' »11316k 1 o Delovnim ljudem Aera čestitamo k prazniku dela Uredništvo IZ VSEBINE: Tokrat smo vam pripravili nekaj novic o gradnji skladišča gotovih izdelkov in nove grafike, zvedeli boste zanimivosti o delu kadrovske službe, pa nekaj o sindikatu in delu mladih komunistov. Seznanjamo vas z novo obliko sodišč in z uveljavljanjem delegatskega sistema. Spet smo vam pripravili priljubljeno rubriko »Predstavljamo vam«. Tudi literarna priloga je spet pred vami. In seveda križanka za kratek čas. Želimo vam prijetno branje! 7CW TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE Leto 1975 je praznično leto jugoslovanskih narodov. Praznujemo trideseto obletnico naše osvoboditve in trideseto obletnico naše nove skupne jugoslovanske države, ki je dobila svoje temelje že na drugem zasedanju AVNOJ. Letos praznujemo tudi trideseto obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi. Naš boj proti fašizmu ni bil osamljen — borili so se svobodoljubni narodi vsega sveta — enotni in združeni v teni boju so lahko premagali fašistično nasilje. Ko se spominjamo veličastnih dni našega boja, se pravzaprav spominjamo štiriletnega gorja, štiriletnega trpljenja in vseh tistih, ki so za svobodo dalt najdragocenejše — svoje življenje. Navada je, da se ob jubilejih ozremo po prehojeni poti. Na tej trideset let dolgi poti smo bili priče mnogih novih zmag naših narodov — delovnih zmag. Obnova porušene domovine, izgradnja industrije in razvoj kmetijstva, oblikovanje novih družbenih odnosov in razvijanje samoupravljalskega sistema, so novi dokazi enotnosti in solidarnosti vseh jugoslovanskih narodov. Žrtve in zmage pa nas obvezujejo k še večjim delovnim uspehom in pravičnim, tovariškim odnosom v naši socialistični družbi. 30 LET MIRU IN USPEHOV z. Graditev skladišča gotovih izdelkov Pri graditvi skladišča gotovih izdelkov smo izhajali iz dejstva, da so skladišča v industriji na splošno postala ozko grlo, skozi katero je pretok gotovih izdelkov zelo otežko-čen, če ne že nemogoč. Zaradi nagle rasti proizvodnje — letno ca. 20 % smo moč- Talto bo opremljeno novo skladišče no čutili potrebo po zgraditvi modernega, sodobnega skladišča, zgrajenega na najbolj sodobnih principih skladiščenja in pretoka izdelkov skozi skladišče. Zaradi tega smo se odločili za zgraditev kombiniranega skladišča gotovih izdelkov, ki pa je zgrajeno po trenutno najbolj sodobnih principih, ki veljajo v moderni proizvodnji. Povem naj, da je taka koncepcija skladišča v veljavi komaj dobrih 5—6 let in da je na tem principu zgrajena večina modernih skladišč po svetu, najbolj pa v industrijsko razvitih deželah. Naše skladišče je koncipirano za daljšo dobo. Pri načrtovanju smo izhajali iz zakonitosti, da je letni porast proizvodnje ca. 20 %, kar pomeni, da se bodo trenutne kapacitete podjetja v 5 letih podvojile. V skladu s karakterjem proizvodnje je predvideno, da bo skladišče sestavljeno iz naslednjih enot: — regalno skladišče, — skladišče palet v bloku, — komisionimo skladišče. S tako razdelitvijo bo skladišče absolutno zadostilo svojemu namenu in kar je najbolj važno: stroški manipulacije, ročnega tretmana izdelkov, skladiščenja, sprejema in izdaje blaga ter za ta proces vezanega ročnega dela, se bodo omejili na mero, ki se danes v svetu šteje za ekonomsko u-pravičeno in sprejemljivo. Seveda je skladišče opremljeno z najbolj sodobno opremo, ki je trenutno v industrij- sko razvitih deželah v uporabi in to z: — viličarji, — visoko regalnimi viličarji s premičnim stebrom, — regalni posluževale!. Za ilustracijo naj povem, da je samo v ZR Nemčizi z regalnimi posluževale! opremljeno najmanj 2000 podjetij, med njimi taki giganti kot so SIEMENS, AEG, BLAUPUNKT, DEMAG, BASF in drugi. Z gradnjo našega skladišča, ki se gradi v krogu TOZD Kemije Celje, smo sicer v začetku imeli nekaj težav, predvsem zaradi podzemsko postavljenih električnih in telefonskih kablov, vendar smo te težave dokaj hitro obvladali. Izredno mila zima nam je močno pomagala, da smo kljub enomesečni prekinitvi del zaradi okvare visokonapetostnega električnega kabla ta izgubljeni čas praktično nadomestili. Dela se odvijajo normalno Izdelava načrtov za novo tiskarno, ki bo zgrajena med Čopovo in Dečkovo cesto, se približuje roku, ko naj bi bili gotovi. Nov objekt naj bi gradili v fazah, sedanja I. faza pa bo izglodala takole: Objekt bo tlorisno zavzemal površino 80 m v širino in 80 m v dolžino. Zasnovan je tako, da bo v prvem 20 m pasu zgrajen kot troetažen objekt. V tem delu bodo v pritličju garderobe, jedilnica in kuhinja. V prvi etaži bodo prostori reprodukcije, v drugi etaži pa prostori za obratne pisarne in komercialo. V ta del objekta naj bi se preselili vsi oddeliti iz sedanjih prostorov v stavbi na Trgu V. kongresa, tako da bi lahko prostore po selitvi prodali. V naslednjem delu objekta bodo prostori za namestitev ofset tiska in knjigotiska. Ta del objekta naj bi bil zgrajen iz montažnih elementov s samo eno etažo višine 6 m. Prav in upamo, da bomo investicijo izvedli v določenih rokih, če ne pride do kakršnekoli ovire v obliki t. i. »višje sile«. Vselitev je predvidena konec avgusta. Poudariti moram, da se je kompletna ekipa izvajalca del »Gradisa«, ki dela na našem objektu, zelo potrudila in da so doslej vse »faze« končali v določenih rokih. Upamo lahko, da se bo začetni tempo nadaljeval tudi pri obrtniško-in-štalacijskih delih. Pripomnim naj še to, da so v Gradisu naredili mrežni plan, ki se ga zaenkrat trdo držijo. Investicijska služba se trudi, da bi vsi dobavitelji opreme, inozemski in domači, opravili svoja dela v rokih, določenih z mrežnim planom. Potrudili se bomo, da se bodo vsa dela odvijala normalno in brez nepotrebnih komplikacij in težav. takšen bo naslednji del, kjer bodo prostori za obrat samolepilnih etiket. Prostori so načrtovani tako veliki, da bo prostora še za razširitev v naslednjih letih. Transport surovin in gotovih izdelkov bo potekal po dveh hodnikih na vsaki strani hale in to enosmerno — surovine po južnem hodniku do oddelkov v predelavo, skozi oddelke in nato gotovi proizvodi po severnem hodniku do vmesnega skladišča. Zadnji del objekta v I. fazi izgradnje bo zopet dvoetažen, v tem delu bodo prostori za priročna skladišča v pritličju in prostori za oddelek sitotiska v nadstropju. Nov objekt bo za našo grafično proizvodnjo velika pridobitev. Vsi si želimo, da bi do začetka izgradnje čim hitreje prišlo in da bi bil čas, ko se bodo naši grafični oddelki preselili iz dosedanjih neustreznih prostorov, čim krajši. Zupanc Alojz dipl. inž. Ob otvoritvi obrata v Dobrini Vsi ljudje iz Slovenije in izven nje smo sočustvovali s Kozjanskim tistega dne, ko ga je prizadejal potres. Že tako revno področje je ta elementarna nesreča še bolj prizadejala. Veliko tamkajšnjega prebivalstva je ostalo brez strehe. Katastrofa bi zaradi bližajoče se zime postala še hujša, če ne bi delovni ljudje sklenili, da je potrebno Kozjanskemu pomagat v materialu, delu ali kako drugače. Tudi naš kolektiv AERA se je temu apelu odzval in prispeval za odpravo posledic potresla dvodnevni zaslužek. S tem je bil zaključen prvi del solidarnostnega zbiranja pomoči, ki so ga organizirale družbenopolitične organizacije. AERO pa je poleg zgoraj omenjene pomoči prispeval še več. Ustanovil je nov oddelek v o-srčju Kozjanskega. Po dogovoru s šentjursko občino je od razpoložljivih lokacij izbral najprimernejšo. Odločili smo se za lokacijo Dobrina, Loka pri Žusmu. O predlogu za odprtje te organizacijske enote je razpravljal delavski svet TOZD Kemija Celje v mesecu oktobru in odobril formiranje. V Dobrino smo prestavili proizvodnjo vložkov za nalivna peresa in adjustiranje akvarel-nih barvic. Oddelek deluje v zgradbi bivše osnovne šole, ki se je med tem preselila v nove prostore, zgrajene v solidarnostni akciji ob potresu na Kozjanskem. Zgradba prostorsko nekako ustreza potrebam te proizvodnje, potrebna pa so bila določena adaptacijska dela, ki so bila zaključena v mesecu januarju 1975. V Dobrino smo preselili tisti del proizvodnje, ki strokovno ni zahtevno in ga lahko opravljajo nekvalificirani delavci. Tu smo upoštevali predvsem razpoložljivo kadrovsko strukturo delovne sile na tem območju. V tem oddelku je sedaj zaposlenih 15 delavcev. Predvidoma se bo obrat razširil, ker so za to podani vsi pogoji, tako da bo čez nekaj let zaposloval 30 do 40 delavcev. Ta obrat okoliškemu prebivalstvu ne pomeni samo pridobitev delovnih mest, ampak tudi nekatere komunalne pridobitve kot telefon, ureditev ceste, kar je osnova za hitrejši razvoj tega območja. Nikolič Petar, dipl. inž. Izgradnja nove tiskarne Kako je sestavljen gospodarski načrt za DO Aero Gospodarski načrt za DO Aero, kemična, grafična in papirna industrija je v pogojih poslovanja po TOZD samo zbir gospodarskih načrtov posameznih TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb. Pri tem pa seveda mora gospodarski načrt za posamezno TOZD izražati in podpirati vse osnovne cilje delovne organizacije v celoti, kar pomeni tudi to, da morajo biti v gospodarskem načrtu posameznih TOZD razčiščeni vsi medsebojni interni — družbenoekonomski odnosi. Prav ti »interni« družbenoekonomski odnosi so zelo občutljivo področje pri sestavljanju plana, posebej še zato, ker vsebujejo tudi področja delitve dohodka, nakar pa zopet vplivajo vsa dogovorjena merila in ključi za pokrivanje stroškov delovne skupnosti skupnih služb ipd. V letu 1974 in 1975 smo tudi priče dejstvu, da TOZD bolj kritično ocenjujejo plane drugih TOZD in delovne skupnosti ter da tudi svojim lastnim planom posvečajo še več pozornosti kot prvo leto plana po TOZD (za 1. 