Izhajajo 1, in 15. vsacega mesecu. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, zii pol leta 1 K. Naročuinu za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 1), za Ameiiko pa 3 K. — Dopise sprejemu urednik. nHrotnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarske stviiri.
Poučilo za Dolenjsko, (tako treba obdelovati vinograde, za katerih obnovitev so dobiii posestniki brezobrestna državna in deželna posojila.
Z ozirom na to, tla so deželni in državni ftinkcijoniuji opazili, da posestniki, Iti so dobili brezobrestna posojila v ta namen, da svoje po trtoi nši uiiieetie viao{>T;idc na novo zasadijo, pogostoma take nove nasade površno napravljajo, se torej nikakor ne ravnajo po predpisih, da se s tem na znanje, da so vsi vinogradniki, ki so že dobili ali ki Želijo dobiti brezobrestno po,S()jiIo, zavezani:
1.	Ves viiiof^rad prerif^olati in preraliljati, ako je skalovit, na najmanje 70 em, ako pa ni skalovit, najmanj na 90 eni, in sieer tako, da pride zj^ornja zemlja spodaj iu spodnja iiavrh. Ako je zemlja pusta in izaeaana, ae priporoča, da se tak prostor 3—fj let po])rej poseje z deteljo, ktero je pognojiti z navadnim, še bolje pa z umetnim gnojem, namreč a Tomášovo žlindro ali super-foafatom in s kajnitom ali kalijevo soljo, in aieer vsakeg'a po 400 kg na hektar ( l'Vi orala).
Vmes naliajajoee se skale je po možnosti iztrebiti in vse stare nerodovitne trte ter vsa drevesa odstraniti.
Strmo ležeče vinograde je po možnosti zravnati z napravo podzidij ali travinili nasipov,
Istotako je treba posebno v prvih letili napravljati v vinogradu počezne le malo viseče jarke, da brez poškodbe odpeljujejo vsled nalivov po vinogradih zbirajočo se preobilno vodo, ter zabranjiijejo splavljanje zemlje v potlnožje.
2.	Zasaditi nov prerigolan vinograd le z dobrimi, od vesčakov priporočenimi, za dotično zemljo po izkušnjah najbolj sposobnimi ameriškimi trtami. V krajih, kjer velikolista riparija (riparia portalis) dobro vspeva, naj se le ta aadi ; ako je pa zemlja jako apnena in sulia lega, naj se sadi rupestris montikola, v jako vlažnih zemljah v nižavah, pa solonis. V dvomljivem slučaju naj se dotični posestnik obrne za svit na poznane mu strokovnjake ali na uredništvo ,,KmctovaU:a."
'à. Saditi ključe odnosno korenjake (bilfe, sajenke) največ po 40 cm dolge; torej 30—40 cm. Oim bolje zvezna je zemlja, tem krajše naj se jemljejo podlage.
Korenjake je saditi le v jame, napravljene z lopato na spodnji strani kolov. Pred saditvijo se ntorajo odrezati vse stranske korenine ; spodnje glavne ali končne korenine je skrajáati na 10—15 em od stebla merjeno.
Trte je saditi lepo v vrstali po najmanje 1 m 20 cm v kvadratu in kolikor mogoče po poludanski Črti. Jîod isi cepljene ali neeepljene trte, je posaditi od-iiosno zakriti jih pri sajenju tako, da ne bo gledalo nič
lesa iz zemlje in na zgornje oko nasuti se take rahle zemlje, ki po močnemu dežju ne napravi trde skorje. Vsaka trta se nu^ra že v prvem, gotovo pa v drugem letu po saditvi, privezati na količek.
4.	Necepljene trte v 2., nadalje ])a v .T, letu po saditvi, pocepiti jili na zeleno alt na suho z dobrimi, od vesčakov pri predavanjih priporočenimi žlahtnimi trtami in za to skrbeti, da pride cepljeno mesto tik zemlje, kakor pri saditvi na suho v rokah cepljenih trt ; pri enem kohi je pozneje pustiti le eno trto — cepljenko,
5,	Cepljenih trt ne rezati pred tretjem letom po cepljenju na napnene (sparon, previjač) teravee le na palec (rogač, sčap) 2—3 očes.
Po zgotovljeni zasaditvi vinograda s trtami, ne vsaditi vmes nikakih drugih dreves, bek ali poljskih pridelkov, na pr, krompirja, ližoia, pese, turšČiee itd., ker se s tem jemlje trti živež in svetloba. (Je prostor dopušča, satliti je nizkt) rastoča, trti malo Škodljiva drevesa, le ob straneli vinograda, visoko rastoča drevesa pa, n, pr. Češnje, jabolka, lirttške, orehe in taka enaka, pa vsaj 4 m od zadaje vrste oddaljena.
G, Vinograd spomladi prav globoko okopati in vse rosne osobito pa cepičeve korenine odreř:ati ; po letu pa ves vinograil držati čist plevela, torej okopati ali opleti ga še 2—3krat.
Trte pravilno in pravočasno omandati, t. j, odstraniti nepotrebne poganjke in zalistidke prvič že pred cvetjem ali vsaj koj po cvetju, po letu pa odstranjevati vse zalistnike ter prisčipati vse poganjke na napnemni pri 4. llatu nad vrhnjim grozdom in skrbeti, da se grozdje ne bo po zemlji valjalo.
7. a} Škropiti vse trte proti peronospori vsako leto vsaj trikrat, in siccr prvič že pred cvetjem, ko razvije trta 3—f) listov, drugič koj po cvetju iti tretjič meseca julija ali avgusta: pozneje po potrebi,
b)	Žvepljati proti grozdni plesnobi (Oidium Tuckeri) tudi vsaj trikrat, in sicer prvič koj ko se pokaže zarod, potem še enkrat predali koj po cvetju in pozneje po ])otrebi.
c)	Oskrbeti si pravočasno od zanesljivih virov potrebno množico galice, žvepla ter dobro Škropilnico in raeli; zadnje sam ali v družbi.
d)	Pognojiti ves vinograd v prvem, gotovo pa v drugem letu po saditvi; poziieje pa vsaka ii—4 leta. Priporoča se vporabljati razen hlevskega, tudi umetna gnojila. Glede vporabe teh, naj se vpraša za svet razne strokovnjake ali uredništva strokovnih listov.
Opomnja. — Nasvete ali ukaze vinograde pre-gledujočili deželnih in državnili v to svrlio poklicanih tunkeijonarjev, je strogo izpolnjevati.
