Celje - skladišče Pt Dor Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE SOLE Lelo 10 Rogaška Slatina Junij 1982 Zunanjetrgovinska menjava Jugoslavije in njene težave pestijo tudi steklarno Da bo dovolj deviz, izvoziti še več! Likvidnostne razmere Jugoslavije in naše republike Slovenije so se v odnosu do tujine letos zelo zaostrile. Redno odplačevanje vseh vrst v tujini najetih posojil Ima sedaj prednost pred vsemi drugimi plačili v tujini, torej tudi pred vsemi novimi, nujnimi nabavami! Zato poglejmo, kako se bodo zahteve po povečanem združevanju deviznih prilivov organizacij združenega dela za družbene potrebe odrazilo na razmere v naši steklarni? V lanskem letu smo v organizacijah združenega dela od svojih deviznih prilivov združevali za omenjene družbene potrebe 40 odstotkov, tako da nam je za naše lastne potrebe ostajalo 60 odstotkov lastnih deviznih prilivov. Ker so se že lansko leto nakazovale sedanje neugodne likvidnostne razmere v našem poslovanju v tujini, smo že takrat načrtovali za letos večji izvoz na konvertibilna tržišča, kot smo ga uspeli uresničili lani. Toda, četudi je bilo na primer za industrijo nekovin Slovenije, predvideno povečanje tega izvoza za 19 odstotkov, za vse ostale gospodarske dejavnosti pa morebili nekaj več ali nekaj manj, povečan izvoz na konvertibilna tržišča pri lanskoletnem združevanju 40% vseh deviznih prilivov za družbene potrebe le-teh ne bo pokril. Zato je bilo treba nujno ukrepati takoj. To še zlasti, ko je bilo v začetku junija že jasno, da je letošnja blagovna menjava Jugoslavije s tujio nižjg od načrtovane. In ukrepati je bilo treba tako, da se zagotovi redno plačevanje naših deviznih obveznosti. To pa pomeni, da bo slovensko gospodar- Preberite! Do konca maja uspešno! 3 Proizvodnja v novem obratu je že na pravem tiru 4 Še vedno ne tako, kot bi morale! 5 So bili učenci Steklarske šole res prikrajšani? 6 Streli pred štiridesetimi leti 8 Prvi slušatelji končali občinsko politično šolo 8 Bil sem na političnem seminarju 9 Obilo uspehov, Branko Pucelj! 10 Brusilec Jože Fride 11 V maju 1382 delavcev 11 Nekaj besed o kršilcih delovnih dolžnosti 12 V spomin Stanka Mašere 12 Naš upokojenec Janko Kregar 13 Godba pričela nastopati 13 Pasji dnevi... 14 Deset ur nogometa v Rogaški 14 Tudi ženske so vlekle vrv! 15 Nagradna križanka št. 86 16 Ob 4. juliju dnevu borcev NOV Vsem članom Zveze združen) borcev NOV ob 4. juliju iskreno čestitamo In vam želimo v vašem nadaljnjem delovanju mnogo uspehov! Organi samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij steklarne »Boris Kidrič« In Steklarske šole ter uredniški odbor časopisa »Steklar« stvo razpolagalo z občutljivo manjšim delom svojega deviznega prihodka. Koliko bomo letos združevali? Letos bomo združevali za uvoz energije 17% deviznih prilivov, za potrebe federacije iz njenih organov 5%, za odplačevanje anuitet v federaciji 15,9%, za potrebe naše republike pa 20,9%, kar bo tudi služilo za odplačevanje anuitet. Poleg tega pa se v republiki združuje še nadaljnjih 10,96% vseh deviznih prilivov, ki bodo zagotavljali osnovno preskrbo občanov z zdravili, pralnimi praški, gnojili in ki bodo namensko porabljeni še za uvoz farmacevtskih surovin pa za kulturo, znanost, pokojnine, pošto, telefon itn. Če vse naštete obveznosti seštejemo, ugotovimo, da bo treba letos združevati namesto lanskoletnih 40% vseh deviznih prilivov kar 69,7%, kar pomeni, da ostaja organizacijam združenega dela, ki s svojim izvozom na konvertibilna tržišča ustvarjajo devizni priliv, samo 30,24% čvrstih denarnih sredstev. Če pa se bo izvoz na konvertibilna tržišča ugodno razvijal, so predvideni viri, da bi se nekoliko izboljšal položaj v gospodarstvu. Tako bo republiška samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) opredelila možnosti za nakup deviz na deviznem trgu vsem svojim članom V 6,76-odstotnem deležu od ustvarjenega deviznega priliva. To bo predvsem za potrebe proizvodnje, ki je oziroma ki bo usmerjena na konvertibilna tržišča, ki zagotavlja osnovno oskrbo občanov in za preprečevanje morebitnih zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja uvoženih Se bo seštevek ujemal? Po nasmehu sodeč se bo.! - foto Z. Novak surovin. V naši republiki je dosti proizvajalcev, katerim za redno obratovanje samo 30,24% ustvarjalnega deviznega priliva ne zadošča, da bi bili sproti oskrbljeni s potrebnimi surovinami. Nekoliko drugačne pa bodo možnosti za to, če bi take organizacije združenega dela imele več, to je možnih 37% ustvarjenih deviznih prilivov. Delovnim organizacijam, ki bodo ustvarjale večji devizni priliv od obveznega, to je določenega po usklajenih planih svojih enot, pa ne treba združevati tistih 10,96% ustvarjenih deviznih prilivov, ki se jih združuje v republiki. Seveda pa ne samo za tisti del, ki preseže njihove obveznosti! Kako bo za letos določeno združevanje