1974) tudi zaradi tega, ker je gibljivi del za izplačila osebnih dohodkov vezan na doseganje planiranih veličin po posameznih TOZD. Tako je marsikak element plana postal bolj izpostavljen kot bi sicer bil na nivoju celega podjetja. To pomeni, da morajo biti planska predvidevanja na raznih področjih maksimalno usklajena v TOZD, med TOZD itd. Zaradi tega pa je tudi vedno težje sestaviti plan, saj popravki prvotnih podatkov, ki se jim ne da izogniti pri dogovarjanju in sprejemanju plana, zahtevajo popravke mnogih odvisnih področij. Zaradi vsega tega, sestava plana za leto 1975 kljub izkušnjam planiranja po TOZD v letu 1974, ni lahko potekala. Pri tem smo opazili, da nam v novih pogojih manjka vnaprej predpisanih obveznih meril ali okvirov poslovanja, razen perspektivnih planov, ki bi bili obvezni za vse, ki sodelujejo pri planiranju. Takšna merila sicer tako ali tako obstajajo in smo tudi opozarjali nanje, samo da so imela morda premalo obvezen značaj. Obenem smo opazili težnjo, da se mnogo zadolženih nosilcev planiranja nagiba k temu, da v svojih podatkih izkaže oziroma »skrije« določene rezerve, kar nam potem dela preglavice, ker »rezerve« znižujejo planski uspeh. Glede takšnih »rezerv« pri osnovnih podatkih za plan, smo zavzeli stališče, da jih ne moremo upoštevati enostransko. To pomeni — če nimamo nobene »rezerve« v prodajnih cenah, tudi stroškov (direktnih in fiksnih) ne moremo in ne smemo preveč ohlapno pla- nirati in na ta način dobimo kolikor toliko realno strukturo celotnega dohodka. Če se potem na primer čez mero povišajo stroški izdelavnega materiala, nastane pritisk za povišanje prodajnih cen in s tem za ponovno »uravnoveše-nje« strukture celotnega dohodka. Vse to smo upoštevali pri sestavi plana 1975 in upamo, da nam bo to dalo boljše rezultate, glede primerjave dejanskih dosežkov s predvidenimi, kakor prejšnje leto in s tem tudi boljše osnove za u-krepanje in poslovne odločitve. Moramo pa omeniti, da v času, ko je plan 1975 že skoraj v celoti pripravljen za tipkanje in razmnoževanje, sprejemamo sporazume s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, iz katerih je razvidno, da bomo morali v letu 1975 plačevati še kakšen dodaten prispevek ali višji odstotek prispevka, kakor smo prvotno lahko računali. Gospodarski načrt za leto 1975 se je sestavljal kolikor je mogoče na osnovi proglašenih smernic družbenoekonomskega razvoja za SFRJ in SRS, ki prvenstveno zahtevajo maksimalno koriščenje proizvodnih zmogljivosti in kvalitetno gospodarjenje, kar naj bi pomagalo ublažiti inflacijo in povečati razvojno sposobnost. Leto dni je preteklo, odkar smo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi pričeli uresničevati ustavno načelo o naši pravici in dolžnosti, da odločamo o celotni delitvi dohodka neposredno tudi na področju porabe družbenih dejavnosti ali tako imenovane skupne porabe. Z delegatskim sistemom, z delegatskimi skupščinami, z vključevanjem samoupravnih interesnih skupnosti v odločanju o zadevah iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, smo resnično pričeli u-veljaviti načelo, da smo delovni ljudje nosilci oblasti in da upravljamo z vsemi družbenimi zadevami — o pogojih, rezultatih svojega dela in življenja, o celotnem procesu družbene reprodukcije. V u-stavni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov so bili tudi v Aeru storjeni pomembni koraki. Z ustanovitvijo 4 TOZD in delovne skupnosti Skupne službe v letu 1973 smo v Aeru postavili osnove za uresničevanje družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic, z razdelitvijo sredstev med TOZD v oktobru 1974 pa dejansko zagotovili razpolaganje s sredstvi, rezultati in pogoji Zaradi tega so naši plani tu in tam precej zahtevnejši kot je bilo to v letu 1974. Čeprav je še trenutno kom- Iz navedenih indeksov lahko v medsebojni primerjavi med TOZD in v TOZD vsak bralec sam najde najrazličnejša gibanja razvoja v letu 1975. Seveda pa moramo tudi upo- dela. Z neposrednimi volitvami 11-članskih delegacij zbora združenega dela v vsaki TOZD in skupnih službah v začetku lanskega leta, smo postavili temelj delegatskega sistema, ki postaja pomembno sredstvo v rokah delovnega človeka Aera pri uveljavljanju stališč in interesov. Delegacije, skupaj s predstavniki samoupravnih organov družbenopolitičnih organizacij, vedno temeljito proučujejo materiale za seje skupščin. O pomembnejših zadevah so razpravljali tudi samoupravni organi in šele na osnovi take razprave oblikujejo stališča na konferenci delegacij, ki jo tvorimo skupaj z delegacijami iz Etola. Naši delegati so se udeležili že 7 sej skupščin. In v čem je pravi pomen delegatskega sistema? Bistveno je, da interese delovnih ljudi podjetja v skupščinah neposredno izražajo in zastopajo njihovi delegati. Delegacije, kot. sestavni del skupščin, morajo biti delovno povezane s samoupravno bazo in so njej tudi odgovorne. Prav zaradi tega mora biti temelj za graditev delegatskega sistema v DO in drugih samoupravnih skupnostih. Gre za pletni predlog gospodarskega načrta v zaključni fazi, navajamo nekaj najvažnejših relativnih kazalnikov iz njega: plan 75 doseženo 74 števati, da vsi TOZD nimajo enakih pogojev pri povečevanju obsega poslovanja zaradi omejitev v kapacitetah ali pa tudi v tržnem povpraševanju. Požun Peter medsebojno povezanost interesov in za dolžnost vzajemnega in soodgovornega urejanja vseh skupnih potreb in interesov. Ves sistem povezovanja delegatov in delegacij, ki se iz vseh temeljnih samoupravnih skupnostih srečujejo v skupščinah DPS in drugod, omogoča kvalitetno in hitro povezanost samoupravnih skupnosti na vseh ravneh v skladno delujočo celoto. Ta povezanost prispeva tudi k temu, da se razvija zavest o medsebojni odvisnosti, zavest o tem, da delo in položaj sleherne skupnosti dopolnjuje celoto in da lahko le z dobrim gospodarjenjem, u-stvarjalnostjo in odgovornostjo sleherne družbene celce hitreje napreduje celotna družbena skupnost. Na poti uresničevanja novih odnosov so določeni problemi in pomanjkljivosti. Ugotavljamo, da nekateri delegati pa tudi delavci na različnih področjih dela, še niso spoznali prave vsebine novih odnosov in svoje odgovornosti za dobro delovanje sistema. Opazna je tudi premajhna družbenopolitična usposobljenost za aktivno u- (Nadaljevanje na 4. strani) Nova delegatska razmerja se uveljavljajo Indeksi Besedilo TOZD kemija Celje TOZD kemija Šempeter TOZD grafika Celje DS skupne službe Aero TOZD Medvode DO Aero Vrednostni obseg proizvodnje po PPG 139 149 103 132 125 131 Količinski obseg Količinski obseg proizvodnaj po tonah 128 136 103 123 101 108 Vrednostni obseg prodaje po PPG 161 165 107 147 123 142 Količinski obseg prodaje v tonah 151 149 106 _ 138 101 112 Celotni dohodek 152 166 113 119 141 125 138 Interna realizacija 108 104 157 124 129 — 129 Porabljena sredstva 150 169 116 105 142 133 141 Amortizacija skupaj 125 125 111 123 120 114 118 Ostanek dohodka 131 144 53 106 112 108 Podjetniška akumulacija 127 133 91 123 115 113 115 Zaposleni 31. 12. 