa ali področja letnega programa športa v občini Gorje v letu 2020. Številka: 430-0067/2020-2 Datum: 30. 06. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan MAJŠPERK 581. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 - Majšperk Na podlagi 119. v povezavi s 110. členom, 117. in 282. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) in 30. člena Statuta občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17 in 16/19) je županja občine Majšperk sprejela Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1120 SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA MA9 IN DEL ENOT UREJANJA PROSTORA MA8, MA11 IN MA17 - MAJŠPERK 1. (potrditev izhodišč) S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 - Majšperk (v nadaljevanju: Izhodišča za pripravo OPPN), ki jih je izdelal UMARH d.o.o. pod št. projekta 19-OPPN-05 z datumom junij 2020. 2. (območje načrtovanja) Območje načrtovanja zajema zemljišča, ki so z Občinskim prostorskim načrtom občine Majšperk zajeta v enoto urejanja prostora (EUP) z oznako MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 - Majšperk. Območje načrtovanja obsega površino velikosti 2,35 ha. Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 81/55 - del, 74/5 - del, 74/18, 74/15, 74/16 -del, 74/17, vse k.o. 438 Lešje. Zaradi potreb načrtovanja se območje OPPN v nadaljnjih fazah izdelave lahko tudi delno spremeni. 3. (sprememba podrobnejše namenske rabe z občinskim podrobnim prostorskim načrtom) Peti odstavek 117. člen ZUreP-2 določa, da lahko Občina z OPPN spremeni na delu ali celotnem območju urejanja tudi namensko rabo prostora in prostorsko izvedbene pogoje brez poprejšnje spremembe OPN, če je taka sprememba: • potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa ali drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom, • skladna s cilji prostorskega razvoja občine (predlagana ureditev je v skladu s prvim odstavkom 7. člena in s prvim odstavkom 32. člena OPN), • skladna s pravnimi režimi in • gre za spremembo iz bolj v manj intenzivne namenske rabe prostora. Šesti odstavek 117. člen ZUreP-2 določa da če se z OPPN spreminja namenska raba prostora, vsebuje sklep o njegovi pripravi tudi ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka - v skladu z določili Regionalnega razvojnega programa Podravske razvojne regije 20142020 je ureditev skladna s prioriteto II. VKLJUČUJOČA DRUŽBA, BLAGINJA, ZNANJE, s ciljem povečanja socialne vključenosti, izboljšanja dostopnosti do socialnih in zdravstvenih storitev ter infrastrukture. Sprememba je usklajena z Investicijskim področjem - dostopnost do socialnih in zdravstvenih storitev ter infrastrukture. Predlagana ureditev je v skladu z določili Območnega razvojnega programa za Spodnje Podravje 2014 - 2020; je skladna z razvojno prioriteto IV: Vključujoča družba in znanje in z investicijskimi področji: • IV.3: Zagotavljanje dostopnosti do javne zdravstvene in socialne infrastrukture in javnih storitev, • IV.4: Ukrepi za spodbujanje kvalitete življenja posameznikov in družin ter povečanje družbene povezanosti in socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva, • IV.5: Aktivno staranje in medgeneracijski centri. Predlagana ureditev je v skladu z določili Vizije in strategije razvoja občine Majšperk, z razvojno usmeritvijo 8 - prijetno, varno bivalno okolje, okoljska osveščenost prebivalcev in dobra telekomunikacijska dostopnost (privabljati mlade za bivanje, zabavo, zaposlitev..). Predvidene prostorske ureditve niso v celoti (v delu EUP MA11) skladne s trenutno rabo določeno v OPN. Ker gre za predvidene dejavnosti, ki so ustreznejše z vidika lastnosti prostora in obstoječih okoliških dejavnosti ter omogočajo izboljšanje kakovosti bivanja in pogojev za zdravje ljudi, je možno predvidene prostorske ureditve umestiti z OPPN v skladu z določili 117. člen ZUreP-2. V skladu z določili tega člena je, v primerih, ko se predvideva sprejemljivejšo in manj obremenjujočo namensko rabo, z OPPN dopustna sprememba podrobnejše namenske rabe brez poprejšnje spremembe OPN. Spremeni se podrobnejša namenska raba prostora brez predhodne spremembe OPN, v skladu z določili 282. člena ZUreP-2 in sicer tako da se del območja EUP MA11 z obstoječo namensko rabo CD (druga območja centralnih dejavnosti), na parc. št. 81/55, k.o. Lešje spremeni v namensko rabo (SS) območja stanovanjskih površin - stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi Majšperk. 4. (predmet načrtovanja) Predmet načrtovanja je območje EUP z oznako MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 -Majšperk, za katere je z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin št. 40/13 in 16/16; v nadaljevanju: OPN) določena namenska raba prostora glede na posamezne EUP: MA9 - celotno območje EUP: namenska raba SS (stanovanjske površine - stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi Majšperk) MA8 - del EUP: namenska raba PC (površine cest) MA11 - del EUP: namenska raba ZP (parki) MA17 - del EUP: namenska raba CD (druga območja centralnih dejavnosti) Zanj je zahtevana izdelava OPPN. OPPN se pripravi v skladu z določili OPN, ki v 4. odstavku 42. člena določa, da se območja zahtevnejših posegov ureja z občinskimi, regionalnimi ali državnimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN, RPPN, DPPN). Na teh območjih se s prostorskimi izvedbenimi pogoji opredeli dovoljene ukrepe pred nastopom veljavnosti odlokov o podrobnih prostorskih načrtih. V skladu z določili 46. člena OPN za obravnavano EUP MA9 določa pripravo OPPN. V skladu z določili 69. člena OPN (PIP za urejanje območij občinskih podrobnih prostorskih načrtov -usmeritve za izdelavo in pogoji do začetka veljavnosti odloka o OPPN) je potrebno upoštevati: • V EUP MA9 se dovoli večstanovanjske stavbe. Pri načrtovanju novih in dopolnjevanju obstoječih območij večstanovanjskih stavb se upošteva načelo vzpostavljanja stanovanjske soseske, kjer se skupaj z novimi stanovanjskimi objekti načrtuje tudi objekte oz. prostore za osnovno oskrbo prebivalcev in odprte javne ploščadi ter popolno infrastrukturno in urbano opremo. • V EUP MA9 se dopušča mešanje stanovanjske in centralnih, poslovnih ter oskrbnih dejavnosti. • EUP MA9 največja možna etažnost P+2N+M (pritličje in dve nadstropji in mansarda). V OPPN bo smiselno uporabljeno navedeno določilo, s tem, da bo namesto mansarde predvidena izvedba Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1121 'penthouse' etaže (zmanjšan tloris glede na prihodnje etaže s zunanjimi terasnimi površinami). Območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta je namenjeno umestitvi nove stanovanjske pozidave v smislu oblikovanja stanovanjske soseske. Predvidena je gradnja sodobno oblikovanih objektov. Objekta ob regionalni cesti na severnem delu območja bosta višjega gabarita (K+P+2N+T), in bosta nadaljevala obstoječo tipologijo večstanovanjske zazidave. Pod tema objektoma je predvidena izgradnja garaže za osebne avtomobile, ki bo namenjena stanovalcem v celotni soseski. Zasnova garaže izkorišča obstoječo višinsko razliko med regionalno cesto in preostalim delom zemljišča. Na strehi garaže se bodo oblikovale odprte zunanje površine brez prometa. Osrednji in južni del območja sta na nižje ležečem terenu. V osrednjem delu območja je predvidena gradnja vrstnih hiš v enotnih gabaritih, etažnosti P+1 in doma starejših občanov (DSO) enake tipologije s povezanim pritličjem. V tem delu je predvidena osrednja večja odprta površina, namenjena stanovalcem celotne soseske in širšega območja. Osrednji del je zasnovan kot območje brez avtomobila, z intervencijskimi površinami in možnostjo dostave do posameznih objektov. Na južnem delu območja je predvidena strnjena pozidava z vrstnimi hišami z lastnimi parcelami in odprtimi površinami, ki se opcijsko lahko izvede v obliki individualne gradnje ali kot dvojčki. Na zahodnem delu območja so predvidene površine za organizirano vrtičkarstvo. OPPN bo podrobno definiral pozidavo oziroma rabo posameznih mikrolokacij območja obdelave, pa tudi velikost in medsebojna razmerja novih zemljiških parcel. V sklopu ureditve gospodarske javne infrastrukture se izvedejo vsi predpisani komunalni in energetski vodi ter naprave, v skladu s pridobljenimi mnenji nosilcev urejanja prostora. Načrtovan dostop in dovoz na območje OPPN je na vzhodnem delu, kjer je predviden glavni cestni priključek območja na regionalno cesto, ob katerem so predvidene odprte parkirne površine. Ob obstoječi regionalni cesti je že načrtovana izgradnja kolesarske steze. Rešitve v OPPN bodo izhajale iz potrjenih Izhodišč za pripravo OPPN in strokovnih podlag, ki se bodo izdelale tekom postopka priprave akta. OPPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. Morebitni posegi izven območja OPPN pa niso predmet tega podrobnega načrta. 