deviznih prilivov vplivalo na steklarno? Zaradi naše tradicionalne izvozne usmerjenosti in zlasti zaradi naše popolne usmerjenosti v izvoz na konvertibilna tržišča nam bo za redno oskrbovanje z reprodukcijskim materiali zadoščalo 30,24% lastnih deviznih prilivov. Toda pri tem poudarjam: samo zadoščalo, kajti zaradi razmer na domačem trgu smo tudi mi odvisni v veliki meri od deleža deviz, ki nam bodo ostajale za lastno rabo. Zakaj omenjam razmere na domačem tržišču? Äto, ker moramo zaradi pomanjkanja domačega repromateria-la, na primer minija, tega uvažati. In zato, ker smo končno lansko leto uspeli zamenjati uvoženi pesek z domačim. A, ko smo ugotovili, da je domači pesek dober, je rudnik prenahal obratovati ... Pa se nam sedaj, v zaostrenih uvoznih pogojih, narekujejo naloge, katerih razrešitve se moramo resno lotiti. Da nam ostane več prepotrebnih deviznih sredstev, bo naša prva naloga, da izvozno obveznost tudi izpolnimo. Čim večji bo, namreč naš devizni priliv, toliko več bo tistih naših 30,24 odstotkov prineslo deviz, ki bodo zares naše. A te, kakor veste, nam v takem deležu zadoščajo le za redno oskrbovanje z reprodukcijskimi materiali. Mi pa potrebujemo tudi devizna sredstva za remont ali obnovo peči in za opremo. Zato moramo izvoziti več, kakor smo načrtovali! In, tudi to je pomembno: uveljaviti moramo racionalno ali res gospodarno porabo uvoženega repromateriala in tam, kjer je mogoče, uvoženi reprodukcijski materiali nadomeščati z domačim. Z letošnjim izvozom ne moremo biti zadovoljni! Kljub izredno zaostrenim razmeram na zunanjih tržiščih, to je predvsem hudemu padcu konjukture, smo v letošnjem prvem polletju imeli zadosti naročil iz tujine, četudi je bil Sortiment oziroma so bile zahteve kupcev mnogo zahtevnejši, kot prejšnja leta. Medtem ko smo v lanskih prvih petih mesecih, to je od januarja so konca maja, izvozili za 2,995.509 ZDA dolarjev, smo v letošnjih prvih mesecih izvozili za 3,140,219 ZDA dolarjev. To pa pomeni, da smo izvoz letos v primerjavi z lanskim povečali le za 4,85%, in da nam še veliko manjka, če ga ho- ' čemo povečati za 19%. Ker se na vso moč trudimo, da bi prodali toliko stekla, kolikor nam to narekuje naša letošnja izvozna obvez- nost, bomo morali v proizvodnji v preostalih mesecih tega leta storiti zares vse, da naročeno tudi zares pravočasno razpošljemo kupcem. Zato bo moral pač vsakdo med nami doumeti, v kakšnih razmerah smo in kako po- membno je, da naredimo čim več s čim manj izmeta in ob zares racionalni porabi surovin in energije. Le tako bomo proizvajali brez zastojev. To vse pa je edino zagotovilo' za vse, kar potrebujemo - tudi za naše osebne dohodke! Naša glavna letošnja naloga je zatorej v celoti izpolnjevati in izpolniti naše izvozne obveznosti. In če se bomo vsi steklarji našega kolektivi potrudili za to, sem prepričan, da bomo uspeli! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Kako smo letos prodajali na domačem trgu? Do konca maja uspešno! Po prvih petih mesecih tega leta kažejo prodajni rezultati, da prodajni plan za domači trg uspešno uresničujemo, do 31. maja letos smo uspeli na domačem trgu prodati za več kot 135 milijonov dinarjev Izdelkov. Da je bila prodaja uspešna, priča tudi podatek, po katerem smo Imeli ob koncu vsakega Izmed prvih petih letošnjih mesecev v skladišču gotovih Izdelkov le neznatne zaloge. To pa pomeni, da smo uspeli uskladiti mesečne proizvodne plane z dejanskim povpraševanjem po določenih Izdelkih. Potrebe po kristalinu so večje od zmogljivosti Iz tabele št. 1 je razvidna naša letošnja prodaja na domačem trgu po vrstah stekla v kosih in vrednostno. Povedati velja, da smo s proizvodnjo svinčenega brušenega stekla v glavnem pokrili potrebe odjemalcev, medtem ko je bila proizvodnja kristaflin-skega stekla manjša od naročil. Očitno je, da se bomo morali v svinčenem kristalu in v kristalinu potruditi, da razvijemo ob že uveljavljenih serijah izdelkov še nove, kajti že daljši čas je pretekel, v katerem nismo na domačem trgu ponudili novih izdelkov za široko potrošnjo. Iz tabele št. 2 je mogoče ugotoviti, da smo večino prodaje na domačem trgu opravili s posredovanjem grosističnih delovnih organizacij. Na direktne ali neposredne prodajne posle s kupci oziroma naročniki je odpadlo po vrednosti samo 5% vse prodaje na domačem trgu. Zato bomo morali v bodoče povečati predvsem to vrsto prodaje! Kar 95% vse domače prodaje s posredovanjem grosistov Tabeli št. 3 in št. 4 pa prikazujeta grosistične delovne organizacije in de- Tabela 1: Prodaja na domačem trgu po vrstah stekla v obdobju januar-maj 1982 Vrsta stekla Kosi Deleži v Vrednost v Deleži v % dinarjih % Svinčeno brušeno 386.206 87 74,438.876,13 90 Svinčeno gladko 59.057 13 8,607.494,07 10 Skupaj svinčeno '445.263 100 83,043.370,20 100 Kristalin gladko 285.299 35 18,961.922,55 36 Kristalin žigosano 373.965 46 21,211.294,80 