119 124 106 113 114 99 111 Opomba: Indeksi za TOZD Medvode in DO Aero, ki kažejo elemente iz bilance uspeha, se lahko še delno spremenijo, ker smo izhajali iz ocen rezultatov za leto 1974. Kadrovska politika -ogledalo uspešnosti in problemov Nova delegatska razmerja se uveljavljajo (Nadaljevanje s 3. strani) deležbo v skupščinskem življenju in potreba po večji aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Zato je nujno dopolnilno izobraževanje in usposabljanje. Ena od osnovnih nalog teh delegacij pa nedvomno je, da se trdneje povežejo s samoupravno bazo, to je z neposrednimi proizvajalci, ki so jih delegirali. V decembru izvoljene splošne delegacije za SIS so v začetni razvojni fazi svojega dela. V vsaki TOZD in Skupnih službah delujoče 10-član-ske delegacije so se oblikovale v konferenco delegacij, ki jo tvorimo skupaj z Etolo-m in Zlatarno. Naši delegati so na osnovi sklepov zborov delavcev sodelovali pri ustanovitvi samoupravnih skupnosti za: izobraževanje, zdravstvo, kulturo, socialno skrbstvo, znanstveno raziskovalno dejavnost, zaposlovanje, stanovanjsko o-troško varstvo, telesno kulturno in za gradnjo objektov družbenega pomena. V skladu s stališči vseh delavcev podjetja so sodelovali pri oblikovanju njihovih programov dela in odločali o združevanju sredstev za izvedbo delovnih načrtov. Medtem ko bodo prispevne stopnje za interesne skupnosti, ki sestavljajo skupščinski sistem, sprejete na sejah skupščin, so morale ostale interesne skupnosti sklepati posebne samoupravne sporazume. Z izvolitvijo delegatov in delegacij ter konstituiranjem novih skupščin na osnovi sprejetih zakonov m samoupravnih sporazumov, smo storili nov korak pri uresničevanju naše ustave. Vse bolj pomembna oblika postaja družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. Tako je možno v največji meri uveljaviti načelo enakomernega razvoja vseh oblik družbenega delovanja, zlasti enakovredno menjavo dela med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, ki so sedaj organizirane v samoupravnih interesnih skupnostih. Proces, ki smo ga opredelili z novo ustavo, terja nenehno in pozorno preverjanje, saj je spreminjanje družbenih odnosov dolgotrajen proces. Zavedati se moramo, da je pot od nekega načela in njegove dejanske uresničitve dolga in da ustava sama po sebi ne more spreminjati družbenih razmerij. Ta naloga je zaupana delovnemu človeku, ki si s tem ustvarja vedno ugodnejše pogoje za življenje in delo. Maja Radišek Te dni smo priča živahnim razpravam v odborih za kadre TOZD in v odboru za kadre in družbeni standard OZD o izvajanju kadrovske politike v preteklem letu. Poročilo o delu kadrovsko-socialne službe za preteklo leto, o katerem razpravljajo odbori za kadre, prinaša podatke ki so zanimivi predvsem s stališča razvoja podjetja, katerega brez dvoma pogojujejo kadri — predvsem dobri kadri. Ti podatki o gibanjih na področju kadrovske politike nam omogočajo oceno izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki so ga podpisale organizacije združenega dela v občini Celje in Žalec. Iz poročil in razprav je razvidno, da smo lahko v glavnem zadovoljni z izvajanjem družbenega dogovora o kadrovski politiki, ker smo večino določil družbenega dogovora v lanskem letu uspešno izpolnili. To pa ne pomeni, da v preteklem letu nismo imeli pri izpolnjevanju teh nalog obilo težav in problemov in da so vsi problemi že razrešeni. V Aeru smo lahko zadovoljni s politiko izobraževanja in štipendiranja ter pridobivanja strokovnih kadrov. V letu 1974 smo štipendirali 87 učencev in študentov, v delo smo uvajali kar 24 pripravnikov in 67 delavcev je izredno študiralo na srednjih, višjih in visokih šolah; za poseben uspeh lahko štejemo, da 7 delavcev študira na tretji stopnji. Veliki napori so bili vloženi tudi v priprave za ustanovitev šole za kemične delavce, ki bo predvidoma začela izobraževati naše delavce v jeseni letošnjega leta. Pomembno pridobitev pomeni ustanovitev dislociranega oddelka poklicne grafične šole iz Ljubljane, ki je organizirana pri Delavski univerzi v Celju, in katerega obiskuje 24 naših delavcev. Če upoštevamo, da naši delavci, izredni študenti, v glavnem uspešno opravljajo svoj študij in da je večina od njih tudi na svojem delovnem mestu zelo prizadevna, potem jim moramo izreči posebno pohvalo, kajti pri njih gre za velike napore in odrekanja zato, da bi izpopolnili svoja znanja in sposobnosti. Če se samokritično ozremo na to področje, pa moramo u-gotoviti, da mnogo premalo delamo na družbenoekonomskem izobraževanju naših delavcev, samoupravljavcev in da bo potrebno v bodoče organizirati več oblik usposabljanja samoupravljavcev zato, da bi svoje samoupravijavske dolžnosti in obveznosti ter pravice lažje in bolje izpolnjevali. Koliko nas je zaposlenih? 31. 12. 1974. leta je bilo v Aeru (brez Medvod) zaposlenih 1299 delavcev — to se pravi, da se je v letu 1974 povečalo število zaposlenih delavcev za 124 ali 10,55 °/o. Lastnost delavca v združenem delu je na novo pridobilo 242 delavcev, delovno organizacijo pa je zapustilo 118 delavcev. Največje povečanje števila delavcev je bilo v Grafiki, kjer se je povečalo število delavcev za 44 ali 11,5 °/o, sledi Kemija Šempeter s povečanjem 19 delavcev ali 11,2 %>, Delovna skupnost s povečanjem 35 delavcev ali 11 % in Kemija Celje s povečanjem 26 delavcev ali 7,2%. Kaj pomeni fluktuacija? V kadrovski politiki pomeni fluktuacija (po domače povedano) primerjavo med prihajanjem in odhajanjem delavcev in številom zaposlenih. Fluktuacija je v vsakem podjetju, lahko je koristna in potrebna ali pa škodljiva. Potrebna je brez dvoma tam, kjer raste obseg proizvodnje in so potrebni novi delavci zato, da bi lahko predvideno proizvodnjo uresničili. Hitreje se podjetje razvija, večje načrte ima, večja je tudi fluktuacija. Fluktuacija pa je lahko velika tudi zaradi drugih razlogov, zlasti pa je neprijetna, če delavci odhajajo iz delovne organizacije v prevelikem številu. Fluktuacija je koristna, če z njo pridobivamo sposobnejše in boljše kadre in če manj sposobni odhajajo. Obseg fluktuacije je lahko tudi pozitiven v primeru, če so gibanja ob upoštevanju specifičnih pogojev podjetja v nekih določenih normalnih okvirih. Ti normalni okviri se seveda lahko tudi izračunajo. Obseg fluktuacije merimo med drugim tudi z njeno stopnjo, ki se lahko izraža v odstotkih ali pa v drugačnih kazalnikih. Mi smo jo zmerili v odstotkih. V lanskem letu znese stopnja fluktuacije 35,06 %, če pa bi k temu prišteli tudi stalne interne premestitve (310 delavcev), bi dobili stopnjo nečiste fluktuacije, ki bi v tem primeru znesla 52,17 %, kar pomeni, da je skoraj polovica kolektiva v nenehnem spreminjanju, prihajanju, odhajanju, premestitvah, skratka v nekem gibanju, kar je pa seveda mnogo preveč. Tako velika fluktuacija povzroča mnoge probleme, ki slabo vplivajo na izvrševanje proizvodnih in drugih nalog in ki povzročajo mnoge probleme na področju kakovosti, produktivnosti, informiranosti in drugje. Za primerjavo naj navedemo le en podatek: v industrijsko razvitih državah računajo, da potrebujejo novi delavci širšega poklica z višjo ali visoko izobrazbo ob dobri organizaciji uvajanja v delo (ki je pa mi žal nimamo) za popolno vključitev v novo podjetje najmanj 12 mesecev. Koristne učinke fluktuacije med drugim merimo tudi z indeksom izobrazbene ravni zaposlenih, ki je v lanskem letu pri nas znesel 100,5 %, kar kaže na to, da je fluktuacija i-mela v lanskem letu koristen učinek na izobrazbeno raven zaposlenih. Koristni učinki fluktuacije se kažejo tudi v kvalifikacijski strukturi, predvsem pri delavcih z visoko izobrazbo, kjer se je njihovo število povečalo od 26 na 33, kar je za napredek našega podjetja zelo pomembna pridobitev. Nadalje pri delavcih s srednješolsko izobrazbo, kjer se je njihovo število povečalo od 171 na 194. Nekoristni učinki fluktuacije na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih pa se kažejo predvsem pri delavcih z višjo šolsko izobrazbo, pri visokokvalificiranih delavcih, pri kvalificiranih delavcih in pri polkvalificiranih in nekvalificiranih, ki jih zaposlujemo v prevelikem številu. Vzroke visoke fluktuacije lahko iščemo med visoko rastjo zaposlenih, visokim številom odhajanja delavcev z dela in pa pri velikem številu premeščanja delavcev na druga delovna mesta. Fluktuacijo bo potrebno v bodoče omejevati pri vseh od naštetih vzrokov. Po podpisu družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike so v našem podjetju zaznavni mnogi uspehi in napredki in zaradi tega imamo najboljše izglede, da postopoma kadrovska politika postane bolj čvrst sestavni del poslovne politike, ki jo zavestno sprejemajo vsi delavci v združenem delu kot eno izmed pravic in dolžnosti vsakega delavca samoupravljavca. Jonak Radoslav Dopisujte v Naš A ero 4 Iz TOZD celuloze Medvode SPREMEMBE IN DOPOINITVE" INTERNIH SPLOŠNIH AKTOV Delavski svet TOZD — Tovarne celuloze Medvode je na svoji 20. redni seji dne 26. 