18.__I)0L1':NJSKE novice._3. ětev.
lirczobreřitna posojila dobivajo le oni posestniki,	srca in ima odprte roke. Kadar pa ti zemaki nagibi
ki se zavežejo, da sc bodo po tu navedenih, kakor tudi	izginejo, in izginejo gotovo ravno ker so zgolj zeraaki,
po eventuelno pozneje izdanili določbah ravnali.	bratoljubje poneha, Ijubezeii omrzne, človek človeku ni
l^osestuiki, kterira se je dovolilo brezobrestno posojilo	veČ brat, kršćanska ljubezen do bližnjega pa laliko
(iz državnih in deželnih sredstev), se opozarjajo, da se	rečemo je večna, neomajljiva, neminljiva. Zakaj, odgovori
jim to posojilo, ako se ne bodo ravnali po gori nave-	si sam, dragi bravec !
denem navodilu, na podlagi § 7., ukaz C. kr. poljedelskega	Različen je namen bratoljubja in krse. ljubezni, niinieterstva z dnć 29. marcija 1892 (drž. zak. 0t.^G2)	Pravi in bistveni namen kršč. ljubezni je Jîog, je tudi odtegne ali odpove, odnosno, da se bode že izplačano	časna sreČa Ijndij. Bratoljubje naj pa izpodrine oziroma posojilo, takoj nazaj zahtevalo.	nadomesti vero. Proglasili so je za časa francoske Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,	revolucije. In v tega bratoljubja imenu so pobili in podne 20. novembra 1900.	Francozi na tisoče ljudij, ki niso bili istih mislij,
'	istih nazorov s prekilcijo, dasi so ))ili njih krvni rodni
Dodatek.	bratje. Kaj ne, lepo bratoljubje. Ravno ker ima dejanska požrtvovalna krščanska ljubezen tako privlačno,
V zniislu zakonov z dne 28.^ marca 1892. 1. m z	^^^ ^^^ veri v
dne_23. avgusta 1895. 1., drž. zak. st. G1 m 138, oziroma	pripeljali mnogo drugovercev in tudi brezvercev,
mmisterskega ukaza z dne marca 1892. L, drz.	hočejo njej nasproti postaviti bratoljubje ter
zak. st G2, dobe zemljiški posestniki, ki ]im je trtna	, ^^^ ir^ruáom iztrgati pravo krščansko vero iz src.
us uničila vinograde m so zategadelj priali v stisko, v	. i j. i- i- ^ i- '
ta namen, da svoje vinograde na novo zasade z anie-	, l^avo in nepravo^bratoljul.je 8C tudi se spozna po
rikanskimi ccpljelu trfami, iz državnih in deželnih	lastnostih. _ Krscanska ljubezen je potrpežljiva
sredstev brezobrestna posojila, ki jih je povrniti v 10	-i^^^'^opHdna m dobrotna, ne da se ostras.ti ti^i
enakih letnih obrokih, kateri prvi obrok doteče v 10.	fe ^ ie ijehva ežnost, ne preneha dehti dol,rot. Ne
letu potem, ko se je bil potegnil L posojilni obrok.	tako novodobno bratoljubje To isce konst.j le zase.
Kadar posamezni posLstnik kakega ;inograda prosi	»oce dnigacc revežem pomagati,^ kakor da gre
za posojilo, se zahteva knjižno zavarovanje, kadar pa	' . T "' P"""' '' ^ T za tUo posojilo prosi vsa občina ali kakšno poljedelsko
društvo, se navadno ne zahteva tako zavarovanje.	pn tem .aee zabave. i;n vsaki stvari t.otet. imeti svoj
]>rošnje za taka posojila je vlagati ali naravnost	^^ krščansko. - Pravo bratoljubje je
pri pristojnem c. kr. okrajnim glavarstva ali pa po	P^ I^nstjan - ce je pravi namreč - ne
občinskem uradu J ^ i f	sovraži ne drugovercev m tudi ne drugih narodnostij
Prošnjam je pridejati :	!" stanov, marveč_ pomaga vsakemu
1.	Zemljiškoknjižni izpisek,	bod> kdorko i. „Vsi smo bratje" knci hripavo v pivnici
2.	zemljiškoposestno polo,	oni,_a ko ..gleda pristasa naspro ne stranke zagrmi:
3.	načrt, kako se bo vršilo delo in proračun o stroških	if/kl^^^ki posade cesto, ako se za novo zasajenje vinograda fza prekopavanje in sajenje).	^ .P^'^vega
Tiskovine za prošnje in zi proračune stroškov se	^'"^^« J'Îf ^^^ "^J^i'^te in vidite sami, dobivajo brezplačno pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Prošnja in vse priloge so kolekov proste.	2daj pa še nekaj! Kje pa ima toliko hvalisano Natančnejša pojasnila o teh posojilih se dobivajo	bratoljubje take junake, kakor jiti ima krščanska ljubezen, pri C. kr. okrajnih glavarstvih.	kje? Zastonj jih iščeš po zgodovini in v življenju. Se__bičnež pae ni zmožen velikih del, ker se zboji žrtev.
Novodobno lažnjivo bratoljubje nima mož kakor so sv.
Da se poznamo m razumemo!	Frančišek Ksaverij, Vincencij Pavlanski, Janez od lioga,
Bratoljubje.	sploh nima požrtvovalnih misijonarjev, ki bi žrtvovali
Lepa beseda! A vendar jo zlorabijo novodobni	življenje in zdravje po daljnih neolikanih divjih deželah,
preroki da žnjo sle])e ljudstvo. Pravijo, da zamore bra-	Novodobno bratoljubje nima usmiljenih sester, teh an-
toljubje nadomestiti krščansko ljubezen do bližnjega, da,	"^miljenja, ki se ne strašijo nobenih boleziiij,
celo večjo vrednost in ceno ima baje bratoljiiljje. V	bolnikov, marveč postrežejo vsem brez razločka,
resniiti ste pa krščanska ljubezen do bližnjega in brato-	Seveda, denarja in časti in uživanja tu ni dobiti, pač
ljubje dve bistveno različni stvari.	P"'*' '"i'™ Tega pa „bratoljubje" ne mara. In či-
Ločita se v svojem izvoru in početku. Krščanska	^av« so po večini vse druge dobrodelne naprave po
ljubezen je od lioga vlita čednost, s katero ljubimo	svetu? Večina jih je plod vedno mlade innove
lioga nad vse, bližnjega pa zavoljo Boga. Karkoli torej	ljubezni,^ večino teh zavodov Je pozidanih z denarjem
bližnjemu storimo dobrega, naj mu storimo radi lioga.	f^^'^.i^^i'^a krajcarjem priproienim, pristradanim, priprosili
Popolnoma drugačen pa je početek bratoljubja. Njega	prihranili so pa te denarje ljudje, ki so pristaši ne
korenine niso v nebesih, ampak na zemlji, zgolj zeniski,	bratoljubja, ampak kršo. ljubezni,
posvetni nagibi je vodijo. Ljubiti treba človeka zato.	Tu imate nekaj mislij o pravem in goljufivem
ker je lepega telesa in čedne postave, bistrega uma in	bratoljvibju! Imenuje" se tudi človekoljubje, humiiniteta.
krepke volje, zato in le zato in tuili le tako dolgo.	Ali naj se imenuje 'tako ali tako, nič prida ni iu ne bo. ker in dokler Je dober tovariš in drug v družbi, ker ve toliko in zna tako lepo pripovedovati, ker je dobrega
Politični pregled.
Dne ii3, januarja sta bila poročena nadvojvod inja Elizabeta, vnukinja našega cesarja, in knez Oton Win-dischgratz. Visoka novoporofenca podala sta m takoj po poroki na Hled in tu v gradu Wintiiscligrtitzov ostala do 31. m. m. Prebivalstvo ju je navdušeno in prisrčno vsprejelo in napravilo ob tej priliki razne slovesnosti. Z Bleda podaeta se v Italijo; v Rimu se poklonita sv. Očetu. Od tam v Egipet in koncem marca ali začetkom aprila se vrneta nazaj.
Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand poda Bc za kakih osem dni na liitsko in bo v Tetrogradu gost ruskega carja. Zatrjuje se sicer, da se gre nadvojvoda le zahvalit carju za izvanredno odlikovanje. Imenoval ga je bil namreč generalom dragonskega polka. A vendar je več ko verjetno, da to potovanje nI aama vljudnost narekovala, ampak tudi politika. Zbllžanje muci Avstrijo iu lîusijo je pan le pozdravljati, ker taka zveza bi bila najbolj naravna In Avstriji bolj koristna, ko pa zveza z Nemčijo in Italijo. Saj nas zgodovina 1. ISGG. uci, kakšne zaveznice ste to, isto je razvidno tudi iz drugih dejstev novejšega časa katere smo že večkrat na tem mestu omenili- — Bodi tu tiuli povedano, da bo car ruski to leto imel obilo obiskov. Napovedali so se: laski kralj, nemški eesar in predsednik francoske Ijiidovlade.
Državni zbor se siiide 4. februarja. Ker ni opaziti pri poslancih resne volje In pomirljivosti, a ao na vrsti za državo važne predloge, utegne se zgoditi, da bo vlada razpustila državni zbor, kar pomeni : nove volitve.
Česar bi Človek ne verjel, zgodilo se je : Vse-nemski kričač slaboglasni Wolf je zopet izvoljen — poslancem! Kaj to pomeni, razumete, ako se enkrat preberete zadnji politični pregled. Takej propalci izroče toll važen posel poslanca. Kake nazore morajo pač njegovi volivci imeti o poštenosti in kreposti ! Da, vse-nenici se ga sami med seboj sramujejo. Ne marajo ga vsprejeti v državnozborski vsenemski klub, in najbolj deluje zoper njega neki Schîinerer, kateri je zaradi raznih rečlj Izgubil Čast in naslov viteza, in kateri je po trditvi listov udan pijači. Pa niti ta mož ne mara sedeti ob isti mizi z Wolíom. Pravijo, da bodo v državnem zboru „volku kožuii dobro pretepli" in se marsikaj lepega o njem spravili na dan.
Bosno Avstrija le upravlja, še ni popolnoma njena dežela. Govori se, da postane Bosna in Hercegovina kmalu avstrijska dežela. A že so vedno lačni Ogrl zraven, Avstrija je trpela leta in leta, prelivala kri svojih sinov in žrtvovala denar davkoplačevalcev, sedaj bi pa s trudom urejeno deželo radi Ogri imeli.
Hrvati so bili dosedaj med sabo razcepljeni. A zadnje volitve, pri katerih so Mažari nastopili z najgrso silo in so tako Hrvatom odjedli več poslancev, so jih izmodrile, Zediuili so se za odločen boj in upor proti Mažaroni in njim prijaznim Ilrvatom-i\lažaronom. Da bi le trajala ta sloga kaj dolgo!
Nemčjja postaja vedno bolj ohola. Povišati hoče carino na uvoz žita, a sedaj tudi na uvoz konj. Od konja, ki je vreden na priliko 1200 kron, plačati bi bilo 300 kron earine. Umevno, da bi bili naši konje-rej(d občutno oškodovani. 'Pako dela Nemčija proti Avstriji, — Kako dela naravnost surovo s Poljaki, vemo. A cesar je pri otvoritvi državnega zbora dal
razumeti, da vlada ne bo odnehala od tega krutega početja. Namen nemške vlade je pri tem ravnanju dvojen: Poljake pripraviti ob materin jezik in katoliško vero očetov. A žilavo ec ubogi narod obojega drži, dobro vedoc, da ako eno izgubi, gotovo tudi v kratkem drugo. In veste li kdo je l^oljakoin največja opora v njih odporu proti nemški nasilnosti? Duliovniki. In kako BO duhovniki to dosegli? Poleg delovanja v cerkvi s tem, da so Poljake naučili samostojue gospodarske organizacije : zadružništvo v najrazličnejših oblikah daje Poljakom naravno moč. In sedaj so Poljaki tudi začeli boj proti Nemcem s tem, da ne kupujejo pri njih nobene reči več. Pruska vlada je radi tega silno gorka poljskim duhovnikom in jim napravlja sitnostij in ovir brez števila. O njih izbornem nadškofii Stablevskemu pa so spustili v svet grde laži, da hi odtujili udana mu srca Poljakov.
Francoska vlada je srečno ugonobila nekaj redovnih družb, a ne vseh. Redovniki razdruženih družb pa so ostali na Francoskem In delujejo sedaj dalje za katoliško stvar. To pa vladi ni po godu. Snuje novo postavo, ki bi kratkomalo vse redovnike — Bcve v imenu svobode, enakosti in bratoljubja — zapodila iz dežele. Svetno duliovšČino meni vlada na ta način imeti na vajetih, da ji odvzame plačo, ako ne bo njej po godu učila in delovala. Redovnike pa, ki ali nimajo nic premoženja aH pa svoje, ne more tako krotiti. Zato proč z njimi ! Francoska vlada se seveda moti, ker med svetnimi duhovniki gotovo ne bo dosti ali nič .Judežev, ki bi si dali na ta način zavezati usta, kadar jim veleva Bog in vest govoriti in svariti.
apanski kralj Alfonz XIII. postane v kratkem polnoleten in prevzame sam vlado. Mladi kralj bo imel težavno stališče v popolnoma razriti obubožani državi.
Jasno besedo so spregovorili G, januarja belgijski prostozidarji. Nc gre se za boj proti klerikalizmu, to je le mamilo še vernega ljudstva, ne, marveč boj velja samo In edino katoliški cerkvi. To je glavno delo prostozidarjev. Pridno naj volijo in se dajo voliti v razne zastope, tam pa odločno in brezobzirno oropajo cerkev vseh pravic in ne dajo nobenih novili. — Jasna odkrita beseda, ki utegne vendar temu ali onemu odpreti oči, Angleži postajajo čedalje bolj grozoviti. Nekega ujetega burskega poveljnika so kar kratkomalo ustrelili, a z vjetími ženami in otroci ravnajo uprav ])ošastno. Vjetih je v teh taboriščih 117.017 Ijiidij in decembra jih je umrlo 2380, med temi 17f)7 otrok, liuri Imajo še nad GO.000 pušk, mnogo orožja in streliva in se bodo za svobodo In neodvisnost borili v svojih domačili gorah še leta in leta.
LilSTEH.
Za god.
Bog ie ve, kateri kozi rog oilbije, veli nas pregovor. Vsiikeiiiu pać da toliko sreče, da luu ui obupnti, a včasih tiuli kaue v to veselje kii[)ljico pelina, da kdo sreče ni pijan.