40 Kristalin slikano 160.479 19 12,425.102,65 24 Skupaj kristalin 819.743 100 52,598.320,00 100 Skupaj prodaja 1,265.006 135,641.690,22 Pogled na steklarno »Boris Kidrič« in na Steklarsko šolo z Brestovca - foto: Z. Novak Tabela 2: Prodaja na domačem trgu po kupcih v obdobju januar-maj 1982 Kupci Vrednostno v dinarjih Deleži v % Grosisti 113,525.108,05 85 Predelovalci 8,607.494,07 6 Prodajalne I, II in III+2 5,849.561,49 4 Ostali 7,659.526,41 5 Skupaj 135,641.690,22 100 Opomba +2: Prodajalna I je v Rogaški Slatini, prodajalna II je v steklarni in prodajalna III je v Kozjem! lovne organizacije predelovalcev, razporejene v vrednostne skupine po doseženem prometu! Iz tabele št. 3 je razvidno, da odpade večji del vse prodaje po grosistih le na pet takih delovnih organizacij. Neza-merljiva pa je tudi prodaja svinčenega gladkega stekla predelovalcem, ki so prikazani in razporejeni v tabeli št. 4. V prvih letošnjih petih mesecih v prodaji na domačem trgu ni bilo zastojev. Tudi pri nas smo občutili vpliv velike konjukture v letošnjem prvem trimesečju. Poudariti pa velja, da je prav prvo trimesečje za prodajo naših izdelkov že nekaj let najuspešnejše, medtem ko povpraševanje po naših izdelkih upada v poletnih mesecih in se ponovno spet poveča v zadnjem trimesečju. Imamo pa tudi težave Pri prodaji na domačem trgu pa imamo tudi težave! Proizvodom naše steklarne ne moremo prosto oblikovati cen. Za uveljavitev novih cen že prodajanih proizvodov moramo imeti soglasje republiške skupnosti za cene. Zato se dokaj težko prilagajamo določenim zahtevam kupcev. Naslednji problem je naša embalaža. Izdelke iz kristalnega stekla embaliramo v tako imenovano darilno embalažo. Žal pa nam dobavitelj ustrezne embalaže tu in tam ne dostavi naročenih nujnih količin pravočasno, ker primanjkuje surovin, pa smo zaradi tega prisiljeni zato takrat izdelke paketirati v škatle domače izdelave in lepenke. V takšni embalaži pa je prodaja posameznih izdelkov precej otežkočena. Naša pobuda je na trgu tudi otežkočena, ker nimamo katalogov za vse naše izdelke. Prav katalogi pa so že nepogrešljiva sestavina in eden izmed pogojev za uspešno prodajo. Naj na koncu poudarim, da predstavlja prodaja na domačem trgu več kot 40 odstotkov vse naše prodaje, zato ne smemo dovoliti, da bi se ta prodaja kakor koli zmanjšala zaradi neustrezne ponudbe. Za uspešno ponudbo pa vemo, da je prvi pogoj proizvajanje kakovostnih izdelkov že uveljavljenih serij in razvoj novih, privlačnih in uporabnih serij. Seveda so pogoj za uspešno prodajo tudi sodobni prodajni prijemi, kot so katalogi, ekonomska propaganda, sejmi ipd., do česar vsega ne bi smeli imeti odklonilnega odnosa, ampak prav temu namenjati več skrbi in več pozornosti kot do sedaj. Svojo ponudbo na trgu moramo nenehno izboljševati. In ne smemo dovoliti zaradi morebitne sedanje uspešne prodaje, da bi kakovost naše ponudbe padla! BRANIMIR GAJŠEK Tabela 3. Pregled in razporeditev grosističnih delovnih organizacij po letošnjem ustvarjenem prometu (januar-maj 1982) Promet v milijonih Imena grosističnih delovnih organizacij dinarjev 15 do 20 Steklo, Ljubljana; Tehnooprema, Beograd 10 do 15 Genexkristal, Beograd; Staklo, Beograd; Nanos, Koper 5 do 10 Emona, Ljubljana; Kovinotehna, Celje 3 do 5 Grič, Zagreb, Brodokomerc; Rijeka, OTP, Zagreb; Razvitak, Metkovič K 1 do 3 Verna: Maribor; Slavija, Zagreb; Ferimport, Zagreb; Tving, Zagreb do 1 Dubrovkinja, Dubrovnik X Tabela 4: Pregled prodaje na domačem trgu po predelovalcih (po ustvarjenem prometu v obdobju januar-maj 1982) Promet v milijonih Imena delovnih organizacij, predelovalk izdelkov dinarjev 2 do 3 Steklarska šola, Rogaška Slatina; Sjaj, Samobor 1 do 2 Dekor, Zagreb do 1 Čuk, Malinska; Sijaj, Hrastnik Iz tozda Dekor v Kozjem... Proizvodnja v novem obratu je že na pravem tiru Pred nedavnim dokončana investicija v novi steklarski obrat v Kozjem je prinesla več proizvodnih novosti. Pojavil se je splet novih del in novih razmerij v delovnih postopkih. Mislim na: poliranje stekla, nevtraliziranje odpadnih kislin, kariranje Izdelkov, brušenje In dodelovanje robov, pakiranje, končno pregledovanje, skladiščenje, neposredno izpolnjevanje delovnih nalogov v celoti In tako naprej! Razrešiti smo morali precej težav... Da bi vse to steklo, kot mora teči, smo morali posebej usposabljati polir-ce, karirce, grobe brusilce, delavce v vezalnici. Z novimi problemi smo se srečah pri vzdrževanju večje nove te- 4 Tabela 1: Proizvodnja v tozdu Dekor Kozje v obdobju januar-maj 1982 Oddelek Mesec Število sprejetih kosov Odpadek Kosi % Doseganje norma, v % Brusilnica Januar 48.541 1.501 3,0 114 Brusilnica Februar 44.156 1.523 3,4 115 Brusilnica s karirnico Marec 31.133 667 2,1 83 Brusilnica s karirnico April 36.463 1.157 3,2 89 Brusilnica . s karirnico Maj 42.267 1.293 3,9 112 hnike in opreme, pri urejanju zadev v zvezi z