5. (način pridobitve strokovnih rešitev) Izdelovalec OPPN pridobi geodetski načrt območja urejanja, izdelan skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt). Program opremljanja zemljišč za območje OPPN se izdela na podlagi OPPN in elaborata ekonomike ter na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe omejitve v prostoru, izražene investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene smernice in/ali priporočila nosilcev urejanja prostora. Ureditev območja bo natančneje določil OPPN, ki bo tudi določil možnost dopustnih odstopanj. Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev se izdela z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave podrobnega prostorskega načrta. OPPN se izdela tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov, da je možen vnos v prostorski informacijski sistem. 6. (vrsta postopka) Priprava OPPN se izvede v postopku priprave prostorskega akta, kot je za OPPN predpisan v ZUreP-2 v členih 118 in 119 (člen 119 pa napotuje še na člene 110 do 115). 7. (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) V postopku priprave OPPN so predvideni naslednji roki: • - izhodišča za pripravo OPPN (pri oblikovanju izhodišč vključitev zainteresirane javnosti) in začetek priprave elaborata ekonomike: junij 2020, • sklep o pripravi OPPN: junij 2020, • posredovanje sklepa o pripravi OPPN in izhodišč za pripravo OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da dodeli identifikacijsko številko v prostorskem informacijskem sistemu: junij 2020; vpis identifikacijske številke po prejemu le-te: 1718, • javna objava sklepa o pripravi OPPN skupaj z izhodišči za pripravo OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (objava sklepa o pripravi OPPN v uradnem glasilu in na spletni strani občine, objava izhodišč za pripravo OPPN na spletni strani občine): po prejemu identifikacijske številke ministrstva, • poziv državnim nosilcem urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), da podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje (poziv lahko vključuje tudi poziv za podajo konkretnih smernic): 30 dni od prejema poziva, • ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči ali je potrebno izvesti CPVO: v 21 dneh od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • priprava osnutka OPPN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po prejetju odločitve glede potrebnosti izvedbe CPVO, • če je za OPPN potrebno izvesti CPVO, je za potrebe postopka CPVO potrebno izdelati okoljsko poročilo: okvirni rok izdelave okoljskega poročila je 30 dni, • objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu osnutka OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje ali mnenje o ustreznosti okoljskega poročila): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • ministrstvo, pristojno za okolje, po prejemu mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči glede ustreznosti okoljskega poročila (odloči, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev): v roku 30 dni od Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1122 prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • dopolnitev osnutka OPPN (in morebitna dopolnitev okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela, če je zahtevan postopek CPVO)): v roku 15 dni po prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora oziroma (če je potreben postopek CPVO) v roku 15 dni po prejemu odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, • objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPPN (in okoljskega poročila, če je izdelano): objava javnega naznanila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno), dopolnjenih po pridobitvi mnenj in po pridobitvi odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni v času trajanja javne razgrnitve, • izvedba javne obravnave v času javne razgrnitve: kraj in čas javne obravnave sta določena v javnem naznanilu, • ob javni razgrnitvi osnutka OPPN se javnost seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov (nasprotje interesov glede na predpis, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije), • priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve, • prva obravnava in sprejem osnutka OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike) ter obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti: do 30 dni po zaključku javne razgrnitve, • javna objava stališč, zavzetih do pripomb in predlogov javnosti, v prostorskem informacijskem sistemu in na krajevno običajen način: 7 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, • priprava predloga OPPN (na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta do pripomb in predlogov javnosti): 15 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, • objava predloga OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu predloga OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek OPPN): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • (če je potrebno izvesti CPVO) vloga ministrstvu, pristojnemu za okolje, da ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi: 30 dni po prejemu vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, • priprava predloga OPPN, usklajenega s pridobljenimi mnenji: 7 dni po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora, • objava usklajenega predloga OPPN (usklajenega s pridobljenimi mnenji) in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), (po 1. januarju 2021, oziroma po vzpostavitvi elektronskega poslovanja: Občina posreduje gradivo ministrstvu v potrditev, ki ga preveri in potrdi s sklepom in javno objavi v PIS: 30 dni po prejemu vloge), • druga obravnava in sprejem predloga OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike): do 30 dni po pripravljenem usklajenem predlogu, • objava odloka v uradnem glasilu: po preteku petnajstdnevnega roka od sprejema predloga na občinskem svetu, • priprava končnega OPPN: v času do začetka veljavnosti odloka, • posredovanje končnega OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor: 7 dni po pridobitvi končnega OPPN. Zgoraj navedeni roki so okvirni. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spremenijo. 8. (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (za področje voda), • Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje ohranjanja narave), • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine), • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (v vednost za področje varstva kulturne dediščine), • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom), • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (za področje socialnih zadev, socialnega razvoja in varstva), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje državne cestne infrastrukture), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 Ptuj (za področje državne cestne infrastrukture - v vednost zaradi predhodne seznanitve s predvidenim aktom), • Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo), • Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (za področji oskrbe z vodo in odvajanja odplak), • Čisto mesto Ptuj, Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj (za področje ravnanja z odpadki), • Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije), • Telemach d.o.o., Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana - Črnuče (za področje kabelsko komunikacijskega sistema), • Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk (za področje prometa za občinske ceste), • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1123 Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za pridobitev odločitev glede postopka CPVO). V primeru, da se v postopku priprave utemeljeno ugotovi, da je potrebno vključiti tudi nosilce urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihova mnenja. 9. (načrt vključevanja javnosti) Ob izdelavi Izhodišč za pripravo OPPN so le-ta bila razgrnjena na sedežu Občine Podlehnik, izvedena je bila tudi javna predstavitev, kjer je zainteresirana javnost imela možnost podati svoje pripombe in predloge pri oblikovanju izhodišč. V okviru priprave osnutka OPPN se ponovno vključuje zainteresirano javnost, usklajujejo se različni interesi v prostoru. Izvede se javno predstavitev osnutka OPPN, v sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge pri pripravi osnutka oppn. Osnutek OPPN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku, (in okoljsko poročilo, ko je potrebno izvesti postopek CPVO) se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv. V času javne razgrnitve se javnost tudi seznani z morebitnim nasprotjem interesov. Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Tekom celotnega postopka se gradiva objavljajo na spletni strani občine, in sicer se na spletni strani občine objavi: izhodišča za pripravo OPPN, sklep o pripravi, osnutek OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti (objava tudi na krajevno običajen način), predlog OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO). Po potrebi (predvsem v odvisnosti od interesa javnosti) se izvede tudi druge oblike vključevanja javnosti. 