Ste jHiznali gnapoda Grmoviiika'? Ne? Nj potem tudi ne veste njegfove čudovite zgudbe. Pa saj sem jaz zato, dii Vam jo povtiiii. Dobro se mu je gadilo, prav dobro, ker deniircev je imel otilo. A njegova ^ospa si^prrga, a da ste jo poznali! „Gnspjt akopulja", kakui- živi in hodi ! Skopa posehno, kiiditr je g, Gnuovnika obSla želja, pobijati dolgi brezdelid čns na
ta naéin, da bi moral Heti beliče in krone. Na spreln)d hoditi, iasopise bniti, jesti tu piti in sjiati, to 3<i um goapa milostno dovolili, a veô ne, Bog ne daj ! Tnii znitmk in razglednic ni smel imbii'ati I Predrago I
Laiiki) uiuljivo je bilo Gniiovniku nad vse sile dolg čas. A tekom zakonskega iiivljenja se je [>rivadil — pokorščine. Kaj Cemo ! EJen tako, dingi tako, u pod .... vsi dobri zakonski možje. Niti godrnjati se ni upal g. Grmoviiik, marveè silil se je obraz nabrati v najlepše çtibe,
A tam enkrat obetalo je, da bo konec tega pustega enoličnega, enakomernega, brezbarvenega, dolgočasnega življenja. Mislite si! Smel je tti na obisk k prijatelj« iz mladih dtiij. In tam so se mu omilili g.ilobje, izuoeni prenašati pisma. Tudi on bi bil rad imel take golobe. In Že si je v mislih naslikal vse polivale po raznih Časopisih „o g. G-rmovniku, pospeševatelju splo.šnegu napredka", videl je tudi že zlate in srebrne kolajne, jiodeljene mu na raznih razstavah, zibal se je saujavo v sladkih mislih, kako bo odslej s svojim prijateljem lahko občeval po golobih itd. in res je kuiiil west, reci in beri : šest golobov, vsak po '2Ó kron. A hipoma mu stopi pred oči strogi o\>raz gospe aoj)roge in nje rezki glas mu zazveni v ušesih; „Cemu to treba?-* A upal je, da o bližnjem godu potolaži svojo boljšo polovico in si nakloni dovoljenje, imeti te redke golobe.
Da, bližnji god gospe soproge! Z>pet vzrok premnogih skrbij! Kal naj ji kupi za god? Prvič, 9t:i že toliko let vkup, da ne vé več kaj novega si izmisliti. Drugič, kaj naj kupi, da ji bo tudi všeč. Tretjič, kaj naj kupi, da tudi ne bo predrago in ne bo mesto zahvale sUšal gieuka očitanja. Dušno stanje g. Grmovnika v onih dneh razumete, ako reiem : ni mogel spati. Še dan pred godom se ni bil odloČil za vezilo in tekal je po mestu ter gledal razne izl >žbe jiri pro da j al ni call, iled tem pa so došli gol ibje, šest jih je bilo, kakor je gospod naroČil. Gospa ni o golobih ničesar vedela, s^iveda m; a tuli povedati soprogu ni hotela, da so došli golobje po pošti.
Drngo jutro god gospe Grmovnikove. Slovesno voščilo in potrdilo voščila v podobi zlatih uhanov, za katere se mu gospa vidno oveseljena zahvali. A o golobili ne črhne ne. Vesela in zadovoljna sedita pri obedu, in glej! postrežaica prine.se na mizo — pečene golobe. Šest jih je, lepo diša in kra.sno so pečeni ! Kar sline se cede obema, da jih le vidita. Malo trdi so sicer, a gospa si misli, no, iivij m ž me ima vendar le rad, gospod pa modiiije: čudno, moja „stopulja" da golobe na mizo, pečene golobe! Ša nikdar se ni zgodilo!
Same kosti so preostale od golobov. Gospa čuti se obvezano izreči ljubeziijivemu sojn-og« zahvalo. „Letos si se pa postavil! Zlate uliaue in ti dobri golobje! Lepa hvala!"
„Odkod pa si dobila golobe," vpraša gospod. „Oh, nikar se ne delaj neumnega, ti poredne/.. Niročiš golobov po pošti meneč, da me presenetiš, a sem jih jaz prej dobila. — Pa kaj ti je ljubi mož? Ti je mar slabo, ko tako preminjaĚ barve?-*
Kes, g. Grmovniku je bilo slabo. Težko je dihal, bulil oči in grozovite misli se mu pode po glavi. Menda vendar ni res? Kali?
pKdo iih je poslal?" v )raBiv slednjič. „Kdo? Tvi^j prijatelj, katerega si zadujiČ obiskal!" G. Grmovniku sa posveti v glavi: ne hič, ne baklja, ne, solnce mu posveti: moji golobji za 150 kron!
„150 kron sva sedaj zajedla" s težavo spregovori gospod in počasi pove celo zgodbo.
Nezavestna se zgrudi gospa. —
God gospe Grmovnikove končal se je z žalostjo, 150 kron proč! Strah in groza! — Jaz pa golobov nimam, misli gospod Žalosten.
Ne, to ni bila kaplja pelina, to je bik cela kupa, velika kupa.
-ir
DomaČe vesti.
(Umrl) je 17. jan, po vsem Dolenjskem dobro znani major v p. g. Marko Trbuhovič pl. Schlaciitschwert, navdušen Slovan, »JOŽ jeklenega in originalnega značaja, odkritosrčen ilo skrajuosti, ki ni poznal hlimbe in je govoril vsakomur resnico.
Zato so ga vsi čislali in radi imeli. Pokopan je bil odlični vojni junak z vojaškimi častmi v Zagrebu. Slava njegovemu spominu!
(Nepričakovana smrt.) V nedeljo popoldne jev Šmihelu pri Novem mestu umrl Janez Hrastar; doma v sobi stiiječemu je prišlo nenadoma slabo, padel je na tla ter bil v hipu mrtev. Pobil se je na sencéh. — Mo/. je bil že precej star; zapustil je pet mladoletnih otrok ter revieo soprogo,
—	Naj počiva v miru skrbni oče!
(Mestna h r a n i 1 n i c a v N o v e m mestu.) V mesecu decembru 1901 je 320 strank vložilo 99.044 K 91 h, ItiO strank vzdignilo 73 TilU K 98 h, torej več vložilo 25.250 K 93 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 1 1.704 K — h. Stanje vlog 1,86:3.193 K h. Denarni promet 360,569 K 11 h.
(Hranilnica in posojilnica za Kandij o in okolico), reg, zadruga z neomejeno zavezo je imela meseca dec. 1901 prometa K 32 619'24, Vložilo je 41 strank K U.Tijú 60 dvignilo 45 strank K 6.tilG-03 torej stanje liranilnih vlog K ]38.S9ti-37. Posojil je bilo danih 14 strankam K 5.040.
—	Vrnilo je 14 strank K 2.(i20.
(Vžupniji A j do v ec) je bilo v preteklem letu rojenih 2d in sicer 13 dečkov, 15 deklic; umrlo jih je 32, možkih 17, najstarejši med njimi je bil star 87 let, žensk 15, najstarejša G7 let Oklicov je bilo G, poroke 2.