embalažo - s škatlami, pri nabavljanju kisline in apna, pri urejanju deponije za odpadke in še pri čem. Sedaj pa lahko že z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo vse skupaj spravili v normalen tek v nekaj več kot v dveh mesecih. Kar dobro se je vpeljalo v delo kakšnih dvajset delavcev, ki so se praktično prvič srečali s kristalnim steklom. Zanimivo je pogledati tabelo št. 1, ki kaže gibanje naše proizvodnje v letošnjih prvih petih mesecih po oddelkih. Jasno se kaže tudi obdobje poskusne proizvodnje! Iz sprotnega spremljanja proizvodnih učinkov ugotavljamo, da v juniju že dosegamo rezultate, ki so nekoliko boljši od majskih. V nadaljnjem izpolnjevanju našega plana pa smo pred dilemo: Ali po načrtu izpopolnjevanja brusilniških kapacitet nadaljevati, kar smo začeli; torej k cilju, da dosežemo letno povprečje 120 steklobrusilcev? Ali pa ostati pri sedanjih 112 steklobrusilcih? Če bi hoteli povečati število steklobrusilcev na povprečje 120, bi morali s tečajem usposobiti novih steklobrusilcev. In prvo vprašanje pri tem je, ali bo tozd Servisne dejavnosti zmogel izdelati še dodatnih toliko brusnih vreten, da bo za vseh 120 steklobrusilcev zadosti delovnih mest. Drugo vprašanje pa je, kako lahko sami prenesemo ra- zrahljano strukturo ali sestavo delavcev po njihovih profilih, ki nastane z uvajanjem brusilcev izrazito ozkega profila!? Zanimanja za zaposlitev v naši kozjanski brusilnici je dovolj. Prav zdaj enkrat bomo opravili selekcijo ali izbor prijavljenih kandidatov za zaposlitev! Če bomo mogli pravočasno opremiti vsa načrtovana delovna mesta za ste-klobrusilce, se bomo najbolj verjetno odločili za organizacijo šestmesečnega tečaja v času, v katerem bodo imeli tudi praktični pouk naši učenci tako imenovanega skrajšanega programa Steklarske šole. Računamo sprejeti v priučitev deset kandidatov in sedem učencev iz omenjenega skrajšanega programa steklarske šole. Pri takšni odločitvi pa ne bomo izpolnili planiranega števila brusilcev v letnem merilu, kar bo pomenilo določeni izpad dohodka našega tozda, toda hkrati bo vendarle pomenilo trdnejšo osnovo za naše nemoteno in kvalitetno delo! Oddelek polirnica je v posameznih mesecih dosegel naslednje odstotke v izpolnjevanju normativov: marec 92, april 112 in maj 118, medtem ko jih je oddelek vezalnica dosegal takole: marec 69, april 103 in maj 106! JOŽE BOŽIČEK Kako delujejo naši delegati in delegacije? Še vedno ne tako, kot bi morale! Smo v tretjem mandatnem obdobju delovanja delegacij In dela delegatov, ki nas zastopajo v najrazličnejših organih družbenega odločanja. Trdimo lahko, da smo sl nabrali že precej delegatskih izkušenj in da bi lahko delo zastavili bolj kvalitetno prav zaradi teh izkušenj. Odločeni smo zastaviti drugače! Ker ugotavljamo v steklarni ob vseh pomembnejših ocenah družbenopolitičnih aktivnosti, da nam delegati in delegacije delajo oziroma delujejo slabo, smo se trdno odločili zastaviti njihovo delo drugače. Ob stvarnem zavzemanju zveze komunistov in sindikata smo se na prvih sejah delegacij, ki so bile v glavnem izredno dobro obiskane, dogovorili, da bodo delegati v bodoče svojo dolžnost vestno izpolnje-■ vali. In, upoštevajoč dejstvo, daje delo 5_________________________ delegatov in zavzetost delegacij v veliki meri odvisna od predsednikove aktivnosti, smo izvolili za te odgovorne naloge res najboljše delegate. Prav tako smo zadolžili za posamezne delegacije strokovne delavce, ki so delegatom v njih dolžni nuditi strokovno pomoč. Dogovorili smo se tudi, da bodo predsedniki delegacij vsake tri mesece ob obravnavi periodičnih obračunov o poslovanju in gospodarjenju tozdov in steklarne na zborih delavcev poročali, kako delegati in delegacije delajo in opozorili na tiste delegate, ki na seje delegacij ne prihajajo redno. Še so med delegati neodgovorni delavci... Kljub omenjenim dogovorom pa nam udeležba naših delegatov na prvih sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti novega sklica kaže, da se nekateri med njimi ne zavedajo ali se nočejo zavedati svojih dolžnosti, ki so jim jih bili naložili sodelavci s tem, ko so jih na volitvah z glasovanjem izvolili za svoje delegate. Pregled o udeležbi na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kaže, da so s svojim delegatskim delom začeli še najbolj odgovorno v tozdu Osnovna izdelava in v tozdu Dekor v Kozjem, saj so bili delegati iz teh temeljnih organizacij - razen na eni -na vseh sejah. Tudi iz delovnih skupnosti skupnih služb je bila udeležba do sedaj zadovoljiva, zelo slaba pa je bila iz tozdov Dodelava in Kristal, nemogoča pa je bila iz tozda Servisne dejavnosti, saj se noben delegat ni udeležil nobene seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Zato morajo v tej temeljni organizaciji takoj oceniti razmere, saj je takšna pasivnost in neodgovornost delegatov nesprejemljiva! Kakor kaže pregled o prisotnosti delegatov na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter na sejah delegacij, se ne držimo dogovorjenega, še manj pa se zavedamo pomembnosti ustvarjalnega dela delegatov oziroma aktivne udeležbe v svobodni menjavi dela, čeprav so naši prispevki za samoupravne interesne skupnosti v pogojih svobodne menjave dela v ste- klarni dosegli kakšnih enajst milijard starih dinarjev. Zato bo nujna popolna zavzetost komunistov in drugih subjektivnih sil, če hočemo, da nam bodo delegatske skupščine resnično organi družbenega samoupravljanja in ne organi oblasti. F. V. Tudi na področju štipendiranja upoštevati rezultate dela! So bili učenci Steklarske šole res prikrajšani? Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Šmarje pri Jelšah je zahtevala pojasnilo o zniževanju štipendij učencem Steklarske šole ob tromesečjih zaradi slabših ocen. Hkrati so nas, ne da bi se seznanili v tem organu z dejanskimi razmerami, že kar tudi obsodili. Menimo, da povsem neupravičeno! Vse slabši učni uspehi... Že nekaj zadnjih let opažamo nenehno slabšanje učnega uspeha učencev Steklarske šole. To kljub prizadevanjem učiteljev, da bi se stanje popravilo, in kljub izrazito izboljšanim delovnim ter bivalnim razmeram, ki jih imajo sedaj učenci po prenovitvi šole in doma. ft Pri analizi vzrokov za takšno stanje smo sicer ugotovili tudi nekaj objektivnih dejavnikov, prišli pa smo do jasnega sklepa, da se sedanje generacije učencev mnogo manj učijo, kot so se učili njihovi predhodniki. Kriteriji za ocenjevanje učencev in njihovega učnega uspeha ter učna snov se v zadnjih letih niso bistveno spremenili (za učence poklicne šole). Večje število učiteljev že dolga leta dela na šoli, zato imajo že ustaljene ocenjevalne kriterije, medtem ko se mlajši učitelji tem kriterijem prilagajajo tako, da tudi pri njih bistvenih odstopanj ni. Zato moramo reči, da so pri enakih kriterijih generacije učencev pred petimi ali pred več leti mnogo več delale, da so dosegle bistveno boljše učne uspehe. Skoraj dvakratno število učiteljev, ki sedaj delajo na šoli, v primerjavi s številom nekdaj, boljša organizacija-dela in znatno izboljšani učni ter bivalni pogoji bi vsekakor morali dajati tudi boljše učne uspehe, kot jih je dajala šola nekdaj. Ker pa takih 'rezultatov ne dosegamo, moramo vzroke za to iskati tudi pri učencih samih! Pri analizi teh vzrokov smo ugotovili: 1. Zadnja leta prihajajo v šolo učenci s povprečno slabšim predznanjem, kot so ga imeli učenci nekdaj, kar je delno posledica napredovanja učencev v osnovni šoli, četudi imajo negativne ocene, in zaradi orientacije mladih z boljšim osnovnošolskim uspehom v nadaljnje izobraževanje za bolj ko-njunkturne poklice. 2. Odprava ocenjevanja učenčevega vedenja je pripomogla, da se učenci manj odgovorno obnašajo do svojih učnih obveznosti. Tako so izgubili pomen opomini in ukori, torej nekakšen strah, ki pedagoško sicer nima svojega opravičila. A. žal, tega nismo uspeli nadomestiti s samoupravno zavestjo in odgovornostjo do izpolnjevanja učenčevih nalog. 3. Določilo samoupravnega sporazuma o štipendiranju, da se štipendije popravlja glede na učenčev lanskoletni uspeh, pomeni učenčevo manjše prizadevanje pri učenju, saj ni na ta način nobenih neposrednih posledic za njegov slab učni uspeh. 4. Večina učencev stanuje v steklarskem domu. V petkih popoldne odhajajo na svoje domove, ki so relativno blizu Rogaške Slatine, vračajo pa se v šolo v nedeljo zvečer in celo v ponedeljek zjutraj. Ugotovili smo, da se razen redkih izjem, drugi učenci doma med dela prostimi dnevi ne učijo, kar pomeni veliko izgubo razpoložljivega časa za učenje. Prosili smo starše, naj v tem pogledu sodelujejo s šolo, pa nismo dosegli hvalevrednih rezultatov. Razmišljali smo tudi, da bi učenci odhajali domov le enkrat v mesecu in da bi ob sobotah, ko bi ostajali v šoli, organizirali zanje učenje v šoli. Vendar so bili učenci proti temu, saj bi se s tem podražilo njihovo bivanje v domu, in tudi njihov prosti čas bi se skrajšal. Tudi učne rezultate se da ustrezno nagrajevati! Da bi kljub vsemu le popravili učne rezultate na šoli, smo uvedli dodatne oblike pomoči učencem s slabšimi učnimi uspehi. Mlade smo tudi poskušali po samoupravni poti, po razredni šolski skunosti in skupnosti doma, spodbuditi za njihovo boljše delo. A, dosegli smo le skromne rezultate. Nič več! O vsem tem smo obvestili štipenditorje, ki nam neprestano očitajo, kako da učence premalo usposabljamo oziroma usposobimo za opravljanje njihovih delovnih in samoupravljalskih nalog v delovnih organizacijah. Pa smo tako začeli skupaj razmišljati o socialističnem vrednotenju dela. Prišli smo do sklepa, da moramo poleg že uveljavljenega nagrajevanja ob vsakem trimesečju, katerega osnova je ocenjevanje učenčevega kompletnega dela v šoli in v domu, dodatno še hitro vzpostaviti odvisnost med kadrovsko