2. 1975 sprejel I. del sprememb in dopolnitev internih splošnih aktov v skladu s sindikalno listo za leto 1975: Dne 25. 1. 1975 je bila objavljena sindikalna lista za leto 1975. Na sestanku komisije za izvajanje samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in OD skupine: proizvajalci papirja, celuloze in lesovine, je bilo sprejeto priporočilo podpisnicam samoupravnega sporazuma, da lahko pred uveljavitvijo uskladitve samoupravnega sporazuma s sindikalno listo uveljavijo u-skladitev samoupravnih aktov neposredno s sindikalno listo. Na osnovi navedenega je sprejel DS uskladitev internih splošnih aktov s sindikalno listo predvsem za izplačila, ki gredo v breme materialnih stroškov tovarne oziroma sklada skupne porabe. Rešitev teh vprašanj je nujna, da ne bi prišlo do določenih motenj v poslovanju. I. V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov se uveljavijo naslednje spremembe in dopolnitve. 1. Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta (regres za letni dopust) pripadajo delavcu, ki je pridobil pravico do izrabe rednega letnega dopusta in učencem v gospodarstvu v višini 1.100 din. Regres za letni dopust se izplača praviloma ob izkoriščanju letnega dopusta. 2. Sredstva za regresiranje družbene prehrane znašajo 200 dinarjev na delavca mesečno, ki pa se ne smejo izplačati v gotovini. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi — vsem, ki delajo v organizaciji združenega dela. Vse navedene spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, v Po priporočilih za izvedbo občnih zborov so imele osnovne organizacije sindikata v mesecu januarju in februarju svoje redne občne zbore. Na zborih je članstvo ocenjevalo dejavnost sindikalne organi za- --------5---------------------- ko jih sprejme delavski svet. Uporabljajo pa se od 1. 1. 1975 dalje. II. V pravilniku o povračilih stroškov za službena potovanja se uveljavijo naslednje spremembe in dopolnitve: 1. Stroške prenočevanja povrne tovarna delavcu 160 din na podlagi predloženega računa. V izjemnih primerih nujnega prenočevanja v večjih mestih se prizna na podlagi predloženega računa tudi višji znesek s tem, da gre razlika v breme osebnih dohodkov. Če pa delavec ne predloži računa za prenočevanje, mu gre za prenočevanje 70 dinarjev. Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice in stroški prenočevanja gredo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 2. Skladno s strukturo pogonskih stroškov znaša nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene 1,50 din, ne glede na kuba turo o-sebnega avtomobila. 3. Delavcem, ki imajo po pravilniku pravico do povračila stroškov za prevoz na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, se povrnejo dejanski stroški, ki mesečno presegajo 30 din. Če ni možnosti prevoza z javnimi sredstvi in če po pravilniku pripada nadomestilo za strošek prevoza na delo, imajo delavci pravico do nadomestila za stroške prevoza z lastnim prevoznjim sredstvom. Nadomestilo se obračunava v višini 0.50 din za prevoženi kilometer. Vse navedene spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, ko jih sprejme DS. Uporabljajo pa se od 1. 3. 1975 dalje. II. del sprememb, ki se v glavnem nanaša na osebne dohodke delavcev, bo dan v o-bravnavo po sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma papirne industrije. cije, njeno materialno stanje in finančno poslovanje, sprejemali so programsko usmeritev za bodoče delo organizacije, ter volili nove izvršne organe. 7. 2. 1975 je bil občni zbor osnovne organizacije sindikata tudi v Medvodah. Že v decembru mesecu je politični aktiv evidentiral nove člane izvršnega odbora in nadzornega odbora. Taka lista je bila nato predlagana vsem članom sindikata. Po običajnih formalnostih, ki so potrebne za regularno delo zbora, so na zboru sledila poročila o delu in delovanju sindikalne organizacije v pretekli mandatni dobi, ki je trajala nekaj dalj kot dve leti. Po poročilih predsednika in blagajnika je nadzorni odbor predlagal razrešnico staremu odboru. Nato se je razvila živahna razprava. V razpravi je sodeloval tudi direktor Zule Slavko. Prisotnim je razložil gospodarski položaj predvsem iz vidika nove investicije, s katero lahko kolektiv v Medvodah pričakuje boljše čase. Po razpravi je bil občnemu zboru priložen tudi nov pravilnik o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata. Ta izrek smo ob različnih priložnostih že neštetokrat slišali, nekdo pa mu je bolj v šali kot zares dodal: »... še sreča, da je tako poceni.« Na žalost se ni veliko zmotil, saj v današnjih samoupravnih pogojih posvečamo še vse premalo pozornosti človeku, predvsem pa njegovemu izobraževanju. Uspešnost dela na kateremkoli področju ali dejavnosti je odvisna od cele vrste faktorjev in pogojev, v katerih se odvija. Ključni dejavnik v procesu dela pa je človek, ki se s svojo delovno aktivnostjo prilagaja notranjim in zunanjim spremembam ter prek upravljanja delovnih procesov in izvrševanja delovnih nalog zagotavlja uresničevanje ciljev. Človek je, še posebno v naši samoupravni družbi, daleč bolj zahtevna komponenta od katerekoli tehnologije, konstrukcije, stroja ali ekonomske funkcije in prav od njega izhajajo vsi problemi. Naš delavec — samoupravljavec, ni le element proizvodnje, s čigar delom se realizira in ustvarja proizvodnja, temveč je istočasno tudi nosilec družbene funkcije odločanja in upravljanja. Iz vsega tega sledi, da je uspešnost delovanja kateregakoli organizacijskega sistema, torej tudi vsakega podjetja, v največji meri odvisna od kadrov in izobraževanja le-teh. Izobraževanje je bistveni dejavnik pri oblikovanju prihodnosti in prav z njim bomo dosegli, da se bo človek lahko prilagajal vse večjim spre- Po sprejetju tehtnih in konstruktivnih sklepov je občni zbor izvolil nov izvršni odbor, ki bo štel 13 članov. Prav tako je bil tudi izvoljen nadzorni odbor. Na prvi seji 12. 2. 1975 se je novi izvršni odbor sestal in izbral novega predsednika Štefana Zvera. Ostali člani izvršnega odbora so: Kopač Franc, Lutovac Vuka-šin, Svoljšak Urška, Bradeško Jožica, Žagar Zvonko, Zavbi Pavel, Knific Jože. Mravlje Vid, Avdič Nurija, Debeljak Milan, Brdnik Ivan, Kalan Filip. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Suša inž. Ljudmila — predsednik, Bogataj Anica — član, Rošelj Ludvik — član. Če bo uresničen le del priporočil, ki so bile podane na občnem zboru, je pričakovati, da bo sindikalna organizacija podjetja dobila tisto vlogo v kolektivu, ki si jo bo zaslužila in ki ji pripada. Uršič inž. Anton membam ter izrednemu razvoju znanosti in tehnologije. Torej moramo iskati vse načine in poti za uresničitev te o-snovne naloge. Takšni načini oziroma rešitve so: — povezovanje izobraževanja z žvljenjem in konkretnimi cilji, — vzpostavljanje tesnega razmerja med izobraževanjem ter družbo in gospodarstvom, — uvajanje takšnega izobraževalnega sistema, ki bo sestavni del celotnega okolja, v katerem deluje, — demokratičnost izobraževanja, kar pomeni, da je celoten sistem izobraževanja zgrajen tako, da se posameznik lahko vključi v izobraževanje v kateremkoli trenutku ter si pridobi kakršnokoli znanje, ki ga pogreša (npr.: na delovnem mestu). Izobraževanje mora imeti v osnovi dve razsežnosti: — pripravljati mora ljudi na spremembe in jim pokazati, kako naj jih sprejemajo ter jim vzgojiti dinamičen in napreden način mišljenja, — prevzeti mora vlogo preprečevalca številnih človekovih pa tudi širših družbenih izkrivljanj in potvorb. Na ta način bo demokratično izobraževanje predstavljalo tudi zdravilo za vsa človekova razočaranja v sodobnem svetu. Z ustrezno organizacijo izobraževanja ter usmerjanjem ljudi v razne oblike izobraževanja pa lahko v veliki meri zmanjšujemo njihovo strokovno in življenjsko negotovost ter pri-(Nadaljevanje na 6. strani) ------------------- Občni zbor osnovne organizacije sindikata Aero »Človek je naše največje bogastvo” RAZMIŠLJANJE o FUNKCIONALNEM IZOBRAŽEVANJU Človek je naše največje bogastvo (Nadaljevanje s 5. strani) spevamo k pospeševanju njihove poklicne oziroma delovne uspešnosti. Razvojni premiki v znanosti in tehniki so omogočili, da je tudi na področju izobraževanja prišlo do bistvenih sprememb. Moderna pedagogika mora upoštevati posameznika, njegove možnosti, interese, želje in potrebe. Vedno bolj se tudi pri nas uveljavlja zamisel o »življenjskem izobraževanju«, to je izobraževanju skozi celo življenjsko obdobje