10. (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Investitorji/lastniki parcel financirajo pripravo in izdelavo OPPN, stroške objav, geodetski načrt območja urejanja, elaborat ekonomike in program opremljanja zemljišč, skladno s pogodbo o medsebojnih obveznostih, ki jo sklenejo v ta namen. Izdelovalec prostorskega akta mora predati Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju tri kompletne podpisane izvode sprejetega prostorskega akta (število izvodov za investitorje določa pogodba). Obenem je potrebno celoten prostorski akt s prilogami predati tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov. 11. (objava sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnem naslovu občine Majšperk (http://www.majsperk.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-1/2019-9 Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1718 Datum: 19. 6. 2020 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, župan Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1124 OBČINA MARKOVCI ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KATEGORIZACIJI 582. Odlok o spremebi Odloka o kategorizaciji OBČINSKIH CEST V OBČINI MARKOVCI občinskih cest v Občini Markovci LC 328211, LC 456211, LC 328231, JP 832831 Zaradi zaprtja mostu čez kanal v Markovcih, se je premenil in prilagodil potek obstoječega cestnega omrežja OBSTOJEČE STANJE NOVO STANJE le 456211 ^m-i ni i m --- im-i \ »vi. c— ■ m rav m . w ^Mk NOVO STANJE: LC 328211 NOVO STANJE: LC 328231 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1125 JP 832832 Kategorizacija nove ceste v Markovcih za gasilskim domom 832832 JP 832911 Sprememba poteka ceste. Preostanek ceste se kategorizira kot JP 832912. OBSTOJEČE STANJE NOVO STANJE: JP 832911 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1126 KJ 983242, KJ 983243 Kategorizacija novih javnih poti za kolesarje KJ 983242 KJ 983243 OBČINA POLJČANE 583. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS štev. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 101/13 in 55/15 - ZfisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 93. člen Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na 8. redni seji dne 30. 6. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POLJČANE ZA LETO 2020 1. člen V Odloku o proračunu Občine Poljčane za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/20) se spremeni drugi odstavek 2. člena tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS REBALANS 2020 A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 4.117.824 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.664.517 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) 3.202.671 700 Davki na dohodek in dobiček 2.744.542 703 Davki na premoženje 341.979 704 Domači davki na blago in storitve 115.950 706 Drugi davki 200 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 461.846 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 410.746 711 Takse in pristojbine 4.500 712 Globe in druge denarne kazni 6.500 714 Drugi nedavčni prihodki 40.100 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1127 KONTO OPIS REBALANS 2020 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 197.103 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 3.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 194.103 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 256.204 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 200.824 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 55.380 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.616.505 40 TEKOČI ODHODKI (40+41+42+43) 1.885.957 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 339.062 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 60.865 402 Izdatki za blago in storitve 1.400.241 403 Plačila domačih obresti 32.000 409 Rezerve 53.789 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.482.562 410 Subvencije 61.200 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 858.761 412 Transferí neprofitnim organizacijam in ustanovam 120.524 413 Drugi tekoči domači transferí 442.077 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.173.382 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.173.382 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 74.604 431 Investicijski transferí pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 15.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 59.604 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.) -498.681 III./1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-7102)-(II.-403-404) -466.681 III./2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71)-(40+41)) 295.998 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV 0 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1128 KONTO OPIS REBALANS 2020 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA 248.242 550 Odplačilo domačega dolga 248.242 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV. + VII.-II.-V.-VII) -746.923 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -248.242 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + VII.-VIII-IX.) 498.681 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 746.923 2. člen V prvem odstavku 8. člena Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2020 se znesek » 38.869 EUR « nadomesti z zneskom » 41.169 EUR« 3. člen Ostali členi Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2020 ostanejo nespremenjeni 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Poljčane, 30. 6. 2020 Št. zadeve: 410-0083/2019 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 584. Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08,100/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10 - odl US, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člen Statuta Občine Poljčane (Ur. l. RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na 8. redni seji dne 30.6. 2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE POLJČANE ZA LETO 20191. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2019, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki zaključnega računa proračuna Občine Poljčane so v letu 2019 realizirani v naslednjih zneskih: KONTO OPIS ZAKLJUČNI RAČUN 2019 A BILANCA PRIHODKOV IN ODHKODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.486.068,37 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.341.225,89 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) 2.856.142,47 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1129 KONTO OPIS ZAKLJUČNI RAČUN 2019 700 Davki na dohodek in dobiček 2.510.251,00 703 Davki na premoženje 232.913,39 704 Domači davki na blago in storitve 112.810,03 706 Drugi davki 594,05 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 485.083,42 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 423.690,53 711 Takse in pristojbine 4.002,46 712 Denarne kazni 13.070,12 714 Drugi nedavčni prihodki 44.320,31 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 144.842,48 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 144.842,48 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.263.537,90 40 TEKOČI ODHODKI (40+41+42+43) 1.288.317,43 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 266.112.01 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 48.310,99 402 Izdatki za blago in storitve 906.784,43 403 Plačila domačih obresti 29.253,79 409 Rezerve 37.856,21 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.365.175,13 410 Subvencije 45.847,39 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 778.371,65 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 109.054,40 413 Drugi tekoči domači transferi 431.901,69 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 431.374,34 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 431.374,34 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 178.671,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 100.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 78.671,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.) 222.530,47 III./1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-7102)-(II.-403-404) 251.765,04 III./2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71)-(40+41)) 687.733,33 Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1130 KONTO OPIS ZAKLJUČNI RAČUN 2019 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA 241.298,28 550 Odplačilo domačega dolga 241.298,28 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II. -V.-VII) -18.767,81 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -241.298,28 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VII I-IX.) -222.530,47 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA (31. 