(Razglas.) Na c. kr. šoli za babice v Ljubljani se začne 1, marca 1902 učni tečaj za babice a slovenskim učnim jezikom, V ta učni tečaj sa sprejina ženske, ki ša niso prestopile 40. leta svoje starosti in katere, ako so še neomožene so dopolnile ža 24. leto, ter so učnega jezika v besedi in pisavi zmožne- Pouk ja brezplačen. Prosivke za sprejem se morejo do 2S. februvarija t, 1. osebno zglasiti pri ravnateljstvu tukajsne C. kr. šola za babice ter prinesti s seboj krstni .ali riijstni list, event, poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojííga moža, dalje oblastveno potrjeao nravstveno izpričevalo, potem od uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva izdano izpričevalo da so zdrave in telesno in dušno za uk sposobne, potem izpričevalo, da imajo capljene koze ali da so iznova cepljene ter tudi šolska izpričevala, če jiii imajo kaj, Zi ta učni tečaj je razpisanih tudi davet ustanov učnega zaklada po 105 K 3 pravilnim povračilom za pot sem in nazaj. One ženske, ki hočejo prositi za eU3 teh ustanov, morajo svoje prošnje, opremljene s ponrej navedenimi listinami iu z zakonitim ubižiiioi listom, do 5. fabrnvanja t. 1. uložiti pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu, oziroma pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Od C. kr. deželne vlade za Kranisko.
V Ljubljaiii dné 10, jan. 1002.
(Narodna Čitalnica v Novem mestu) opozarja svoje člane, da so bralni prostori vsaki dan do devete ure zvečer pristopni,
(K a t o 1 i š k o d f u š t v o rokodelskih pomočnikov) je s ponavljanjem burke „kmet kralj Hirod" 19. m. m. privabilo veliko občinstva v dnistveni d>ra Igralo se je to pot še bolje ko zadnjič. Pri nekaterih igralciii je res opaziti napredek, Le tako dalje. U;ijaLa sta tudi o\ia dvospeva pred igro. Prav zadovoljno pa je bilo občinstvo s ten, d:v je pro.stor za stoječa z ograjo loČeu od onega za s-idflča, ni bilo nadležnega pritiska iii naviih na sedeže. P red pus tu :i veselica tega društva boda 2. fe':)nMrja, Na vrsti bo duet-kuplet „v.ie električno", igra „Vedeževalka", zuan.i „ciganska kantata" iu prosta zabava. Soditi po vsporedu in pa obsežnih pripravah, bit to [irav res predpustna veselica, na kiteri bo dovolj smehu in zabave. — Zato t nedeljo zvečer v rokodelski dom !
( Vesel ica ob rtnikov ) Din Ti. janiiarja t. 1. imeli smo v lično in prijazno okrašenih prostorih gostilne „pri slonu" veselico, prirejeno od novomeških obrtnikov v dobrodelni namen- — Kinalo po začetku razvila se je prav živahna in neprisiljena zabava, k kateri ni malo pripopoinogla od gosp. Seiferta jako_ tcČno oskrbovana šaljiva pošta in izvrstna godba na lok. Ze proti jutru je bilo, ko so se mnogoštevdni odlični gosti razšli in gotovo bode vsacemn ta večer v jirijetnein spominu ostal. Pohvalno je omeniti neutrudno delovanje odbora ter dobra postrežba gostov od g. G lobelnika in njegove 6, soproge, katera sta dokazala, da imata, akoraviio še novinca, dobre gostilničarske zmožnosti. Dne 18, jan. t. 1. je razdelil odbor te veselice po zaključku računov prebitek 30 K med
C starih onemoglih obrtnikov. Namerava se v teku leta prirediti Ře zabav v enak dobrodelai namen, kteriii se bode «bëiiistvo gotovo v obilnem številu vildeževalo,
(Vabilo na veselico), katero priredi „Dol. Sokol" vaabitlo dne 1. f«br. 1.1. vprostorili „Nar. Čitalnice." Vspoređ:
1.	Eokovnjači. Narodna igra s petjem v 5 dfljanjili, po Jiirèiç-Kersnikovem romanu dramatizoval Fr. G-ovékar. Godbo zložil y. Partiia. n. Pies. Bliigajiia se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek toeiio ob polil 8. tiri. Vstopuice prodaja od 29. jan. naprej g. Josip Medved, trgovec v Kudolfovem. Vstopnina: Sedeži «ti. I.-IV. vrste 2 K 40 h, ostali 1 K iiO li. Stojišča 1 K, dijaki (JO h. Dništveiiiki „Dolenjsk. Sokola" plačajo polovico vstopnine.	Odbor.
(Vabilo)na CXXVII. odborovoseio „Slovenske matice" v Ljubljani, v četrtek dne 3U. januarija 1902. ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1 ) Naznanila predsednistva.
2.)	Potrditev zapisnika o CXXV1. odboroví seji. 3.) Poročilo çospodHrakega odseka o liiinili popravali. 4.) Poročilo tajnikovo.
Eventualia.	Predsednik Fr. Leveč.
(P. n. prijatelje „po dp or n ega dru š t va za slovenske visokošolce v Pragi") uljudno prosimo, naj poiiiljiijo svoje denarne doneske na adre.so društvenega bla-Siijiiika: „L U. Dr. J. Ettel SI. z Hvozdo m i 1 u, advokat Praha-Vinohrady, Palackelio trida S", — dopise pa n« predsedaika: „Fr. Tomšiá, nadiaíenyr. Pralia Sp:ilená Ulice	— ker imanu) sitnosti s poštnimi uradi, ako so
poiiljatve adresovane pod naslovom samega društva. Ob enem prosimo zopet vse rodoljube in prijiitelje slovenskega dijaštva iíídutno podporo.
V Pragi, L^O. januarja 190l>. Josip Germ, tajnik.	Fran Tomšič, predsednik.
(Odbor podpornega društva za slovenske visokoHoJce na Dunaji — za I.	Pri_ 13.
<^bcnem zboru podp. druStva za slov. visokošolce na Dunaji so ^Ji v odbor izvoljeni naslednji gospodje. Predsednik: Jakob ^«kl C. k. Uiidporočnik v ev., sodni tolmač bolg., hrv., srb,, ii'ov. jezika, posestnik j, t. d. Podpi'edsednik T.: Dr. Friderik Plo], vitez Fr. Jož. reda, c. k. dvorni svetnik, drž. poslanec t. d. Podpredsednik I[. ; Dr. Fninčišek Simonič, C. k. kmtos v Vseučiliški knjižnici. Jilagajnik I.: Dr. KI, Seslmn, dvorni sed. advokat (I. Singerstrasse 7). Blagajnik II.: Dr. Janko Ribnik, c. k. tajnik v justičnem ministrstvu. Tajnik I. : Dr.