človeka. Izobraževanje torej ne smemo obravnavati kot osvajanje neke vsebine, učne knjige ali predmeta, temveč ga moramo pojmovati kot proces stalnega in celovitega oblikovanja človeka. Človek se mora izobraževati v vseh svojih življenjskih obdobjih ter v vseh situacijah in okoliščinah. predvsem njemu ustrezajočo kakovost. Najpomembnejši faktor, ki vpliva na kakovost, pa so predvsem ljudje in njihova izobraženost za kakovost. Osnovni predpogoj za izdelavo visokokvalitetnih izdelkov in storitev je stalno delo na povečevanju znanja oziroma izobraženosti kadrov. Izobraževanje za kakovost predstavlja prav gotovo eno najrentabil-nejših investicij, ki že dolgo ni več samo stvar posameznika, ampak celotnega gospodarstva in družbe. Namen tega, sicer dolgega u-voda, je bil predvsem prikazati vso problematiko in pomen izobraževanja. V Aeru smo na področju dopolnilnega izobraževanja sicer že marsikaj storili. zavedamo pa se, da bi lahko še veliko več. Trenutno se v naši delovni organizaciji (brez Medvod) dopolnilno izobražuje 67 zaposlenih, kar predstavlja okoli 5 % od celotnega števila zaposlenih. Od tega se jih največ (24 oziroma 2 %) izobražuje na grafični poklicni šoli, 20 oziroma 1,5 % na raznih srednjih strokovnih šolah, 15 oziroma 1,2 % na raznih višjih šolah in 7 oziroma 0,5 % na tretji stopnji. Pregleda nad predavanji, seminarji in tečaji nimamo, predstavljajo pa prav gotovo eno od pomembnejših oblik izobraževanja v našem podjetju. Na osnovi teh podatkov ne bi mogli dati kakršnekoli ocene o razsežnosti in uspešnosti dopolnilnega izobraževanja v Aeru, ker bi za to potrebovali tudi enakovredne podatke iz ostalih delovnih organizacij. Lahko pa ugotovimo osnovno pomanjkljivost našega izobraževalnega sistema: premajhno smotrno usposabljanje vseh zaposlenih, predvsem pa neposrednih proizvajalcev za izpolnjevanje njihovih tekočih nalog ter premajhna pripravljenost vseh na razvojne akcije in spremembe v podjetju. Naj na koncu omenimo primer iz Gorenja, ki je v redno in obvezno izobraževanje o kakovosti vključilo kar 400 svojih zaposlenih, katerih izobraževanje vodi po skrbno pripravljenem programu Delavska univerza v Celju. O podobnem izobraževalnem programu se, na iniciativo službe kakovosti, dogovarja tudi naše podjetje. Menimo, da je v interesu nas vseh, da takšno izobraževanje, ki vključuje predvsem neposredne proizvajalce, podpremo in omogočimo. Nikakor se ne bi smelo zgoditi, da v isti sapi, ko trdimo »človek je naše največje bogastvo«, z dejanji dokažemo« ... še sreča, da je tako poceni. Andrej Sušterič Planiranje in razvoj novih proizvodov NOVI PROIZVODI IN NJIHOV ORGANIZACIJSKI VIDIK PLANIRANJA Izobraževanje v delovni organizaciji ima lahko obliko dopolnilnega strokovnega izobraževanja po končanem rednem šolanju, ali pa ga lahko v obliki zahteve sproži vedno bolj zahtevno delo na posameznem delovnem mestu oziroma v celotni delovni organizaciji. Tu gre predvsem za znanja s področja upravljanja, ekonomike in organizacije dela, komuniciranja, delovnih odnosov, ipd. Predvsem pa bi bilo potrebno v vsaki delovni organizaciji čimbolj razvijati tako imenovano »funkcionalno izobraževanje«, ki pomeni dopolnilno izobraževanje za tisto določeno delo oziroma funkcijo, katero posameznik opravlja v celotni organizacijski in samoupravni strukturi. Ekonomisti in inženirji, ki so diplomirali že pred več leti, prav gotovo niso v toku svojega šolanja dobili niti osnovnih informacij o sodobnih metodah in tehnikah organizacije in poslovanja, pri čemer pa ne smemo zanemariti dejstva, da so se nekatere metode in tehnike razvile šele v zadnjih nekaj letih. Dopolnilno izobraževanje v proizvodni delovni organizaciji mora imeti predvsem naslednje osnovne cilje: — usposabljata vse zaposlene za izpolnjevanje njihovih tekočih nalog, — usposabljati in pripravljati vse zaposlene na vse razvojne akcije in spremembe, — izpolnjevati znanja na ožjih področjih in posameznih funkcijah, katerih razvitost lahko bistveno vpliva na delovanje in uspešnost proizvodne organizacije. Eno od najpomembnejših vlog pri izobraževanju ima prav gotovo izobraževanje za kakovost. Današnje tržne razmere in vse večja konkurenca nas vse bolj silijo v čim popolnejše zadovoljevanje kupca, ki pa pomeni ne samo sprejemljivo ceno izdelka ampak UVOD Problematiko bom poskušal obdelati v treh člankih, ki bodo poleg današnjega obravnavali še: — posebne metode pri razvijanju idej za nove proizvode (npr. brainstorming ipd.) — kritični prikaz stanja na tem področju v Aeru Namen sestavkov je iz nekaterih teoretičnih in praktičnih aspektov prikazati razvoj novih proizvodov kot funkcijo glavnega cilja podjetja — povečanje dohodka in napredek podjetja. Razvojna politika izhaja namreč iz težnje po ohranitvi in napredku podjetja kot osnovne ekonomske celice družbenega gospodarstva. V današnjem času vse bolj štejemo razvoj oziroma oblikovanje izdelkov za ekonomski, tj. tržni problem, ne pa za tehnični problem. Spodbuda za oblikovanje novih izdelkov prihaja s tržišča, kateremu se podjetje nenehoma prilagaja. Planiranje izdelka štejemo med osnovne funkcije marketinga. RAZVOJ NOVEGA IZDELKA Bistvenega pomena pri razvijanju novega izdelka je zbiranje idej. Vir idej za nove proizvode lahko razdelimo v 3 skupine: (po dr. Deželaku: Marketing, 1971). 1. notranji viri za nove izdelke 2. zunanji viri 3. posebne analize Najboljši vir idej za nove izdelke je vsekakor lastno podjetje, in sicer: — marketing — raziskave in razvoj — vodstvo podjetja — drugi viri Analize kažejo, da približno 75 % idej za nove proizvode odpade na marketing, razvoj in vodstvo, ostalih 25 % na o-stale v podjetju. Zato je treba ostale službe (finance, proizvodnjo itd.) spodbujati k iskanju novih idej s primernimi stimulacijskimi ukrepi. Zunanje vire za ideje predstavljajo ideje, ki jih dajejo kupci, ponudniki, posamezniki od zunaj in različne oblike organizacij. Izkušnje nas uče, da so ti viri dokaj skromni. Med posebne analize prištevamo posebne metode postopkov, ki so posebej namenjeni iskanju oziroma »produkciji« idej za nove proizvode kot npr. brainstorming, funkcijska analiza, analiza problemov, futurološka analiza, morfološka in sinektična a-naliza. Vsak novi proizvod mora preiti skozi naslednje faze, ki v svojem bistvu predstavljajo sistem razvoja proizvoda v celoti: (po mg. Kneževiču): — zbiranje in iskanje idej — selekcija idej — poslovna analiza — tehnični razvoj — testiranje — komercializacija V bistvu smo prvo fazo sistema že obdelali, ostale faze so še naprej razčlenjene na posamezne operacije in sledijo kot nadaljevanje procesa s tem, da se pri tem zasleduje glavni cilj podjetja. V svojem življenjskem ciklusu mora vsak nanovo razviti proizvod preiti skozi 4 stopnje svojega razvoja, ki so medsebojno povezane: (dr. Deželak: Marketing, 1971): — uvajanje izdelka na trgu, — rast prodaje, — zrelost na tržišču, — odmiranje izdelka na trgu. Porazdelitev je splošna dolžina, vsebina in zaporedje posameznih faz pa je močno odvisna od specifičnosti različnih proizvodov. Zanimiva je odvisnost, ki jo podaja diagram za življenjsko pot artikla, ki kaže časovno odvisnost prodaje novega proizvoda, krivuljo dobička in krivuljo stroškov ekonomske propagande. PLANIRANJE NOVIH PROIZVODOV Glavni problemi planiranja novih proizvodov so naslednji: (mg. Kneževič): — organizacija, — kontrola, — definicija ciljev, — poslovna analiza, — nove ideje in kreativnost, — strokovnost osebja, — realizacija posameznih faz razvoja. Več kot polovico problemov, ki se pojavljajo v procesu planiranja novih proizvodov je organizacijske narave, med temi pa so najvažnejši: — definicija odgovornosti, — koordinacija, — pomoč glavnega vodstva, — velikost organizacije. Glavni problemi pa so definicija odgovornosti in koordinacija. S tem je podana nujnost vključevanja glavnega vodstva in vodilnega kadra v proces planiranja. V luči ustavnih amandmajev in novih organizacijskih povezav je nujno pričeti postopek planiranja v TOZD, ki so osnova za plan celotne OZD. Se posebej je problem koordinacije pomemben v SOZD, kjer je potrebno usklajevati plane več OZD, sestavljenih iz več TOZD. (Nadaljevanje na 7. str.) Cesta življenja Stopam, po veliki cesti življenja mimo solznih oči, mimo otroškega smeha, mimo nežnih besed, stopam, morda tudi, mimo velike ljubezni, pa ne vem,' kje naj se ustavim. Stopam, naprej, ko zelenijo trate, ko se razcvetajo cvetovi, ko se razvijajo plodovi, stopam, skozi čas, in zdi se mi, da je mojega le malo še ostalo. PA SEM SE TAKO MALOKJE USTAVILA. Dora Rovere Pota duše Samotna pota duše in snovanja, so pota blodenj in iskanja, ki vodijo vsa do spoznanja, da so samotna moja potovanja. Nikogar ni, ki bi podal roko, nihče ne potrebuje roke moje, nikogar ni, ki bi ljubezen dal lahko, nikomur nič ni do ljubezni moje. Ob moji poti Ob moji poti je zelena trata ... Ujel se veter mi je v lase, zapletel žarek se mi je med nje, in zdaj stojim, drhtim, in mislim nate. Vse tihe solze, sanje, lepe misli, vsa nežnost skrita v dlaneh, je zate ljubljeni samo da prideš, v moj čas, v moje bivanje, moj svet. Da stal boš tu ob meni, tesno, tesno... privil se k meni boš nekoč, saj vem, da te bom dočakala, še malo, čisto malo in prišel boš. Ob moji poti je zelena trata in veter lahno veje preko nje, lepo mi je v tem pričakovanju, saj boš tukaj kmalu, ali ne? Nekaj o napakah Naše geslo je bilo: »Tovariši, potrudimo se, da ne bomo več delali napak!