12. 2018) 771.396,00 Priloge k zaključnem računu proračuna Občine Poljčane so bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, ki so izkazani v splošnem delu zaključnega računa proračuna Občine Poljčane. Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Poljčane je tudi posebni del zaključnega računa proračuna, sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov po posameznih področjih proračunske porabe. 3. člen Neporabljena sredstva Občine Poljčane v letu 2019 se prenesejo in uporabljajo za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Poljčane za leto 2020. Neporabljena namenska sredstva in sredstva rezerv Občine Poljčane se za isti namen prenesejo v proračun Občine Poljčane za leto 2020. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2019 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Poljčane, 30. 6. 2020 Št. zadeve: 410-0089/2018 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 585. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Poljčane Na podlagi 153. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 - popr., 34/19; v nadaljnjem besedilu: Uredba) ter 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane, na svoji 11. redni seji, dne 30. 6. 2020, sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJE OBČINE POLJČANE I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem Odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Poljčane (v nadaljnjem besedilu: Odlok) se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Poljčane. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1131 (2) Oskrbna območja so razvidna iz grafičnega dela Odloka. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem Odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. 3. člen (1) Ta Odlok vsebuje: • vrste obstoječe komunalne opreme, ki jo Občina Poljčane zagotavlja na oskrbnih območjih, • oskrbna območja, • stroške obstoječe komunalne opreme in preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere, • podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (2) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem Odlokom so: • razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpO) in deležem površine objekta (DtO), • faktor namembnosti objekta (Fn), • računski faktor površine (Fp) in • prispevna stopnja zavezanca (psz). (3) Sestavni del tega Odloka so tudi naslednje grafične priloge: • Priloga 1 - Prikaz cestnega omrežja in oskrbnega območja cest, • Priloga 2 - Prikaz kanalizacijskega omrežja in oskrbnega območja kanalizacije, • Priloga 3 - Prikaz vodovodnega omrežja in oskrbnega območja vodovoda, • Priloga 4 - Prikaz javnih površin in oskrbnega območja javnih površin. (4) Ta Odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. II. Obtoječa komunalna oprema in oskrbna območja 4. člen Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Poljčane obravnava naslednjo obstoječo komunalno opremo na obravnavanem območju: • ceste (oznaka oskrbnega območja C), • kanalizacija (oznaka oskrbnega območja K), • vodovod (oznaka oskrbnega območja V) in • javne površine (oznaka oskrbnega območja JP). III. Podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo 5. člen (1) Stroški obstoječe komunalne opreme in preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere so določeni skladno z 22. členom Uredbe. (2) Stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme znašajo: Vrsta komunalne Oskrbno Vrednost opreme območje [€] Ceste OSO C 5.464.169,52 Kanalizacija OSO K 41.205,00 Vodovod OSO V 3.385.339,24 Javne površine OSO JP 857.331,00 (3) Stroški obstoječe komunalne po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, preračunani na enoto mere, preračunani na m2 površine gradbene parcele (Cp0) in m2 bruto tlorisne površine objekta (Cto) znašajo: 14____ Vrsta komunalne Oskrbno Cpo Cto opreme območje [EUR/m2] [EUR/m2] Ceste OSO C 2,209 8,492 Kanalizacija OSO K 0,780 2,807 Vodovod OSO V 1,455 5,802 Javne površine OSO JP 0,347 1,332 5. člen (1) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dp0) in deležem bruto tlorisne površine stavbe (Dt o) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na obravnavanem območju opremljanja je Dp0 : Dto = 0,5 : 0,5. 6. člen (1) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: Faktor Klas. št. Vrsta objekta namembnosti objekta (Fn) 111 Enostanovanjske stavbe 0,7 1121 Dvostanovanjske stavbe 1,0 1122 Tri in večstanovanjske stavbe 1,2 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 0,7 121 Gostinske stavbe 1,2 122 Poslovne in upravne stavbe 1,2 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnost 1,2 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 1,2 125 Industrijske in skladiščne stavbe 1,2 126 Stavbe splošnega družbenega 0,8 pomena 1265 Stavbe za šport 0,8 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,7 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 0,5 1272 Obredne stavbe 0,7 2411 športna igrišča 0,7 2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,7 2420 Drugi gradbeni inženirski objekti 0,5 3 Drugi gradbeni posegi 0,7 (2) Če klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor namembnosti objekta določi glede na skupino iz zgornje tabele, v katero se na podlagi enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI), objekt razvrsti. V primeru, da namembnosti objekta ni možno določiti na zgoraj opisan način velja, da je faktor namembnosti objekta za stavbe po tem odloku 1,0, za gradbeno inženirske objekte in za druge gradbene posege pa 0,5. 7. člen Računski faktor površine (Fp) za posamezne vrste stavb, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1132 Faktor Klas. št. Vrsta objekta površine (Fp) 111 Enostanovanjske stavbe 4 1121 Dvostanovanjske stavbe 4 1122 Tri in večstanovanjske stavbe 4 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 4 121 Gostinske stavbe 4 122 Poslovne in upravne stavbe 4 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnost 4 124 Stavbe za promet in stavbe za 4 izvajanje komunikacij 125 Industrijske in skladiščne stavbe 4 126 Stavbe splošnega družbenega 4 pomena 1265 Stavbe za šport 4 127 Druge nestanovanjske stavbe 4 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 4 1272 Obredne stavbe 4 2411 Športna igrišča 4 2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 4 8. člen Prispevna stopnja zavezanca (psz) je sorazmerni delež stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se prenese na zavezanca za plačilo komunalnega prispevka. Prispevna stopnja zavezanca (psz) je enaka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in znaša: Vrsta komunalne opreme Oskrbno območje Prispevna stopnja zavezanca (psz) [%] Ceste OSO C 100 Kanalizacija OSO K 100 Vodovod OSO V 100 Javne površine OSO JP 100 IV. Izračun in odmera komunalnega prispevka 9. člen Formulo za izračun višine komunalnega prispevka in postopek odmere komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo določa Uredba. 10. člen (1) Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku, lahko pa se z Občino Poljčane dogovori tudi o plačilu komunalnega prispevka po obrokih. V slednjem primeru z Občino Poljčane sklene pogodbo, ki natančneje opredeli pogoje obročnega odplačevanja komunalnega prispevka. (2) Odmerjeni komunalni prispevek se lahko plača v največ 6-ih zaporednih mesečnih obrokih, vendar višina posameznega obroka ne sme biti nižja od 500 €. (3) Kolikor zavezanec zamudi s plačilom dveh zaporednih obrokov, zapade v takojšnje plačilo celoten dolg, ki se izterja preko e-izvršbe, oziroma se takoj unovči zavarovanje za poplačilo preostalega dolga. (4) V primeru plačila na obroke, zavezanec plačilo dolga zavaruje z zastavo nepremičnine ali z zavarovanjem pri zavarovalnici. Stroški izvedbe zavarovanja (cenitve, notarski in sodni stroški ipd.) bremenijo zavezanca. (5) Če je zavezanec plačal komunalni prispevek, pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ali mu to ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila komunalnega prispevka v višini nerevaloriziranega zneska. 