Vidic, c. k, urednik držav, zakonika. Tajnik II.: Dr. Teodor Stegvi, c. k. pristav v jiističiiem llúni3tť3t^'^^■ Odborniki; Monsignor Frančišek Jančar, papeŠki častni koiuornik, župnik nemšk. vitel redu ; Ivan Luzar, nadrevident jnž. železnice, Ž-ga Sežun, c. k. kontrolor v bbigajnici državnih dolgov. Pregledovalci : Dr. Anton Primožič, c. k. profesor, pridjan C. k, ministrstvu zn uk in bogočastje; Dr. Josip Matitneoi, C. k. amanuensis v dvorni knjižnici, pi'ofesor glasbe, i- t. d.; Bogdan Trnovec, c. k. sodni nadsvetnik pri c. k, najvišjem in kasacijskeni sodišču. Odborníkovi namestniki : Dr. Vladimir Globočnik plem. Sorodolski, c, k. dvorni svetnik; Dr. Matija Murko, docent na vseučilišču, uradnik v ministrstvu Za vnauje stvari, učitelj ruščine na uĚilišču za vzhodne jezike ; Dr. Anton PovšiČ, c. kr. tajnik pri najviájeni iii kasacijskem sodišču, Preglwdovalcív namestniki: Alojz Kremiar, magistrat, svetnik, v. p. Aloji Kai-ba, c. k. poštni pristav, Jožef Pretnern, C. k. kontrolor poštne hranilnice.
(Stoletna Pratika) dobivala se bode od .1. februai;ja naprej tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. V pol platno vezana 1'80 K in v pol iisnje 2 K; po poŠti poslan eksemplar 20 h več.
llaziic stvari.
* (Bogotajec.) 13, septembra ISRf) sa je prigodil v Pittsburgii čuden „slučuj." V celici tamošnje ječe sta sedela dva obsojenca, eden se je imenoval Tliompaon in je bil znamenit kinijski tfit. Imel je pa poleg drugili velikih napak tudi to, da se je vedno rad norčeval z Boga in svetih stvari. Ko sta se oba obsojenca večkrat razgùvarjala o verskih stvareh, je
začel Thompson vselej prav grdo govoi'iti in prekliuiati Bfga. Tovariš Thompsonov je bil pa navzlic temn, da je bil v ječi, vendar še dosti veren človek. Ko je Thompson tako prav grdo govoril v začetku omenjenega dne, nui je tovariš ugovarjal in mu je rekel, da se da božanstvo Jůzu^ia Kristusa dokazati iz sv. evangelija. Na to je spregovoril Thompson tako o.stndne besede, da jili ne moremo ponoviti. Komaj pa se je tako iindo pregrešil, je že tudi obledel, pene so mu stopile iz ust, padel je vznak in v malo minutah je stopila njegova grešna duša pred Večnega Sodnika, katerega je malo prej še tako grdo tajil in zasramoval. Strašna, a zaslužena kazen.
* (Zasramovalci Boga.) V neki francoski vasici so pili poletnega popokdneva razni vaščani žganje in se pri tem zabavali na razne načine. Posebno odlikovala sta Be dva pivca, ki sta začela takoj govoriti o verskih reČeh, ko sta se ga nekoliko nabrala. Začela sta zabavljati čez duhovnike in vsa družba se je na vse grlo krohotala. „Boga nil" — je kríĚal eden na vse grlo, — „in če je naj mi odbije obe nogi !" Vsem poslušalcem je postalo malo tesno pri srcu, a so se vseeno smejali. Drugi je hotel biti še bolj predrzen : „No, če je res Bog, naj mi vzame glavo, če mi more!" Vsi žganje liyci 80 se spet zakrobotali. Nekaj ur pozneje se je začelo ob učiti in tudi po malem grmeti. Vsi oni, ki so imeli daleč domov so se začeli odpravljati na pot. Med temi sta bila ttidi za-smehovalca Boga. Med potoma se je vlila ploha in tudi treskati je začelo. Ko sta dospela do nekega drevesa, sta stopila pod vejevje, da bi tam vsaj nekoliko povedrila. Ali v tem hijm udari strela v drevo in oba zasramovalca se zgrudita iiirtya na tla. Enemu sta bili razmesarjeni obe nogi, drugemu pa je bila glava skoro popolnoma odtrgana od telesa. Tako kaznuje Bog očitne zasramovalce.
^(Streljanje zoper točo) seje, kakor posnemamo iz „Domovine", v letošnjem letu na Spodnjem Štajerskem večji del jako dobro obneslo. Letos je peto leto, odkar se je ondi nvedlo streljanje, in na mnogih krajih so se prepričali o jako ugodnem uspehu tega postopanja. V okolici Slovenje Bistrice so streljali letos ob 32 viharnih dneh, in niti eden-krat ni padaia toča. Jako sijajen dokaz o nspešmisti streljanja 80 imeli dne 20 a^g., ko se je bližala jako huia nevihta od severo-zapada. Ta dan na dveh iKistajah niso streljali, in toča se je vsula ter uničila tretjino žetve. Pri bližnjili postajah pa, kjer so streljali, so imeli samo močen vihar z dežjem, V okolici Slovenje Bistrice se ni letos pri streljanju zgodila niknkŠna nezgoda.
^(Redek slučaj zanimivosti,) Pred angleškim mestnim sodiščem vodila se je te dni testamentarua razprava, in poklicana je biîa neka priča. Predsednik je vprašal moža med drugim: — Imate U brate in sestre? — Imel sem samo ednega brata, ki pa je umrl pred 150 leti, je odgovorila priča. Sodišče je mislilo, da je to šala in ie je hotel predsednik posvariti pričo, kar nm je ta odgovoril povsem rťsno: — Moj oče se je oženil v dobi 19 let; dobil je sina, ki je umrl se tisto leto. Ostal je udovec in oženil se je ponovno v starosti 75 let; iz tega zakona sem se rodil jaz, ki imam zdaj že 94 let. Se šteje 91 s 56 (razlika izmei 19 in 75) ia dobite 150 let. Žal, da starček ni poznal svojega edinega brata.
"(llevolucija radi cilindra.) V Londonu nosi vse, kar je moškega, cilindre; ceb» mladi rokodelski učenec se sramuje iti na ulico brez tega čudnega in neokusnega j)o-krivala moške glave. Prvi cilinder pa ima za seboj jabo zanimivo zgodovino, bil je namreč povod veliki demonstraciji. Leta 17h7 se je drznil neki Hetherington okrog poldneva na najbolj obljudeno ulico v Londonu s cilindrom na glavi. Ljudj« so začeli postajati in gledati zii njim, a slednjič so se vstopili okrog njega in začeli hrupno kričati ter ga biti z palicami. O tej demonstraciji je pisal nek takratni londonski list: „Trgovca modne robe, Hetherington-a, so zaprli radi motenja javnega miru iu ker je dal povod javni demonstraciji, so ga izročili lordiiiajoru, ki ga je obsodil na kazen 500 funtov šter-lingov. Pokazal se je na ulici a takšnim sti'ašilom na glavi, katero je pa sam imenoval svileni klobuk, a ima tako visoko in svitlo štulo, da je v stanu preplašiti mimogredoče ljudi. Policaji so dokazali, da so žene ob pogledn na to štulo padal« v omedlevico, otroci začeli kričati in plakati, psi lajati in tu-
liti, a zbrana mnořica je pohodila nekega dečka. Radi tega so obtoženca prijeli in ga izročili pravici. — Iil hp. d»ndatiea provzročej» cilindri revolucijd, namreć v — ženskih arcili.