« Potem smo v borbi proti napakam odstranili tudi napako iz našega gesla, ki se sedaj glasi: »Tovariši, potrudimo se, da ne bomo več delali!« • * * Na napakah se učimo — naj živi dolgoletni študij! * * » Zmotiti se je človeško — ali morda hoče kdo veljati za nečloveškega? * * « Živeti od lastnih napak lahko pomeni umreti od izobilja! ,* * » Podrejeni dela napake, nadrejeni pa taktične poteze. i* * * Pregovor pravi: »Če storiš napako, bodo vsi govoriti o njej; da utihnejo, moraš storiti še drugo in tretjo!« (Glas samoupravljavca: »Kdo bo pa te napake plačeval?«) » * * Napaki bi se lahko reklo tudi hrbet. Pri vsakem človeku hrbet lahko vidimo, le svojega ne! Lovro Ustnice so hladne Ustnice so hladne, vroče so dlani, čakanje je težko, dostikrat boli. Ali res nekje me ljubil bo nekdo, ali pa nikoli k meni ga ne bo? Čas počasi teče, kot voda se pretaka, spati več ne morem, samo čakam, čakam. Prejeli smo obrazce Nekega dne je prispela po pošti zajetna pošiljka samih obrazcev. Takšnih, ki jih je treba izpolniti in razume se — izpolnjene obrazce nič prej kot v dveh dneh odposlati. Oziroma še prej, ker so silno nujni. Izpolni naj jih ustrezno področje dela, ki po svojem značaju gravitira v zadevno pristojnost službe. Tako. Brez kakšnega pomišljanja ni bilo težko uganiti, kje oziroma kdo je to in tako je po nekaj u-spelih kurirskih akcijah zadeva končno prispela na pravo mesto, kakor temu poslovno pravimo. Potem se je začelo. ■— Tovariš Alfonz, prejeli smo obrazce ... itd. Po površnem ogledu obrazcev je tovariš Alfonz ugotovil, da ta stvar ne zadeva njegovega področja. No, nič hudega, obrazci po svoji vsebini pač pripadajo tovarišu Binetu. — Tovariš Bine, prejeli smo obrazce... itd. Bine se je vznemirjeno zganil, vrgel pogled na obrazce in takoj uganil, da gre za podatke, ki so v kompetenci tovariša Ceneta. — Tovariš Cene, prejeli smo obrazce... Itd. — Dobro, dobro, kar dajte sem! Cene se je udobno namestil na stolu, napravil kretnjo poslovnega človeka, ki ne pozna ovir in vse zlahka izpelje. Če ne on sam pa drugi. — Aha, to je pa za Darijana! je bil zaključek njegovega razglabljanja. Tovariš Darijan je brez posebnega navdušenja pregledal obrazce in spoznal, da vsebina teh obrazcev zajema področje dela, s katerim se u-kvarja Elč. Seveda, če bi kdo že takoj v začetku natančneje pogledal za kaj gre... — Tovariš Elč, prejeli smo obrazce... itd. Ampak, dragi bralci, ni moj namen, da bi vas mučil s celo abecedo imen — vsak šolar ve, da ima abeceda petindvajset črk. Stvar je tekla kar v redu in je nastala problematična šele tisti trenutek, ko je tovariš Živko ocenil, da obrazci ne obravnavajo njegovega področja dela in da teh in takih podatkov nima in da ima ona druga služba to na razpolago. In kaj se je zgodilo potem? No, nič posebnega, začelo se je pač vse znova: — Tovariš Alfonz, prejeli smo obrazce ... Več Alfonz ni slišal... menda je še sedaj nezavesten. In če morebiti koga zanima: obrazci so sedaj že pri črki O, po abecednem redu seveda... Dora Rovere Dora Rovere Dora Rovere Stane Lovrenčič POGUMNA ČETA SASOMA OSAM m. Praporščak Sveto polk se prerine do Rastislava ter njegovega mrkega spremljevalca Manfreda in zavpije s svojim zvonkim, navdušujočim glasom: »Viktorija!« »Ne hvali dneva pred večerom Svetopolk, temveč poglej turško konjenico, kako se je naježila in nas s svojim damaščanskim jeklom pričakuje navzlic presenečenju, ki ga je doživela v praski z Uskoki,« mu je pomirjajoče dejal Rastislav in strogo dodal: »Bliža se vrhunec bitke. Čuvaj prapor kot zenico svojega očesd! Če padem v boju, vodita bitko z Manfredom dalje, kot da se ni nič zgodilo! V bitkah so posamezniki le del celote, na katero ne smejo delovati zaviralno niti za ceno lastnega življenja.« Tvoje povelje sprejemam z vso odgovornostjo, samo čudno se mi zdi, zakaj se niso janičarji zatekli pod okrilje svoje konjenice, temveč so se raje umaknili v gozd,« je dodal Svetopolk. »To je turška prebrisanost, katera nas je že večkrat spravila v zadrego, toda danes jo naj premleva stotnik Kne-ževič. Kot bivši haranbaša hajdukov jo bo tudi edini doumel,« je na kratko odvrnil Rastislav. Skrivenčene pahljačaste vrste viteške konjenice je po zmagi nad janičarji z rjovečimi povelji, da je prevpil topot konjenice in žvenket sabelj, poravnal — na kar je Rastislav ob bojnem ritmu trobente povedel viteze barona Osata — podpolkovnika Vojne krajine v poslednji bojni metež. Razdalja med Turki in vitezi je postajala vsak hip manjša. Roke so krčevito zgrabile za ročaje mečev. Po zraku so prižvižgale svinčenke in švistnila so kopja. Kot mogočen klin se je zabila viteška konjenica med spahije. Kopja so se lomila, pokali so ščiti. Turška konjenica je poskušala z žilavim odporom zaustaviti viteški nalet. Mehmed-aga je z najboljšimi bojevniki dočakal sovražnika v prvi bojni vrsti. Rastislav in Manfred sta se začela prebijati proti njemu takoj, ko sta ga opazila. Daleč nista prišla. Turki so ju začeli obdelovati z buzdovani, da sta bila po rokah že vsa marogasta. Triglav, ki ju je spremljal, se znajde v pravi toči udarcev. Popade ga bes, spusti uzdo in zamenja sabljo z dvoročnim mečem, ki mu visi ob sedlu. Spodbode konja, da šine kvišku in s silovitimi, dobro merjenimi udarci začne pred seboj prebijati živi zid. Okrog okrvavljenega, pobesnelega viteza je turška bojevita sla začela postopoma ugašati in se spreminjati v bridko spoznanje, da ji danes Alah ni naklonjen. Ta hip izkoristi Rastislav in se pretolče do Mehmed-age. Radovedno se za-zreta drug v drugega, kot da bi hotela v drobcu časa dojeti globino in veličino svetov, ki jo razdvaja. Že v naslednjem trenutku pa ju zgrabi opojna želja: Zmagati! Spreletel ju je srh in rezek žvižg sabelj je presekal temna pota ugibanj. Osmanov obraz se je pomračil, upi na zmago so boleče kopneli. Z brezmočnim srdom so mu zrle oči na poveljnika viteške konjenice, kako vztrajno potiska nazaj Mehmeda, in da se njegova konjenica še komaj drži ob hudih izgubah. Oko mu obtiči na širokoplečem dedcu, ki z mečem mesari med spahiji. »Redžep, nekdo naj hitro napolni puško s smodnikom in svincem ter ustavi tistega ponorelega krščanskega džaura!« zavpije beg s srditim glasom, kazoč na viteza Triglava. Ni se še dodobra polegel Osmanov glas, ko pridrvijo preko potoka Uskoki v dveh skupinah. Manjša skupina se z nekaj konjeniki zapiči v turško krilo konjenice, druga — veliko večja — pa v diru prekorači jaso in se s huronskim vpitjem požene nad janičarje. Osman-beg je sprevidel, da vsak nadaljnji boj pelje v neizogiben uničujoč poraz, zato je ukazal bobnarjem, naj zbobnajo umik. Rastislav je čutil, kako Mehmedu popuščajo moči. Odločil se je, da mu čimprej izbije iz rok damaščankp. To mu je uspelo po nekajkratnih drznih udarcih. Nastavil mu je konico meča na grlo in Mehmedove temne oči so se zalesketale v smrtni grozi, da je Rastislava zabolelo v srcu. Turški bobni so za hip utihnili, nakar so ponovno zadoneli v drugem ritmu. Manfred in Triglav sta se pognala in s konjema ukle-ščila Mehmeda ter ga zgrabila za roke. Rastislav jima je s spodbudnim pogledom dal priznanje za rešitev dragocenega plena, obrnil konja in zavpil, kar mu je grlo dalo: »Vivat Viktorija!« In kot mogočen morski val mu je pljusknilo nazaj iz neštetih grl: »Vivat Viktorija!« Dvignil je meč in ko je zavladala tišina, je odsekano poveljeval: »Praporščak Svetopolk, z delom konjenice takoj v gozd na pomoč pribočniku Tutunoviču! Vi, stotnik Kne- ževič zasledujte nekaj časa bežeče spahije in mi pridite poročat! Ostali zvežite ujetnike, pomagajte našim ranjenim tovarišem in preštejte mrtve!