11. člen (1) V primeru rušenja zakonito zgrajenega objekta in izgradnje novega objekta na isti gradbeni parceli, se za nov objekt, ki se gradi, investitorju prizna, da so za objekt, ki se ga ruši, poravnane obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevka za tiste vrste komunalne opreme, na katero je objekt v času rušitve zakonito priključen. (2) Komunalni prispevek za nov objekt iz prejšnjega odstavka, se investitorju odmeri na način, da se izračuna razliko med komunalnim prispevkom za nov objekt in komunalnim prispevkom za objekt, ki se ga ruši. Če je razlika pozitivna, se komunalni prispevek obračuna. V primeru negativne razlike se komunalni prispevek ne obračuna in ne vrača. V. Oprostitve komunalenga prispevka 12. člen (1) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalo opremo se v celoti oprosti za gradnjo naslednjih vrst objektov: • za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, ki za svoje delovanje ne potrebuje komunalne opreme oziroma, ki nima samostojnih priključkov na komunalno opremo, • za gradnjo enostavnih objektov, • za gradnjo nezahtevnih objektov, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo in se gradijo kot pomožni objekti ter tako dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta, • v primeru nadomestitve objektov zaradi naravne nesreče, v obsegu nadomeščenega objekta, pri čemer je lahko lokacija nadomeščenega objekta v primeru, ko nadomestitev na obstoječem stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli ni možna, tudi na drugi, nadomestni lokaciji, • za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina ali država in so namenjene za izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo, muzeje, knjižnice, gasilske domove, opravljanje obredov in šport po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. (2) Ob oprostitvi iz zadnje alineje prejšnjega člena mora Občina Poljčane oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. VI. Pretekla vlaganja 13. člen (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru vlaganj zavezanca v izgradnjo posamezne vrste obstoječe komunalne opreme bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1133 (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen Ta Odlok, vključno s prilogami, je na vpogled na sedežu Občine Poljčane. 15. člen (1) Z dnem uveljavitve tega Odloka prenehata veljati Odlok o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS št. 33/97) in Sklepa o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Slovenska Bistrica za leto 2002 (Uradni list RS št. 18/02). (2) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega Odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 16. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0002/2019-21-201 Poljčane, dne 30. 6. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA PREVALJE 586. Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje Občina Prevalje na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2016 - 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016) in Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020 in 31/2020) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI PREVALJE I. Naročnik javnega razpisa: Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2020. Sredstva po tem razpisu se bodo dodeljevala za naslednje vrste pomoči oz. ukrepe: 1. DE MINIMIS pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 1.1 Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju Namen in cilji ukrepa: • Podpiranje usposabljanja, organiziranja izobraževanj in prenos dobrih praks, novih znanj ter promocije gozdarstva, kar bo prineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev s ciljem doseganja višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov s področja kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na kmetiji in s tem prispevanja k dolgoročni sposobnosti preživetja in večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Predmet podpore: • Izobraževanje in usposabljanje kmetov s področja kmetijstva in gozdarstva, • organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, licitacij, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, • priprava in tisk publikacij ter oblikovanje in priprava spletnih strani, • izvedba strokovnih ekskurzij, • širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost). Upravičenci do pomoči: • subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz predmetov podpore in bodo izbrani na podlagi javnega razpisa (organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti v okviru tehnične pomoči na področju kmetijstva in gozdarstva in delujejo na območju Občine Prevalje). Upravičeni stroški: • stroški za najem prostorov, • honorarji izvajalcev izobraževanja in usposabljanja, • stroški za oglaševanje, • stroški gradiv za udeležence, • stroški izvedbe strokovne ekskurzije, • potni stroški, stroški prevozov, • stroški priprave in tiska publikacij in • stroški oblikovanja in priprave spletnih strani. Pogoj za pridobitev sredstev in druge omejitve: • Pomoč se izplača skladno z določili pogodbe o dodelitvi pomoči (po realizaciji in na podlagi pisnega zahtevka in dokazil o realizaciji tehnične podpore). • Pomoč se ne dodeli: • za stroške svetovanja, ki so financirana v okviru javne svetovalne službe, • za sofinanciranje pokritja stroškov, ki jih je izvajalec pri izvedbi aktivnosti plačal Občini Prevalje. Višina razpisanih sredstev: • Sredstva za ukrep Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2020, na postavki 43111913 Kompleksne subvencije v kmetijstvu v višini 2.000 EUR. Višina sofinanciranja: • Sofinancira se do 100% vrednosti stroškov izvedbe posameznega programa, oziroma druge aktivnosti, v obliki subvencioniranih storitev (neposredno plačilo kmetu - gozdarju ali članu družine ni dovoljeno), vendar največ do višine 3.000 € na leto. • Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1134 (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. 2. Ostali ukrepi občine 2.1 Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja Namen in cilji ukrepa: • zagotavljati boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Upravičenci do pomoči: • registrirana društva ter zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Upravičeni stroški: • Stroški izvedbe prijavljenega programa društva (stroški za organizacijo in izvedbo izobraževanj in usposabljanj, stroški obiskov sejmov in tekmovanj, stroški organizacije in izvedbe razstav in sejmov, stroški za izvedbo strokovne ekskurzije, stroški svetovalnih storitev, stroški publikacij), • V primeru, da društvo deluje na območju več občin, se pri izračunu višine dodeljenih sredstev upošteva samo delež članstva iz Občine Prevalje. Pogoji za pridobitev pomoči: • vlagatelj predloži finančno in vsebinsko ovrednoten program društva, ki je usmerjen v zagotavljanje boljše učinkovitosti in strokovnosti kmetijstva ter prispeva k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja, • upravičenci imajo sedež na območju Občine Prevalje oziroma izvajajo programe, ki se nanašajo ali izvajajo na območju Občine Prevalje, oziroma so v njihove programe aktivno vključeni člani iz Občine Prevalje. Dodatni pogoj za pridobitev sredstev in druge omejitve: • izvajalci po potrebi brezplačno sodelujejo na prireditvah v občini, ki jih organizira občina in na promocijskih prireditvah oziroma na zahtevo občine v skladu z zahtevanimi kriteriji in standardi organizirajo prireditev občinskega pomena, • pomoč se ne dodeli: • za program izvajalca, ki je odklonil sodelovanje z občino na način, kot ga predvideva prejšnja alineja, • za materialne stroške, povezane z osnovnim delovanjem društva (administrativni stroški, potni stroški,...), • za programe, za katere so že bila pridobljena sredstva na drugih razpisih občine, oziroma so njihovi programi na kakršenkoli način že sofinancirani iz proračuna občine. Višina razpisanih sredstev: • Sredstva za ukrep Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2020, na postavki 43111920 Financiranje društev na področju kmetijstva v višini 4.500 EUR. Višina sofinanciranja: • Sofinancira se največ do 100% upravičenih stroškov prijavljenega programa društva, vendar največ 3.000 € na leto. III. Zahtevana dokumentacija: Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Vlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Prevalje, v času od objave do izteka roka javnega razpisa, v času uradnih ur občine. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.prevalje.si . Za popolno se šteje vloga, ki je v celoti in pravilno izpolnjena in so ji priložena vsa zahtevana dokazila. Oddaja vloge na razpis pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji tega razpisa, razpisne dokumentacije in vzorcem pogodbe. IV. Merila za sofinanciranje Sredstva pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2020 se bodo dodeljevala na podlagi določb Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2016 - 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016). V. Rok za prijavo na javni razpis in način oddaje vlog Vlagatelji morajo vloge oddati v zaprtih pisemskih ovojnicah najpozneje do 27.7.2020, do 12.00 ure, na naslov: Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. Ovojnice morajo biti opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Prijava na javni razpis - ne odpiraj!«, ter s pripisom »Dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2020« in pripisom ukrepa, na katerega vlagatelji kandidirajo. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je do naročnika prispela najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do 12.00 ure. VI. Obravnavanje vlog: Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Prepozne vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. O dodelitvi sredstev upravičencem odloča pooblaščena oseba. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni skladno z določbami Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2016 - 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016). Upravičencem bo izdan sklep o višini pomoči. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. VII. Datum odpiranja vlog Odpiranje vlog bo komisija opravila 28.7.2020, ob 8.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje. VIII. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, lahko zainteresirani dobijo na tel. št. 02/82 46 121, v času uradnih ur občine. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1135 Številka: 410-0026/2020 Datum: 30.6.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 586. Javni razpis za sofinanciranje programov s področja pospeševanja turizma v Občini Prevalje za leto 2020 Občina Prevalje na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 102/2005 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2007 in 31/2008) in sprejetega Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020 in 31/2020) objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA POSPEŠEVANJA TURIZMA V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2020 1. Naročnik javnega razpisa: Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. 2. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je izbira programov s področja pospeševanja razvoja turizma v Občini Prevalje, ki se bodo v letu 2020 sofinancirali iz proračuna Občine Prevalje. 3. Višina razpoložljivih finančnih sredstev: Sredstva za sofinanciranje programov s področja turizma so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2020, na postavki 43141820 Financiranje društev na področju turizma v višini 4.000 €. Dodeljena sredstva za sofinanciranje programov na področju turizma morajo biti porabljena v letu 2020. 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov, ki kandidirajo na razpisu: Izvajalci programov na področju turizma (društva), ki so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da so upravičeni do financiranja programov: • imajo sedež v Občini Prevalje; • so registrirani in delujejo najmanj eno leto; • imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo kot jo določa zakon o društvih; • imajo zagotovljene osnovne pogoje (materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske) za realizacijo načrtovanih programov; • da občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Prevalje. 5. Upravičeni stroški: • Stroški izvedbe prijavljenega programa (stroški organizacije in izvedbe prireditev, stroški najema prostorov, stroški oglaševanja, stroški gradiv, stroški priprave in tiska promocijskega materiala in drugi materialni stroški, neposredno vezani na izvedbo programa, s katerim izvajalec kandidira na tem razpisu); • Programi, ki se financirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna, niso predmet sofinanciranja po tem razpisu. 6. Zahtevana dokumentacija: Vloga za sofinanciranje programov na področju turizma mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jim morajo biti priložena vsa zahtevana dokazila in podpisan vzorec pogodbe. Vloga mora vsebovati še: • pregledno vsebinsko predstavitev programa za leto 2020, s katerim izvajalec kandidira na razpisu, • pregledno vsebinsko in finančno poročilo o delu v preteklem letu. 7. Merila za dodelitev sredstev: Programi pospeševanja razvoja turizma, s katerimi posamezni izvajalci kandidirajo na tem javnem razpisu, bodo vrednoteni na osnovi meril in kriterijev Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 102/2005 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2007 in 31/2008). Sredstva za sofinanciranje posameznih programov se razdelijo glede na doseženo število točk in višino razpoložljivih proračunskih sredstev. 8. Rok in način prijave: Predlagatelji morajo vloge oddati v zaprti pisemski ovojnici najpozneje do 17.8.2020 na naslov: Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje, s pripisom: »Prijava na javni razpis - ne odpiraj!« in z oznako: »Sofinanciranje programov s področja pospeševanja turizma v Občini Prevalje v letu 2020«. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je prispela do naročnika najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do 12.00 ure. Nepravočasno oddanih vlog komisija ne bo upoštevala in bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene vlagatelju. 9. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije v zvezi z razpisom: Razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji prevzamejo na sedežu Občine Prevalje od dneva objave javnega razpisa do konca razpisnega roka, vsak delovni dan med 8.00 in 12.00 uro, ali na spletni strani občine www.prevalje.si. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko vlagatelji dobijo na Občini Prevalje, pri Mariji Orešnik, na tel. št. 02 82 46 121, v času uradnih ur občine. 10. Datum odpiranja vlog: Odpiranje vlog bo komisija opravila 18.8.2020, ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje. Vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci bo občina sklenila pogodbe o sofinanciranju programov pospeševanja razvoja turizma v letu 2020. Številka: 410-0027/2020 Prevalje, dne 1.7.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1136 OBČINA ŠENČUR 588. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 14. seji, dne 23.06.2020 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se zemljiščem parc. št. 1716/26, ID nepremičnine 3310591, parc. št. 1750/2, ID nepremičnine 4482576, parc. št. 1716/28, ID nepremičnine 3142889, vse k.o. 2106 - Visoko in parc. št. 1349/113, k.o. 2119 - Šenčur ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Nepremičninam parc. št. 1716/26, ID nepremičnine 3310591, parc. št. 1750/2, ID nepremičnine 4482576, parc. št. 1716/28, ID nepremičnine 3142889, vse k.o. 2106 - Visoko in parc. št. 1349/113, k.o. 2119 - Šenčur se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Šenčur, dne 23.06.2020 Številka: 478-48/2020-2 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VIDEM 589. Dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Videm Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) 8. člena Zakona o zavodih_(Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 - UPB2,45/17 in 10/19) je Občinski svet Občine Videm na svoji 10. redni seji, dne 30. 6. 2020 sprejel DOPOLNITEV ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA VIDEM 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2012 in 54/2019) se 2. člen dopolni tako, da se glasi: »Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Videm Skrajšano ime: OŠ Videm Sedež: Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju V sestavo OŠ Videm sodi: matična OŠ Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, podružnična šola Leskovec, Zgornji Leskovec 10, 2285 Zgornji Leskovec, podružnična šola Sela, Sela 33, 2323 Lovrenc na Dravskem polju, oddelki vrtca za izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje pri OŠ Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju in oddelki vrtca za izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje v delu stavbe Videm pri Ptuju 53 a, 2284 Videm pri Ptuju, oddelki vrtca za izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje v podružnični šoli Sela, Sela 33, 2323 Lovrenc na Dravskem polju in oddelki vrtca za izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti in predšolske vzgoje v podružnični šoli Leskovec, Zgornji Leskovec 10, 2285 Zgornji Leskovec«. 2. člen V ostalem ostane Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Videm nespremenjen. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-9/2019-4 Datum: 30. 6. 2020 Občina Videm Branko Marinčič, župan 590. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske dejavnosti v Občini Videm Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 10. redni seji, dne 30. 6. 2020 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROČJU LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI VIDEM I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji, merila in postopek za vrednotenje in razdelitev sredstev namenjenih za sofinanciranje programov društev na področju kulturne dejavnosti v Občini Videm. 2. člen Izvajanje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti se določi z Letnim programov kulture, ki ga sprejme občinski svet Občine Videm vsako leto po sprejemu proračuna. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1137 Letni program kulture podrobneje določa obseg sredstev, namenjenih za posamezne programe. II. Postopek dodeljevanja finančnih sredstev za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnost 3. člen Postopek dodeljevanja finančnih sredstev s področja ljubiteljske kulture poteka po naslednjem zaporedju: • priprava in objava Javnega razpisa za izvajanje programov ljubiteljske kulture na območju občine Videm • imenovanje komisije za vodenje postopka javnega razpisa, • zbiranje prijav prijaviteljev programov • ugotavljanje formalnosti prijav in vrednotenje programov skladno z merili • priprava predloga razdelitve sredstev med prijavitelje, ki so oddali popolne prijave • izdaja sklepov • sklepanje in podpis pogodb • spremljanje izvajanja pogodb in namenskega koriščenja sredstev iz proračuna • obravnava poročil o izvedenih programih. III. Upravičenci in pogoji sofinanciranja 4. člen Pravico do sofinanciranja programov ljubiteljske kulture imajo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • prijaviti se morajo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih; • imeti morajo sedež v občini Videm ali opravljajo ključno funkcijo na področju povezovanja kulturnih društev v občini; • dejavnost opravljajo pretežno na neprofitni osnovi; • imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini ter ostalo dokumentacijo, ki jo določa zakon o društvih; • kandidati, ki se prijavljajo na razpis ne smejo imeti na dan prijave odprtih obveznosti do Občine Videm; • imeti morajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje; • imeti morajo organizacijske zmožnosti za izvedbo kulturnega programa oziroma dejavnosti; • delujejo na področju ljubiteljske kulture najmanj dvanajst mesecev; • vsako leto morajo v pogodbeno določenih rokih občinski upravi dostaviti poročilo o realizaciji programov in namenski porabi sredstev, ki so jih prejeli iz občinskega proračuna, sicer v prihodnjem letu kandidat prijavljen na razpis ni upravičen do sredstev; • da kulturni program ali njegov posamezen del, s katerim predlagatelj kandidira za sofinanciranje po tem pravilniku ni financiran ali sofinanciran iz katerekoli druge postavke proračuna Občine Videm • kandidat, ki se prijavi na razpis za sredstva za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture, mora na zahtevo Občine Videm sodelovati pri izvedbi prireditev v organizaciji Občine Videm in na primeren način izkazati sodelovanje • da izpolnjujejo druge pogoje iz tega pravilnika. Dodatni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, se določijo v javnem razpisu za posamično proračunsko leto. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati občino Videm. 5. člen Sofinancira se naslednja vsebina programov kulture: • redna letna dejavnost; • programi; • izobraževanje; • delo z mladimi; • strokovne ekskurzije. 6. člen Občinska proračunska sredstva so pod enakimi pogoji dostopna vsem, ki kandidirajo na javnem razpisu in sicer za naslednje dejavnosti: • glasbena; • folklorna; • plesna; • gledališka; • literarna; • likovna dejavnost; • ter druge vsebine s področja kulture. IV. Javni razpis 7. člen Občina Videm vsako leto izvede javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju kulturne dejavnosti iz občinskega proračuna. Besedilo javnega razpisa, razpisno dokumentacijo, datum objave javnega razpisa in razpisni rok, določi župan. Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanja občinskega proračuna. Javni razpis se objavi na spletni strani občine. Občinska uprava o objavi javnega razpisa pisno obvesti vsa društva in organizacije v občini. 8. člen Javni razpis mora vsebovati: • ime in sedež naročnika; • predmet javnega razpisa (vsebine in naloge, ki bodo sofinancirane); • izvajalce programa, ki se lahko prijavijo na javni razpis; • pogoje, ki jih morajo za kandidiranje na javnem razpisu izpolnjevati vlagatelji programov; • okvirno višino razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa; • navedbo javnega uslužbenca občinske uprave, pristojnega za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom • rok, do katerega morajo biti predložene vloge na javni razpis in način oddaje vloge na javni razpis; • datum odpiranja vlog; • rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa. 9. člen Prijava na javni razpis mora biti izpolnjena izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. 10. člen Prijava na javni razpis mora vsebovati: • podatke o prijavitelju; • navedbo programov s področja kulture, za katere prijavitelj kandidira; • opis načrtovanih programov; • obvezne priloge k prijavljenim programom; • druge zahtevane podatke iz razpisne dokumentacije. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1138 Prijavitelj se na javni razpis prijavi s programi po zaporedju meril, ki so priloga tega pravilnika. 11. člen Prijava mora biti vložena v roku in skladu s pogoji, določenimi v objavi javnega razpisa ter vsebovati vse podatke in priloge, zahtevane v razpisni dokumentaciji. Občinska proračunska sredstva, namenjena sofinanciranju programov, lahko izvajalci pridobijo le na osnovi pravočasne in popolne prijave na javnem razpisu. V. Komisija za vodenje postopka javnega razpisa 12. člen Vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje izvajalcev programov ljubiteljske kulture na območju Občine Videm opravi Komisija za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), ki jo s sklepom imenuje župan Občine Videm. Komisija je sestavljena iz predsednika in vsaj dveh članov. Komisijo sestavljajo zaposleni v občinski upravi Občine Videm, ter ostali strokovnjaki iz področja razpisa. Člani komisije ne smejo biti člani društev, ki sodelujejo na razpisu. Naloge komisije so: • odpiranje in pregled prispelih vlog na javni razpis; • ugotavljanje izpolnjevanja formalnih pogojev; • vrednotenje programov skladno z merili; • določitev višine in namena dodeljenih sredstev posameznim izvajalcem; • sestava zapisnika o odpiranju vlog in o izbiri izvajalcev oz. vrednotenju programov; • izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan. 13. člen Odpiranje vlog opravi komisija v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Komisija ugotovi popolnost vlog. Prijavitelji, ki v predpisanem roku oddajo formalno nepopolne prijave, lahko le-te dopolnijo v določenem roku od prejema pisnega poziva za dopolnitev prijave. Nepopolnih prijav komisija po tem roku ne obravnava in se jih s sklepom zavrže. 14. člen O odpiranju prijav se vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem: • naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog; • predmet javnega razpisa; • imena navzočih članov komisije; • število prispelih prijav za sofinanciranje; • naziv prijaviteljev (potencialnih prejemnikov sredstev) po vrstnem redu odpiranja prijav; • ugotovitve o popolnosti prijav; • število formalno nepopolnih prijav in navedba posameznih nepopolnih prijav prijaviteljev; • število popolnih prijavi; • pripombe članov komisije in sprejete sklepe (oceno posameznih programov v skladu z merili). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. VI. Vrednotenje prijav 15. člen Komisija opravi pregled popolnih prijav in jih vrednoti na podlagi pogojev, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji in v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Programe ljubiteljske kulture in delovanje društva komisija ovrednoti s točkami. Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk in glede na višino namenskih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture po sprejetem Odloku o proračunu za tekoče leto. Na podlagi ovrednotenja prijav, komisija pripravi zapisnik, ki vsebuje ovrednotenje posameznih programov s področja ljubiteljske kulture v skladu z določbami meril. Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. 16. člen Na podlagi zapisnika strokovne komisije občinska uprava izda ustrezno odločbo. Zoper odločbo je v roku petnajst dni od vročitve odločbe možna pritožba na župana Občine Videm. Zoper odločbo župana ni pritožbe. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem. VII. Sklenitev pogodbe o sofinanciranju 17. člen Za izvedbo programov sklene Občina Videm z izbranim izvajalcem programov pogodbo. Obvezne sestavine pogodbe so: • naziv in naslov izvajalca programov; • matična in davčna številka vlagatelja, številka transakcijskega računa • vrsto, vsebino in obseg programov, za katere so sredstva dodeljena; • čas realizacije programov; • višino dodeljenih sredstev; • rok izplačila sredstev; • rok in način predložitve poročil ter dokazil o porabi sredstev; • določilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi sredstev in neizvedbi odobrenih programov, sredstva vrniti v proračun občine, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi; • način nadzora nad namensko porabo sredstev; • način nadzora izvajanja programov; • druge medsebojne pravice in dolžnosti. 