štipendijo in učenčevim učnim uspehom. Smatrali smo, da bo to vendarle vzgojno delovalo na mladega človeka, saj je sprotno nagrajevanje delovnih rezultatov osnovno načelo proizvodnega dela. Določilo samoupravnega sporazuma o štipendiraju, po katerem se število točk za posameznega štipendista dolo- g* ča vsako leto glede na njegov učni uspeh v prejšnjem letu, se nam je zdelo zastarelo in kritično. Kako naj spodbuja učence za boljše delo, če mu je že vse tekoče ali sprotno šolsko leto že vnaprej določena višina štipendije? Če je iz kakršnega koli razloga imel v prejšnjem letu slab učni uspeh, potem mora vse naslednje leto trpeti zaradi tega posledice zmanjšanje štipendije. In obratno! Če je imel v preteklem letu boljši uspeh in s tem večjo štipendijo, bo takšno prejemal tudi v naslednjem letu kljub svojemu morebitnemu slabemu učnemu uspehu! Osnovna naloga vzgoje in izobraževanja je, usposobiti mladega človeka za opravljanje dela v njegovem poklicu. Opravljati delo pa pomeni za nas, da moramo čim bolj uspešno opraviti svoje proizvodne naloge in svoje samoupravne dolžnosti ter pravice. Če bomo mladega človeka že v šoli naučili, da nagrajevanje dela ni odvisno od delovnih dosežkov ali od rezultatov dela, kakor rečemo, bo tako v proizvodnji, torej pri delu, kakor tudi kot samoupravljalec zastopal takšna stališča! Določilo v samoupravnem sporazumu o štipendiranju, da se kadrovske štipendije popravlja enkrat letno, je verjetno rezultat razmišljanja, kako je mnogo bolj preprosto in z manj dela mogoče spreminjati štipendijo enkrat letno kot četrtletno, neglede na to, če je tak način nestimulativen ali nespodbuden? Pri korigiranju ali popravljanju štipendij po vsaki redovalni konferenci je prišlo v naši šoli do nejasnosti, ker je bil prvotno predlagan sklep, naj se za vsako enoto zmanjšana ocena šolskega učnega uspeha zmanjša vrednost štipendije za 5 odstotkov. Pozneje pa je bil sprejet sklep na svetu šole in na delavskih svetih steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini in v Steklarni Hrastnik, naj se za vsako negativno oceno odbije po 80 točk, kar vrednostno pomeni več od prvega predloga! Splošna raven štipendij je zadovoljiva! Štipendije, ki jih prejemajo učenci Steklarske šole v Rogaški Slatini, so dokaj visoke, saj ti dobivajo še dodatnih 200 točk. Skoraj vsi prejemajo obe štipendiji, to je kadrovsko in iz združenih sredstev. Učenci, ki stanujejo v domu, prejemajo iz združenih sredstev večje štipendije, kot jih prejemajo učenci, ki stanujejo doma. Tako prejemajo, na primer, steklopi-halci kadrovsko štipendijo 2.778 dinarjev za zadosten uspeh v šoli, 3.148 dinarjev za dober uspeh, 3.657 dinarjev za prav dober uspeh in 4.259 dinarjev za odličen uspeh. Poleg tega pa dobili^ vajo še štipendijo iz združenih sred- stev, namenjeno socialno šibkim prejemnikom, in to v zneskih od 2.500 do 3.500 dinarjev! Štipendisti Steklarske šole zato prejemajo tam med 5.800 in 6.500 dinarji štipendije mesečno. Bivanje v domu s štirimi obroki hrane jih stane na mesec po 2.610 dinarjev, zato jim precej več kot polovica, štipendije ostaja za njihove osebne potrebe. Ugotovili smo, da do sedaj ni bil pri takšnem načinu obračunavanju štipendij nihče ogrožen, saj je bil pov-' prečni odtegljaj učencem s slabo oceno okrog 1.000 dinarjev v trimesečju. Nesprotno pa so nekateri učenci prejemali povprečno štipendijo, čim so si popravili slabe ocene. Škoda le, da je takšnih dijakov malo, medtem ko je tistih, ki so zmanjšali odtegljaje, bore malo! Seveda se navedeni podatki nanašajo na učence, ki stanujejo v steklarskem domu. Tisti učenci, ki stanujejo doma, imajo nekoliko nižje štipendije iz združenih sredstev. Toda kadrovske štipendije so enake za vse učence, ne glede na to, ali med šolskim letom stanujejo v domu ali doma. Sklep o trimesečnem obračunavanju štipendij je bil sprejet na drugi konferenci učiteljskega in vzgojiteljskega zbora, na katerem so sodelovali tudi predsedniki razrednih skupnosti. Svet šole ga je potrdil 4. februarja letos. Enake sklepe so sprejeli tudi delavski sveti v steklarni »Boris Kidrič« in v Steklarni Hrastnik. Čemu tako ogorčen in zahteven ton? Ko smo na pripombo občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah in samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje, češ da smo kršili določilo že omenjenega samoupravnega sporazuma, razpravljali o tej zadevi, smo povzeli skupno ugotovitev, kako bi kazalo spremeniti neka njegova določila. Predvsem to, da bi moral učiteljski zbor na redovalnih konferencah ugotavljati, ali je dijakova negativna ocena posledica njegovega nedela, ali pa je morebiti z nečim povsem objektivnim pogojena, in da bi morali zmanjšati odtegljaj, ki naj bi imel zato bolj značaj opomina ter hkrati tudi, da bi bblj morali spodbujati boljši učni uspeh (ki ga že sicer spodbujamo pri osebnem ocenjevanju po