« Svetopolk je prvi oddvojil oddelek konjenice in z njo pohitel na pomoč Uskokom. Obhajal ga je notranji nemir in srce mu je vse hitreje bilo, ko se je skozi gozdni somrak bližal uskoškemu bojišču. Prvič je vodil v boj večjo skupino. Čudili so jih vedno bolj predirljivi glasovi, katerih si pa niso znali prav razlagati; prešinjale so jih temačne misli. Gozdni svet se je začel naglo spuščati, odprl se jim je pogled na uskoško bojišče. Posamezne skupine janičarjev so bežale v notranjost gozda, tisti pa, ki so jih Uskoki obkolili, so padali pod udarci mečev in sunki bodal. Svetopolku je srep pogled drsel po celotnem bojišču, kar zagleda v manjši kotanji — obraščeni s pritlikavimi bori — skupino tovornih mul s košarami na vsaki strani boka. Vztrajno je vrtal s pogledom v kotanjo, kot da bi že v naslednjem trenutku hotel razvozlati bistvo in pomen nevsakdanjega prizora. »Prepozno ste prišli, praporščak Svetopolk, kar sami smo opravili z janičarji. Tisto pa, kar tako vztrajno opazujete, so naropani otroci. Pritajili so se v košarah. Takoj, ko se bo polegel hrup bitke, bodo s strahom kukali naokrog!« je zmagoslavno in z vidnim zadovoljstvom poročal pribočnik Tutu novlč. »Toda to kar vidim in kar sem slišal že med potjo, ko smo jezdili sem, si ne morem kaj, da ne bi poudaril barbarski značaj te bitke,« je hladno zavrnil Svetopolk. »Lahko je modrovati vam, toda če bi vi našli svojega otroka zmrcvarjenega kje na plotu ali pa videli, kako cele dneve umira vaš najboljši prijatelj — nataknajen na kolu kot prašič na ražnju, me vražje zanima, če bi pod božjim soncem našli takšnega osla, ki bi se še viteško bojeval!« je ves rdeč v obraz in z ogorčenim glasom odgovoril Tutunovič. »Razumem vašo bolečo preteklost, klanjam se spominu vaših najdražjih, ki 'so mučeniško umrli. Zavedajte pa se, da niste več hajduk ampak Uskok pod poveljstvom barona Osata — podpolkovnika krajine,« ga je poskušal pomiriti Svetopolk. Manfreda je ves čas od trenutka, ko sta s Triglavom zgrabila Mehmeda, preveval veličasten občutek ponosa in slave, o kateri je hrepeneče sanjaril še kot mlad vitez štajerskega grofa Herbersteina. Samozavesten nastop pribočnika Tutunoviča je deloval nanj, kot da bi mu nekdo pljusnil vedro vode v obraz. Prepričan je bil, da ga bo Svetopolk ostro grajal, a je prav nasprotno opravičujoče izzvenel odgovor. »Kaj pa naša načela?« je pomislil in posegel vmes. »Pribočnik Tutunovič, obnašajte se kot cesarski častnik in ne vdajajte se nekim čustvom iz vaše boleče preteklosti. Vaša dejanja so vzvišena ter posvečena bogu Marsu, za kar si ne smete dovoliti dejanj, ki bi zameglila bleščeč lik bran-bovcev Svetega rimsko-nemškega cesarstva. »Gospod Manfred, vi ste prišli v Vojno krajino, da si svojo viteško čast ozaljšate še s slavo na bojnem polju in to samo zato, da se boste lažje petelinili na dvoru pred načičkanimi in oholimi dvorjankami. »Jaz in moji bojevniki,« je nadaljeval prizadeto pribočnik, »smo brez domovine! Naši rojaki ječijo v jarmu Otomanskega imperija. Ne bojujemo se za boga Marsa! Bojujemo se za svojo pravico in svobodo naših rojakov, pa čeprav daleč od rodne grude. Sveto rimsko-nemško cesarstvo je sprevidelo, da ste vi in vam podobni prekrhek zid, zato se je oprlo na nas Uskoke krajišnike, haramije in masole ter ustvarilo živi jez, ob katerem se razbijajo turški valovi. Rad bi vašo viteško vest pobaral, kaj misli o dejanju vašega gospoda grofa Herbersteina, ko je s svojim oddelkom hladnokrvno pobijal uporne kmete okrog Celja, nekatere pa v zabavo natikal na kol.« »To predrznost boste plačali s krvjo,« stisne skozi zobe Manfred ter vrže pred Tutunoviča rokavico. »Času dajmo čas, pa bomo videli, čigava kri bo tekla!« ga hladno zavrne Tutunovič, pobere rokavico in jo vrže Manfredu v obraz. Zloveščo tišino prekine Svetopolk. »Cas in kraj dvoboja bosta določila stotnik Kneževič in baron Osat, vidva pa si ne drznita kršiti pravil vitezov zlatega runa! Takoj se razidita!« Kneževič je sprevidel, da je vsako nadaljnje zasledovanje Osmana izguba časa in nesmisel. Obrnil je uskoško četo konjenikov ter se v galopu vrnil na opustošeno bojišče Rastislav mu je pohitel nasproti ter čestital k uspehu. »Gospod stotnik, svojo nalogo ste opravili drzno ter z izredno vojaško domiselnostjo. V posebno čast si pa štejem to, da vam sporočam, da se med ujetniki nahaja poveljnik spahijev Mehmed in da je viteška konjenica imela majhne izgube.« »Hvala za priznanje, gospod Rastislav. Želel pa bi, da se čimprej sestanem s Tutunovičem. Skrbijo me Izgube mojih ljudi.« »Pa pojdimo, da dokončno odgrnemo zadnjo tančico skrivnosti zastraženih mul!« (Dalje prihodnjič) Čudna zgodba Dora Rovere Ladfc: - Ogledalo je bilo orošeno od pare, Iti je Izparevala iz kopalne kadi, napolnjene z vročo vodo. Počasi je zlezla iz vode in se pogledala med otiranjem telesa v ogledalu. Bilo je smešno. Čudna postava, ki jo je zazrla v njem, se ji je za hip zazdela kakor spaka. Potem je s krpo obrisala ogledalo in zopet je bilo vse kot prej. V njem je zagledala velike rjave oči, ovalen obraz, na katerem so se začrtavale posamezne gube, vendar še vedno dovolj }ep, da je zbujal pozornost. Postava je bila polna, mišice na njej še trdne in koža gladka. Zena, ki je gledala vanjo iz ogledala, ni bila žena pri štiridesetih. Počasi se je oblačila. Počasi, kot da je vseeno, ali bo oblečena v uri ali dveh. Ko se je oblekla, je jela pospravljati kopalnico. Delo je opravljala avtomatično, kot da opravlja to delo vsak dan. Počasi je krenila v kuhinjo. Pristavila je lonček za kavo, odsotno dodala sladkor, potem pa je stopila k oknu. Gledala je otroke na igrišču kako so se podili za žogo. Bili so prepoteni, rdečih lic, nasmejani. Nekaj deklic se je vozilo s kotalkami. Pri vhodu v hišo so razlagali kamion s pohištvom. Tako je bilo vedno ob poznih sobotnih popoldnevih. Zmrazilo jo je po hrbtu. Ob sobotnih popoldnevih ji je bilo še posebej samotno. Takšne so bile tudi nedelje. Naenkrat ni vedela kaj bi z vsem tem časom, ki ji je bil na razpolago. Voda za kavo je zavrela. Se medtem, ko je kuhala kavo, je z mislimi begala po svoji preteklosti. Nalila si je kavo v skodelico in sedla. Vedno, ko je tako znova in znova sama sedala k mizi, je imela občutek, da je s tem njenim življenjem vse narobe. Nikogar več ni bilo, ki bi mu pripravljala kosila in večerje, ki bi ga zjutraj budila in mu prala srajce. Odkar jo je Ivan zapustil je bilo tako. Dnevi so ji tekli počasi in zdelo se ji je, da je eden bolj nesmiseln od drugega. Vendar, zakaj je temu tako? Kdo je kriv? Ivan, ona sama ali pa je bil to en sam splet življenjskih dogodkov. Pogled ji je taval po predmetih v kuhinji, vsi so ji bili včasih enako dragi, danes pa je bil njen odnos do vsega površen in ravnodušen. Zaprla je oči. Zbala se je, da bo zajokala. Ni hotela več jokati nad sabo, saj vendar ni mrtva. Zbrati se mora in začeti znova. Vendar se je njena volja vedno znova podrejala njenim čustvom, ki so bila mračna in melanholična. Ivan jo je zapustil zaradi druge ženske, ki pa ni bila mlajša, ampak njenih let. Zdaj pričakujeta otroka. Kadar mu je ona omenila otroka, je bil vedno nervozen in o tem ni hotel nič slišati. Zdaj se je pa čisto spremenil. Kako hladno, preprosto in realno ji je povedal, da ljubi neko drugo žensko in da jo prosi za. razvezo. Vpila je nanj, ga žalila z umazanimi besedami, nič ni hotela vedeti o tem, da .ga je izgubila. Vse do dne, ko je na vratih pozvonila ona — Eva. Čudno ime, ki jo je vedno znova spominjalo svetega pisma, čeprav ga nikoli ni prebrala. Ko je stopila v kuhinjo, je najprej mislila, da se bo zapodila v njo in jo pretepla. Vendar se je premagala. Evi je ponudila stol, ji skuhala kavo, sama pa je stopila k oknu. Stala je tam in čakala, kot na smrt obsojeni na kroglo. Eva je počasi začela vrtati vanjo s svojim mehkim glasom: — Manja, kaj je to z vami? Zakaj ne dovolite Ivanu, da bi odšel? Mar mislite, da je del vašega pohištva? Ne Manja, on je del, vašega življenja, človek, ki ste ga ljubili in ga morda še ljubite, vendar vam to ne daje pravice, da bi razpolagali z njim in z njegovim časom. — Kako to mislite? Ste me prišli sem žalit? Saj vendar nisem nobena primitivka, da vsega tega ne bi vedela. On je še vedno moj mož. Vam je to jasno? Drhtela je in po licih so ji polzele solze. Naenkrat je vedela, da ne more več tako naprej, da ne gre človeka trpati v umetno vzdušje in čustvovanje. Vendar kaj bo sama? Kam bo šla, kako bo živela? Ali pa bi se to z Ivanom le še kako zakrpalo? Eva