♦(Zanimiva obrnvnava) se je zséela pri deželnem Bodišču v Lvûvu. Tûien je znnni Silvio Nodart iz Vidma, ki je na siotine galiňkili, kranjskih in iirvatakih kmetov zvabil v Ameriko in jih grdo osleparil, O izidn obravnave bdmo poročali.
-S-
Siiicsiiice,
(Kazen.) Obiskovalec: „Kjepajevassopnig?" — Gospa (bivša nčiteljica): „Tam, stoji v kotu, ker je prepozno prišel h kosilu."
(Neljubo odkritje,) Žena: „Danes mi je konjederec N. dejul, da mu je naš pes že dalj časa meso kradel." — Mož: „Preklicana zver — in meso smo vedno jedli v prepričanju, da je goveje."
(Moderno.) Gospa: „Ali iiristoja ona obleka, ktero sem vam podarila, Vašemu možu ?" — Prosjakinja: „Izvrstno,
—	takoj ko se je oblekel, se je dal slikati,"
(Nepremišljeno.) Gost: „Gospod krčma]', jaz sem že jedd boljšo pečenko, kakor je Vaša!" — Krčmar: „Toda ne pri meni."
(V hitrosti.) Zakonska polovica, ktera se je hotela ločiti, prišla je v svrho poravnave k thihovnu. Žena: „Ah da bi bji» v nebesih:" — Mož: „In jaz bi bil rad v gostilni!"
—	Žena (hitro) : „Vidite gospod župnik, on iioče vedno boljšo stvar imeti!"
(Popolna uljudnost.) Profesor je lovil ribe na morskem obrežjn. Po morju se je priptljala gnspodiČna in baš pred profesorjem se je čoln potopil. Profesor je vstal, se globoko priklon;! in dejal: „Ziravstviijte gospodična!"
(Bistroumna soproga) Pr Jateljica : „Ti toraj misliš, da pečenka ni ugajala tvojemu soprogu?" — Mlada žena: „Da, jaz sem tega mnenja, kajti po kosilu je žvižgal
—	žalno koračnico."
(Modernakuharica.) Gospa: , Kaj vi hočete izstopiti iz službe, saj sem vendar polovico dela jaz storila." — Kuharica: „Da, toda z vašim delom nisem bila zadovoljna,"
(Porodilo občinskega tajnika.) — Vsled prepira je nastal pretep, pri kterem so Kovačevemu Florjanu odtrgali njegovo drugo in zadnje nlio.
(Moderno.) On: „Draga Lavra, midva sva propala. Nilife nam neče več posoditi denar — sedaj mi ne preostaja drugo, kot pošteno delati." — Ona: „Oh, kdo bi mislil, da bodeva tako daleč prišla?!"
Umrli so:
NOVO MESTO, dne âg.januvarj« 1902.
Preklic.
Podpisani Janez Ktren iz Doleoje vasi prekličem vse grd» obrekovanje, katero sem govoril zoper g. Jernej Sitar-jâ,' mizarja iz Šiuihela ter smatram ono kot neresnično,
(34)	Janez/Kiren.
s 1. majem 1902 je za oddati	(.30-1)
piit safe ^knpsaci^
ali pa po 2 in 3 sobe skujwj v bisi št. 150 v Novem mestu.
ílřpn	PP
.bJ	Ob
iz dobre poštene hiše, ki je star vsaj 15—16 let ter bi imel resno voljo do dimnikarskega "brta,
v Novem mestu.
(28)
Vabilo
na osmi redni občni zbor
okrajne posojilnice v Mokronogu,
registrovaiie ïmiruge z neoraejeao lavezu,
ki bode dne 19, svečana 1902 ob 3. uri popoludne v šolskem l oilopji v Mokronog«.
ai> jftnufirja Alojzij 1'reatoiii, dež, bosu, goïdftr, 28 let, žt. 24, jetika, 21.jwninrja Antonija Cvelbar, uúeiikA Ijiid. šole, 11 let, št. 150, vnetje »ojiil, 27.jatniarja Karul KundriĚ, iívoSáeka bíu, 2 Va leti, št, 25. jccika.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
G. župan A. Belec, (J K; VeleE. g. kanonik Mili. Tnvfiar, 20 K: Veleč, g. iu](iiik Job, Kuí, 5 K; Nekdo 8 K; Neiaieuovdn B K; Velet, g. župiiik Aniirej Cesonj, mernik Jià'ila.
Zahvala.
7,0, presríne doltaie blagisjia aočiitja o bolewii in smrti našega iskreno ljubljenega sina, oïiromB hrata, gospoda
Alojzij rreiitoni-ja
dož. bosn, gozdarja
kaknr tudi za tnnogubrDjnD Tdeležbo pi-i pogrebu iarekamo tem potoni vnetu svojo iiajtoidejSo zalivalo. Še posebej se zahvaljujemo čč. gg. kaiiiteljKkeiiiu vikarju Fr. řfal. Wat* In in kaplana J. Í1 ilielčičii za izredno požrtvovalnost, g. Ig. Hladniku iu gg. lievceni jia la Kwiljivo petje.
Dnevni red:
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Kaćuil načelstva.
3.	Poročilo računskih preglednikov in nadzornikov.
4.	Razdelitev éistega dobička.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Predlogi in nasveti.	Načelstvo.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, pri6n« 86 pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno — brez ozira na število zadružnikov sklepati.	(26)
Dražba
za zgradbo dvorazrfdue ljudske iole v Stopičah, se bode vršila dné 13. februarja lf)02 na lici mesta. Vsa suvba z notranjo opravo vred je proračuujena na lU.845 K (JU h. Ponudniki imajo položiti lO'Vo kavcije.
Krajni šolski svet v StopiČah, 31. januarja 1902. (85)	Župnik Jakob Porenla, prvosednik.
Samostan kartuzijancev v Pletenjih pri Št. Jerneju
išge dva hlapca h konjem. IgJ
Samci imajo prednost. — Plačilo po dogovoru.	(24)
Reznike in ukoreninjeno trsje
„Portalis" kakor tudi ukoreninjeno trsje „Portalis", požlaht-njeno izvrstno vinsko vrsto, Črnino, 2—3 leta stare, prodaja jio nizki ceni oskrbništvo grajščine na Raki, Dolenjsko. (27-i)
Dva glasovirja
iu dva harmonija
sta po nizki ceni nn prudaj v Novem mestu hiš, št. 82. (32-1)
(31)
Žalujoči ostali.

je i I. iadstropje
s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico in kletjo je za oddati
S 1. mar ci j eni pri Janezu Košak-u v Rudolfovem. (33-i>

Antonio Comin v Novem mestu
g
KM se nahaja v, liiši
AAA gospe A A »
Marie Mohar,
J
Arkove ulice št. 209 A v Novem mestu, a
A A A * A priporoĚa A A
# svojo veliko zalogo
'^yi^ à ífe ífe é
— Iiekto od 20 kron naprej. =
Na/níiuilo!