internem točkovnem sistemu in z občasno podeljenimi nagradami!). In še to, da je skrajšanje enoletnega roka, kot ga predvideva sporazum, na četrtletni rok, mnogo bolj spodbuden način in tudi mnogo bolj pravičen. Zato nam ni jasno, čemu takšno ogorčenje in tako zahteven ton v pismih občinske konference ZSMS, ko nam celo pretite z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, ko pa smo vendarle želeli le to, da se učni uspeh na šoli izboljša in da mladim pokažemo soodvisnost nagrajevanja od doseženih delovnih rezultatov!? Najbolj pa smo razočarani nad tem, da se nihče izmed tistih, ki so tako ostro obsodili naš postopek, ni niti z besedo vprašal, le kaj je vzrok za slab učni uspeh na šoli in kako bi nam morebiti mogel pomagati! Ali ne bi bilo boljše, če bi prišli predstavniki mladine in samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje na šolo, kjer bi lahko skupaj z učenci in učitelji razpravljali o celotnem problemu in sprejeli primerne sklepe!? Tako pa so po tej akciji naši učenci edinole seznanjeni s tem, da morajo prejemati neokrnjene štipendije ne glede na svoj učni uspeh. Sedaj bi nam, končno, že moralo biti jasno, kaj pomeni beseda »stabilizacija« in da je v napore za njeno uspešno uresničevanje vključen sleherni državljan tako, da mora pač vsak na svojem delovnem področju izboljšati svoje delovne rezultate. Nepošteno bi bilo, če bi moral stabilizacijske napore nositi samo proizvodni delavec, medtem ko bi si tisti, za čigar obstoj proizvodni delavec izloča del ustvarjenega dohodka - in med njimi so tudi učenci - še vedny razsipaval po starem! Tudi učenje je delovni proces... Učenje je prav tako delovni proces, kakor kakršno koli družbeno koristno delo. V.njem se mlad človek usposablja za proizvodno ali drugačno družbeno potrebno delo. Zato mora vsaj simbolično čutiti odvisnost nagrade od rezultatov dela. Jutri, namreč, pričakujemo od teh mladih mnogo, zato jih moramo temu primerno vzgajati in vzgojiti v prave, dobre samoupravljalce. V šoli smo ponosni na naše dolgoletne učnovzgojne uspehe, saj naši absolventi dokazujejo širom po Jugoslaviji s svojim uspešnim delom, da so se naučili stroke in samoupravnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi za delo. Zato nam ni vseeno, če nas kdo brez poglabljanja v problematiko ožigosa, kot da smo naredili nekakšen hud prekršek! Že dolgo ugotavljamo, da je treba z mladino več delati. In to zlasti na terenu. Ugotavljamo tudi, da je prav tam, na terenu mladina izpostavljena mnogim negativnim vplivom, Zato vas, ki delate v občinski konferenci ZSMS in ki v njej zastopate mlade, ter tiste z občinske samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje, vabimo: pridite k nam na šolo, kjer se bomo mogli vsi skupaj, iz oči v oči, dogovoriti o našem bodočem delu! SVET STEKLARSKE ŠOLE V spomin in zahvalo tistim, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo! Streli pred štiridesetimi leti Štirideset let je minilo, odkar je nemški okupator odkril na celjskem območju organizacijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda in komunistične partije ter njene simpatizerje, ki so gmotno podpirali osvobodilni boj z obutvijo, obleko, hrano in denarjem... Niso se tisti naši .ljudje bali, četudi so nacistične šile takrat še zmagovale na svojih osvajalskih pohodih. Niso se bali, četudi je bil takrat mit o nepremagljivosti nemških »nadljudi« še neomajan. In niso se bali, četudi so bili zaradi svoje pomoči narodnoosvobodilni vojski v nenehni smrtni nevarnosti... Vedeli so, namreč, da fašistična kuga in nacistična krvoločna drhal dokončno vendarle ne moreta zmagati! Maščevanje Hitlerjevih krvnikov je ■ bilo strašno, saj so samo na celjskem območju ustrelili 380 talcev, med njimi največ žrtev iz steklarne Rogaška Slatina in rogaške okolice, med njimi tudi žene in dekleta. Nadolžna slovenska kri je tekla tiste dni po celjskih ulicah, ko so tovornjaki prevažali trupla ustreljenih v graški krematorij. Mnogo žena in otrok je umrlo v taborišču Auschwitz in v drugih nacističnih taboriščih. Toda tudi najhujši teror ni zlomil vere slovenskega ljudstva v zmago narodnoosvobodilne fronte. Na dvorišču riekdanjega zapora v Celju Stari pisker je lep spomenik, ki spominja na ustreljene talce. Na spominskih ploščicah so izpisana njihova imena, v podaljšku reliefa pa je v granitno ploščo vrezan odlomek iz pošlo1 vilnega pisma kmeta Ivana Acmana iz Šmihela nad Mozirjem. Glasi se: »Moja želja je, da postane Ivanček gospodar, četudi vem, da bosta oba preganjana. Odpustita, torej, svojemu očetu, ki je kot zaveden Slovenec branil svoje pravice in pravice svojega naroda in s tem vaju spravil v tako kruto usodo. Jaz vaju iz srca ljubim in nikogar ne sovražim!