jo je opazovala in zdelo se je, kot da razume njen molk. Potrpežljivo je čakala na to, kaj bo Manja rekla. Tišina je bila napeta in mučna. Manja je skozi solze pogledovala na dvorišče, kjer so se kot zdaj igrali otroci. Vedela je, da je izgubila svojega moža. Toda ni vedela zakaj? V trenutku se ji je zazdelo povsem odveč, da Eva sedi tukaj in čaka, ko pa dobro ve, da je Ivan njen. Nenadoma je skoraj preglasno spregovorila: — Eva, lahko greste. Tudi njegove stvari lahko vzamete s seboj. Zdaj ga ne želim videti. In zadovoljni ste lahko. Saj ste tako hoteli, ne? Eva se je otožno nasmehnila. Počasi je vstala, pa ni odšla. Naslonila se je na zid in s tihim glasom rekla: — Vašega Ivana nimam, Manja, zato, ker nikoli ne bom mogla s tako gotovostjo trditi, da je moj. On je človek — osebnost, ni par čevljev iz moje garderobe. Delila bom z njim svoje življenje, a zaradi tega jaz ne bom NJEGOVA in on ne bo MOJ. Najini življenji bosta NAJINI. Razen tega pa pričakujeva otroka. Manja je široko razprla oči. To je bil" zanjo hud udarec. Vsa ta leta, ko je iz uvidevnosti in ljubezni pristajala na to, da bosta živela sama, so bila lažna, Ivan si je želel otrok, vendar ne z njo! To je grozno! V sencih ji je začelo razbijati in znojne kaplje so ji stopile na čelo. Torej je bilo vse skupaj nesmisel. Petnajst nesmiselnih let. Bolečina v glavi je postala neznosna. Edino kar je lahko še rekla je bilo: — Zbogom Eva, pa vso srečo! Eva je odšla. Ivan se ni več vrnil. Življenje pa je teklo naprej. (Dalje prihodnjič) Oprostite, bom kratek ... in da si lahko, tovarišice in tovariši, lažje predstavljate uspehe našega poslovanja, naj vam navedem nekaj podatkov: Letošnje prve tri mesece smo dosegli 3,7 % več kakor lani v istem obdobju, ko smo dosegali v povprečju za 0,8 % več kakor naslednje tri mesece, ko je bil uspeh za 12,4% višji od zadnjih treh mesecev preteklega obdobja, oziroma bolj preprosto povedano: v prvem trimesečju smo dosegli 0,9 % več kot zadnje tri mesece lanskega leta, čeprav je bil lanskoletni uspeh še vedno za 7,3 % boljši od prvih devet mesecev predlanskega obdobja, kar pomeni, da smo... Toda obljubil sem, da bom kratek, torej: delali smo tako, da dobi vsak še »firkelc« plače! LOVRO Izjava Izjavljam, da je izjava, ki jo je izjavil tovariš Govorič v zvezd z izjavo, katero je izjavil odbor, da nimam na njegovo izjavo ničesar več za izjaviti. Prosim prisotne, da izjavijo, kaj menijo o izjavi prej omenjenega in da to svojo izjavo izjavijo na pristojnem mestu. Izjavljam, da bom vsako neupravičeno izjavo ovrgel, vsekakor pa vas naprošam še za izjavo, če je ta moja izjava upravičeno izjavljena. Stane Lovrenčič PREPISALI SMO: „Smrt napredka“ V ameriškem strokovnem časopisu »SUPERMARKET MERCtIANDISING« smo pred kratkim odkrili zanimiv članek »Smrt napredka« (in s tem tudi smrt njegovega obrata). Zdi se nam prav, da z njim seznanimo tudi naše bralce. Smrt lastnega obrata se začne že, če na dobronamerne predloge odgovarjamo: — To v našem podjetju ni izvedljivo... — Ze večkrat smo to poskušali... — S tem bo nastala preveč radikalna sprememba... — S tem bi vsa naša osnovna načela na glavo postavili ... — Nekaj takega se v našem podjetju še nikoli ni delalo... — Z vašim predlogom prehitevamo čas za dve leti... — Zakaj sploh kaj spreminjati, če gre tudi tako čisto dobro... — Za ta problem moramo imenovati komisijo... — Za sedaj bi to zadevo do nadaljnjega odložili... "tur?4Vt' ABKOVSK/ NAČIN Jih cm =3 Em samih =[f@ 51 AJ©^ /®96®fc SABEd SA tfogVl g® g.g tiZ&ffiha GiS^DDg Sm^BSlRI, *?g ®2>S5?H & KAOPA IŽfes" FfoWEU>>H „4llŠNl STIL AERk,?A 6A (VE U^DcM !" ,PST! je 36 TOT, KI TPC/VO !/e Zk SV»36 PR4V/CE, / o POLztJOSTIti SE tfv pa mvtoK SAtOA ^A-5 5LA v GOSTILtJV mi> Z^TO^\i PA % vEMETAto Š£F A/OTRI ! " IVOV 2NAK V MAŠEM POpJETjtA v MIŠEM AERv IMAKo ZAPOSLENIH TPLIIce> ZeUSK, PA JE ^ NAMREČ 2MAMJKAZ-0 Z4 NEKAJ 2tVA CELO NACELJNOV • rovHENr?^ st=1n|11DnvMT,r.k^1^ne’ ln paplrne industrije Celje. Urejuje uredniški odbor: KOSTRIC Ivan RAK Alotz DORNIK Kari» K-«« MKa^to SIS Planiranje in razvoj novih proizvodov (Nadaljevanje s 6. strani) Na koncu je potrebno zasledovati skupen cilj, ki pa mora biti v interesu vseh TOZD, OZD in SOZD. V zadnjem času postaja problematika planiranja in razvoja novih proizvodov vse bolj kompleksna in obsežna, zato se pojavlja kot svetovalni organ samoupravnih organov, ki opravlja strokovno koordinacijo, strokovni odbor za planiranje novih proizvodov. Ta samo ocenjuje razvojne plane, odločitev je seveda v rokah samoupravnih organov. ŽIVLJENJSKA POT IZDELKA Strokovni odbor ponavadi sestavljajo: glavni direktor, direktor razvoja, direktor marketinga, finančni direktor ipd. V procesu planiranja novih proizvodov so direktno ali indirektno vključene v večji ali manjši meri vse organizacijske enote podjetja. Najtesnejša povezava v tem procesu pa mora obstajati med glavnim vodstvom, marketingom in razvojnim sektorjem. Reči pa moramo, da je zelo težko organizirati efekten proces planiranja novih proizvodov, ker so podjetja večinoma bolj orientirana v sedanjost — operativne funkcije, kot v bodočnost — razvoj. ZAStČENJE UVA JA NJE (Dr. Deželak: Marketing, 1971): T = čas P = prodaja AB = krivulja prodaje novega izdelka I CD = krivulja dobička EF = krivulja stroškov ekonomske propagande GH = krivulja novega izdelka II Zanimiva je krivulja GH. Praktično je potrebno imeti stalno »v rezervi« nove proizvode, če hočemo ohraniti dinamično rast in napredek podjetja, ker je življenjski ciklus proizvodov vse krajši. Edo Belak „Drži kot selotejp" Redki so tisti, ki ne vedo, kaj je selotejp. To je izdelek, ki je prav gotovo veliko pripomogel k renomeju in ne nazadnje tudi popularnosti AERA. Kadarkoli namreč izgovoriš besedo »selotejp« pomeni enako, kot bi rekel »Aero« oziroma o-bratno. Naš namen pa tokrat ni reklama za selotejp, temveč želja pokazati, kako in v kolikšni meri ta naš selotejp res »drži«. Želimo vam torej prikazati, kako je s kakovostjo našega selotejpa, kakšni so problemi in težave pri njegovi proizvodnji. Ker pa je selotejpov več vrst, se bomo omejili samo na tistega, ki ga izdelamo največ in je na trgu tudi najbolj razširjen — to je selotejp CELO PROZOREN. V lanskem letu smo ga izdelali okoli 6 milijonov kvadratnih metrov ter iz tega na trg poslali nešteto milijonov netiskanih in tiskanih zvitkov različnih dolžin in dimenzij. Tistim, ki še niso bili v Šempetru in niso videli proizvodnje selotejpa, naj povemo, da je bistvo proizvodnje selotejpa nanašanje prozornega lepila, predpremaza in RC-mase na celofan (impregnacija), rezanje teh širokih rol (610—660 mm) na ustrezne manjše širine, tiskanje oziroma v največji meri previjanje na 5, 10, 15 in 30-metrslte role ter končno zavijanje in pakiranje le-teh. Proizvodnja selotejpa je v dognani meri popolnoma avtomatizirana med najbolj urejenimi in dognanimi v Aeru. Celotna proizvodnja selotejpa je že od samega začetka pod stalno kontrolo kakovosti, ki je bila prvotno urejena samo kot laboratorijska kontrola, z januarjem 1973 pa tudi v obliki tekoče kontrole proizvodnje. Tekoča kontrola selotejpa koristi v veliki meri tudi »u-sluge« laboratorija in zajema vse faze oziroma operacije izdelave selotejpa: sestavo, impregnacijo, rezanje, tiskanje, previjanje, zavijanje in pakiranje. V nadaljevanju vam bomo skušali čimbolj nazorno pokazati skupne lanskoletne podatke o kakovosti selotejpa celo prozoren z najvažnejšo proizvodno in kakovostno problematiko. Se prej pa vam moramo pojasniti, da kakovost selotejpa ocenjujemo s tremi o- snovnimi kazalniki, ki so: odstotek izločenega v proizvodnji, odstotek slabih role selotejpa in koeficient kakovosti. V sestavi ocenjujemo kakovost z enoto »napak/šaržo«, v impregnaciji pa »napak/obhod TK«. Kakovost selotejpa moramo ocenjevati vedno z istočasnim primerjanjem vseh navedenih kazalnikov, ki nam vsak po svoje dajo neko določeno informacijo. Oceno celoletne kakovosti selotejpa celo prozoren prikazujemo tabelarično in grafično po posameznih fazah oziroma operacijah izdelave. Tokrat se omejujemo samo na dva kazalnika kakovosti, odstotke slabih role in koeficient kakovosti, za katera menimo, da sta najpomembnejša oziroma najbolj realna. FAZA - OPERACIJA % slabih role selotejpa KjOtf: /ca Kor skupaj defekt poprvu pAONZl/. /z-tntt touar /zv^e t sestava — — — — — 15 IFPR.E6NACUA — — — — — 18 REZANJE 15M 10, H 1,95 1,75 0,95 56 TISKANJE 5,96 S,07 0/8 o/o 0 ZD PREVIJANJE 0,75 0,11 0/8 0/5 0,01 5Z ZAVIJANJE 5, 52> 0,08 0,85 0 0 1