18. člen Če izbrani izvajalec programov pogodbe ne podpiše in je ne vrne v roku, se šteje, da je vlagatelj odstopil od zahteve po sofinanciranju. Če izbrani izvajalec programov od podpisa pogodbe odstopi, se njemu dodeljena sredstva, glede na doseženo število točk, lahko prerazporedijo drugim izvajalcem, ki so se prijavila na javni razpis. Tem izvajalcem se izdajo novi sklepi, s katerim se poveča obseg sofinanciranja že sofinanciranega programa in nadomestijo že izdani sklepi. VIII. Nadzor 19. člen Izvajalci programov so dolžni izvajati dogovorjene programe v skladu s tem pravilnikom in le za namene, ki so jim bili opredeljeni v pogodbi. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo sredstev izvaja občinska uprava. V kolikor občinska uprava ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, se mu za programe ukinejo finančna sredstva, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Če prejemnik sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek terjatve. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1139 IX. Prehodne in končne določbe 20. člen Sestavni del tega Pravilnika je priloga Merila in kriteriji za vrednotenje programov organizacij in društev v Občini Videm. 21. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po enakem postopku kot sam pravilnik. 22. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik za vrednotenje kulturnih programov v občini Videm (Naš glas št. 1, letnik 6, april 2001) in spremembe Pravilnika za vrednotenje kulturnih programov v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin 9/2009). 23. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Datum: 30. 6.2020 Številka: 620-1/2020-2 Občina Videm Branko Marinčič, župan Priloga: Merila - kriteriji za v rednotenje programov organizacij in društev v Občini Videm (kulturne dejavnosti). MERILA - KRITERIJI ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V OBČINI VIDEM (KULTURNE DEJAVNOSTI) 1. Redna letna dejavnost TOČKE 1.1 Za vsakega člana društva iz domače občine 2 1.2 Za vsakega člana društva iz druge občine 1 1.3 Za status društva, ki deluje v javnem interesu (odločba o statusu) 20 Obvezna priloga k točki 1.1 in 1.2 : seznam aktivnih članov za tekoče leto z njihovimi podpisi in dokazilo o plačani članarini za tekoče leto. Delovanje TOČKE 1.4 Na nivoju občine 10 1.5 Na nivoju države 20 1.6 Na mednarodnem nivoju 30 2. Programi oziroma prireditve Prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur Točke 2.1 Samostojno izveden program na območju občine 30 2.2 Samostojno izveden program v sklopu občinskega oz. državnega praznika 40 2.3 Samostojno izveden program izven območja občine 20 2.4 Samostojno izveden program izven območja države 20 2.5 Sodelovanje na prireditvi v organizaciji drugih društev v občini 10 2.6 Sodelovanje na prireditvi izven občine 10 2.7 Sodelovanje na mednarodni prireditvi 10 2.8 Sodelovanje na občinski prireditvi 20l 2.9 Sodelovanje posameznega udeleženca prijavitelja na občinski prireditvi 2 2.10 Organizacija strokovnega predavanja za člane društva 10 2.11 Organizacija strokovnega predavanja za občane 20 Opombe k točki 2 : Točkujejo se samo javni programi oziroma prireditve (ne točkujejo se občni zbori društev, praznovanje zasebnih zabav, pohodi, izleti društev). Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1140 Točkujejo se samo organiziranja strokovnih predavanj, katerih predavatelj je strokovnjak za področje predavanja in ni član prijavitelja. Obvezne priloge k točkam 2.1 do 2.11 : • vabilo na prireditev ali predavanje ali dokazilo o plačanih računih za to prireditev ali predavanje • potrdilo drugega društva o sodelovanju na prireditvi 3. Izobraževanje 3.1 Enodnevno izobraževanje za eno osebo_5_ Opombe k točki 3 Točkuje se samo izobraževanje, ki se nanaša na področje delovanja prijavitelja. Večdnevno izobraževanje se pomnoži s številom dni krat število točk (5). Obvezna priloga k točki 3.1: • potrdilo o udeležbi usposabljanja in račun 4. Delo z mladimi Starost otrok Skupina do 4 otroke Skupina od 5 - 10 otrok Skupina 11 otrok in več 4.1 5 - 15 let 30 točk 60 točk 120 točk 4.2 Nad 15 do 20 let 20 točk 40 točk 80 točk Enodnevna delavnica Skupina 5-10 otrok Skupina 11 otrok in več 4.3 10 točk 20 točk Opombe k točki 4.1, 4.2 in 4.3 : Za 1 program se šteje 20 ur. Obvezna priloge k točki 4.1, 4.2 in 4.3; • poročilo o izvedbi programa z navedbo imen, pri opredelitev programa 591. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 10. redni seji dne 30.06.2020 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra parc. št. 1121/10 (ID omejitve 16838384), 1121/28 (ID omejitve 16838384) in 1123/10 (ID omejitve 15068911), k.o. 420 -Pobrežje in se pri navedenih parcelah vknjiži izbris zaznambe javnega dobra. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-02/2020-06 Datum: 30.06.2020 starosti otrok ter z navedbo mentorja-ev in časovna Občina Videm Branko Marinčič, župan 592. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 10. redni seji dne 30.06.2020 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra parc. št. 467, k.o. 486-Belavšek (ID 3334591) in se pri navedeni parceli vknjiži lastništvo za pravno osebo Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, MŠ: 5883423000. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1141 Občina Videm Branko Marinčič, župan 593. Sprememba Sklepa o cenikih v Občini Videm za leto 2020 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019), je občinski svet Občine Videm na svoji 10. redni seji, dne 30.06.2020 sprejel naslednje: SPREMEMBA SKLEPA O CENIKIH V OBČINI VIDEM ZA LETO 2020 1. člen V Sklepu o cenikih v Občini Videm za leto 2020 se spremenita 14. in 15. točka, ki odslej glasita: 14. GRAMOZ IZ POLJČAN Naziv Frakcija (mm) Cena sofinanciranja z DDV Sofinanciranje Poljčanar (1 kamion s prevozom) 4-8 102,48 EUR 15. MLETI ASFALT NAZIV Frakcija (mm) CENA SOFINANCIRANJA Z DDV Sofinanciranje mletega asfalta (1 kamion s prevozom) 0-32 88,45 EUR Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 0-16 94,55 EUR Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 0-32 94,55 EUR Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 8-16 94,55 EUR Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 16-32 100,65 EUR Sofinanciranje nasipnega materiala iz točke 14 in 15 tega člena Sklepa o cenikih se izvaja do porabe sredstev na proračunski postavki namenjeni za sofinanciranje v veljavnem proračunu. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin veljati pa začne naslednji dan po objavi. Številka: 07-02/2020-08 Datum: 30.06.2020 Številka: 007-02/2020-07 Datum: 30.06.2020 Občina Videm Branko Marinčič, župan Št. 35/3.7.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1142 OBČINA BELTINCI 571. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem načrtu za stanovanjsko naselje v severovzhodnem delu Beltincev 572. Zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 2019 OBČINA BLOKE 573. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra OBČINA DORNAVA 574. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava 575. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki 576. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov) na območju Občine Dornava za leto 2020, ki ga je pripravil izvajalec navedenih javnih služb Javne službe Ptuj OBČINA GORJE 577. Odlok o občinskih taksah v Občini Gorje 578. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2020 - rebalans 579. Spremembe Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Gorje 580. Javni razpis za izbiro in sofinanciranje programa ali področja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2020 OBČINA MAJŠPERK 581. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 - Majšperk OBČINA MARKOVCI 582. Odlok o spremebi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Markovci OBČINA POLJČANE 583. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2020 584. Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2019 585. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Poljčane OBČINA PREVALJE 586. Javni razpis za dodelitev pomoči za stran 1087 1088 stran 1090 stran 1090 1093 1109 ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje 587. Javni razpis za sofinanciranje 1135 programov s področja pospeševanja turizma v Občini Prevalje za leto 2020 588. 589. 590. 591. 592. 593. OBČINA ŠENČUR stran Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1136 javnega dobra lokalnega pomena OBČINA VIDEM stran Dopolnitev Odloka o ustanovitvi 1136 javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Videm Pravilnik o sofinanciranju programov na 1136 področju ljubiteljske dejavnosti v Občini Videm Sklep o ukinitvi javnega dobra 1140 Sklep o ukinitvi javnega dobra 1140 Sprememba Sklepa o cenikih v Občini Videm stran 1112 1113 1115 1118 stran 1119 stran 1124 stran 1126 1128 1130 Stran 1133