Na razua vprašanju od strani gg. obrtnikov, kje sem si jaz svoj motor iiai'oćil, ki ga rabim jiri mizarstvu? Kako sem ^«dovoljen, koliko stane gomJna moć itd.? Vsem istim, ki so se že obrnili v tej zadevi na mene ali onim, ki si tega žele, iavno naznanjam, da meni ga je preski'liel tukajšni rojak ka-biva na Dunajii. On ima razna zastopstva, za razne motore, kateri se dajo porabljati pri obrti, kmetijstvu in dnigih i«vnih napravah. Izvršuje tudi vodovode, razne razsvetljave itd. Ker seiu vsestransko z motorjem zelo zadovoljen, smem pri-Poroćati vsetn istim, ki si nameravajo kaj enakega napraviti, se obrnejo na g. Kari Majntingerja, Dunaj L Liebenbergasse «t. 1. Zagotavljam jim da (»odejo najvestneje postreženi, od-govarju toôno, tudi v domač«» jeziku. Gonilna moé mojega motorja stane 6-7 h na uro konjska nioiS, kar je zelo malo v primeri moči. Da je vse to istina se laliko vsak pri meni prepriča, ker drage volje pokažem vsakemu rad. Naša dolžnost bodi to da podpiramo rojaka domačinal
S spoštovanjem	Malko Malovič,
(2—3)	mirar v Notcui meatii.
Zaradi preselitve Je prav pod ugodnimi pogoji na prodaj
hisa v Cniomlji
glavnemu trgu. pripravna za vsako obrt in trgovino. — Natančneje pove Davorin Frančič klobuôar v Novem mestu.
Hrastove deske (dile)
lepe in suhe, različne dolgosti in debelosti (15-2)	kupuje mizar V. Umek v Rudolfovem.
Tovarniške ccne!
v ♦ v
Novo mesto. * Glavni trgr.
® Nova velika zaloga •
sukna stofa, cajga, zimskih robcev in vsakovrstnega oblačilnega blaga.
Tav ûODro staro vino
nideĚe in črno dobi se pri Jos. Medvedu v Novem mestu.
Javna dražba
(13-2)
bo za popravo gole v Dobrničah, osobito stropov z 17 traverzi. cenjena im 3500 K. Dražba se bode vršila dne 4. febr, 1902 dopoldne; obris in proračun so v pregled pri kraj, sol. svètu v Dobrničah. Tudi pismene oferte z 10% varščine se sprejme,
Krajni šolski svèt v Dobrničah,
dné 1. januvarija 1903.
Franc Skubé, načelnik.
se prostovoljno proda. Ista stoji na lepem prostoru, je pri pravoa za vsak obrt. — Vpraša naj se v Novem mestu v hisi Štev. H7.	(12-2)
Stanovanje ''
treh malih sobic
odda na Drski
(254-10)
Jos. Medved.
Žaga. mlin s hišo vre
(16-2)
ter gospodarskim poslopjem,
njivami, sadnim yrtom, hosto itd., vse v dobrem stanu, je iz proste roke na prodaj v Orehovici st, (>., Št. Jernej, Dolenjsko.

na glavnem trg« št. 92 je takoj oddati proti mesečni plači 16 kron. Prodajalna je lepa in svitla,	(11—2)
Hisa na prodaj
iz proste roke na Katarinskem trg« št. 258, obstoječa iz dveli sob, kuhinje, z obokani) kletjo ter lepim prostoroài za vsako delavnico pripravnim. — Več se izve pri	(32—2)
Ludovik Ferlič-u, Glavni trg „Pri Zvezdi" v Novem mestu.
Prodaja se iz proste roke
lepa, velika zidana hii^a
z vrtom in tri orale njiv. Stoji bliz« farne cerkve in je pripravna za gostilno in prodajalnico. — Natančneje se izve pri Andreju Jančigar v Ajdovcu št, 15. p. Žužemberk.	(25-1)
píiponiČH Nlav. p. II. občinstvu [KisebiK» častiti duiiov-Ěčjiii ttíi' gg. 11 rad 11 im avnjo
vsakovrstnili stenskih ur
bogato zalogo tiHjraxnovrstnej-šili zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, ktikor tudi z nihalom, amerikanskifi budihic itd. Cenik žepnim uram:
Iiikelijaste ure s iljnfeni	od gld.	........
remontoir	„ „	........
H klju.-'etn „ ,	........
„ remoiituir „ „	........
is'e z dvajtiim oklfpom „ „.......
„ zlfite ure iIrujû	^ ^ , .......
7-late ure 7.\ tto^iuxle „ „........
Ameriltauske budilke po ghl 1*50, liue garantirane po gld. 2-2Q
Nadalje priporoča svojo
2 so do
2	35
3	-
4	—
1325--
iiftjboljře vrate svetovno znanih Rathenov-stekel za oči, vsak« vrste v jeklenem, nikelnasteiii in zliitem oklepu v vseii Étevilkah (eonc^v in c onvex). — Po (»ptometriénem zdravniškem predpisu se vsako naročilo točno in vestno kvríuje.
Zrakomere in toplomere, daljnoglede, povekševalna stekla, (mikroskope) in razne druge optične stvari po jako nizki ceni. — Popravila izvršujem vestno, točno ju po prav nizki ceni ter z jamstvom. — Stare žepne in atenske ure se lahko zamenjajo za nove, proti primernemu doplačil«.	i6-2)
„—— Poštna naročila se točno izvršujejo. —
Slavno občinstvo uljudno vabim, si mojo zalogo o priliki ogledati, ne da bi bil kdo primoran kaj kupiti.

Želite "i^Si
da Vam nesejo kure po zimi veliko ja]c? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdravo in lepo mlado Živino?
močno in ti'ptžuo vpi-eîtnil živino? |lut^m primeaujte k krti.i Bartiielnovo pokiajno apno. Zià ta mali trořek Vam ne b» nikdar žal. - Navfitiilo dobiti je brezplačno pri
Miha Barthel in drug na Dunaju,
X., Kejilergasse 20.
(310-E)) - Dopisuje se slovensko. -

V Novem mestu, Florjanov trg št. 122
je iz proste roke na prodaj	(^-3)
Jiisa s treiiii sobami,
2 kleti, hlevom in il svinjaki z zraven spadajočim vrtom, liosto in Djivami. V liiši je bil pekai'ski o\nt. Na njivnh je p(d. šupa in (ba kiizi>lcii ter se poseje do 22 mernikov. Natančneje se izve ravno tam pri	Magdaleni Bliimel.

____
vinski trgovec v Novem mestu,
Glavni trg št. 47 (pri Luser-ju)
Med. Di
eiweis- \m
emeter vi u
strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v vratu in nosu
(29)	ordinira
v Ljubljani na Resljevi cesti št. 7 od 3,-5. popoludne, ob nedeljah in pruznikih od 11.-12. dopoludne.
_________A
priporočam svojo zalogo ćisto piistnega
isterskega vina.
Cene ao od 15 kr. (ali pa 30 vinarjev) liter naprej. — Pmdnjam čez nlico tudi pristno



Z^^ žganje iz tropin
v zapečatenih steklenicah od '/s litra nujirtj
g^" V vsaki iiiMožiui.
(289-(i)
()dg.)V(jrui urednik Fr. Sal. Watzl.
Izilttjateij il) zal.>ínik Urban Horvat.
Tiflt J. Krajec nasU