« Hitlerjevi najbolj oskutni spomeniki so koncentracijska taborišča, v katerih je po sadističnih mučenjih, kakršnih ni poznal niti mračni srednji vek, umrlo na milijone ljudi, med njimi največ Židov... Nacistični raj h se je sicer sesul, toda sramota, ki jo je prinesel, bo ostala za vedno v spominu narodov Evrope! .Najlepši spomenik vsem žrtvam je naša socialistična stvarnost, kakor je po zmagi nad tujimi osvajalci in po osvoboditvi dejal naš veliki revolucionar Boris Kidrič. Njegove besede veljajo zlasti za naš čas; zapisal je: »Junakom borbe naj slede junaki dela! V vas, delavci, v vašem zvestem delu je naša socialistična prihodnost!« In to izročilo Borisa Kidriča smo izpolnjevali delovni ljudje širom po naši domovini z neizmerno požrtvovalnostjo in predanostjo naši socialistični graditvi, kar velja tudi za naš sedanji čas. Te vrstice naj bodo spomin in zahvala vsem, ki so darovali svoja življenja v boju za našo svobodo! BENOJUGOVAR Steklarna namenja družbenopolitičnemu usposabljanju delavcev vso skrb Prvi slušatelji končali občinsko politično šolo Öd 25. marca do 11. junija letos je potekala občinska politična šola zveze komunistov. To je oblika idejnopolitičnega usposabljanja v zvezi komunistov, za katere izvedbo so se v naši občini prvič odločili. Program obsega 120 ur šolskega dela in obsega štiri tematska področja: 1. Teoretične predpostavke marksizma 2. Družbenoekonomski odnosi v naši družbi 3. Vloga zveze komunistov v političnem sistemu SFRJ in v družbenopolitičnih organizacijah 4. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita ter zunanja politika SFRJ. Predavanja so bila vselej v četrtkih popoldne in v petkih po ves dan. Poleg predavanj in diskusij ali razprav po njih smo se v šoli posluževali tudi skupinskega in seminarskega dela. To pomeni, da smo nekajkrat v skupinam prediskutirali obdelano šolsko snov in tako medsebojno izmenjali različne izkušnje, ki smo si jih udeleženci politične šole nabrali med svojim dosedanjim družbenopolitičnim delom, ter jih primerjali s teorijo. Za konec politične šole pa je vseh 21 slušateljev napisalo še seminarske naloge po naslovih, ki so ustrezali naši družbenopolitični praksi. Vsebina in metode dela so nam dale možnost, da smo spoznali prenekatero zakonitost družbenopolitičnega delovanja in osnove, na katerih je zastavljen naš socialistični samoupravni in družbenoekonomski sistem. Obiskali smo tudi politično šolo centralnega komiteja ZKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu in tam dvakrat prisostvovali predavanjem. Prvič smo poslušali predavanje prof. Branka Pribičeviča »Nova levica«, v petek, 11. junija, pa smo se v veliki predavalnici te šole udeležili slovesne podelitve potrdil o dokončanju naše občinske šole zveze komunistov. Še slavnejši pečat pa je dal obisk udeležencev enake izobraževalne oblike iz pobratene občine Cazma. Gostje iz Ga-zme so ostali z nami ves dan. Popeljali smo jih na izlet po naši občini, na skupnem zaključku šole v Virštanju pa smo ob pesmi navezali prijateljske stike. Srečanje prijateljev iz dveh pobratenih občin Slovenije ter Hrvaške je potekalo v zelo prijetnem vzdušju. Za utrjevanje vezi bratstva in enotnosti si takšnih in podobnih srečanj lahko samo še želimo! Iz steklarne smo se udeležili občinske politične šole zveze komunistov v Šmarju Branimir Gajšek, Valent Kla-sič, Milorad Kračun in Daniel Štus. Ni nam žal vseh napornih ur, ki smo jih žrtvovali za delo v šoli! Naše mne- nje je enotno: »Skrb za kadre v družbenopolitičnem življenju je pomembna; dobro kadrovanje pa je polovica uspeha!« Še več takšnih in podobnih oblik usposabljanja za delo v zvezi komunistov nam bo pomagalo pri razreševanju prenekaterega problema. Z gotovostjo trdimo, da smo pridobili precejšnje temelje, na katerih bomo ob praksi in z nadaljnjim samoizobraže-vanjem lahko uspešno delali na svojih delovnih mestih in v družbenopolitičnih organizacijah. Občinsko politično šolo zveze komunistov je uspešno končalo vseh 21 slušateljev, ki smo bili vanjo kadrovanj. Osipa ni bilo! Veliko zaslugo za uspešno dokončno šolo ima direktorica delavske uni-' verze Rogaška Slatina Anka Novak. Uspešno delo šole pa so v razpravah pohvalili tudi nekateri člani občinskega komiteja občinske konference ZKS Šmarje pri Jelšah in sekretar komiteja Zvonko Murgelj. MILORAD KRAČUN Tudi članstvo sindikata se usposablja! Bil sem na političnem seminarju... Eden izmed temeljnih pogojev za uveljavljanje In razvijanje funkcij sindikata je tudi načrtno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje članov sindikata. V začetku marca letos sem zvedel, tičnega seminarja. Predlog je potrdil da sem predlagan za slušatelja 29. poli- tudi občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah. Sporočilo o tem sem sprejel najprej precej plaho, kajti nisem bil dovolj obveščen o samem seminarju in o njegovem poteku. Po nekaj dnevih pa sem prejel podrobnejša navodila o vsebini seminarja in o Slušatelji občinske politične šole zveze komunistov, ki jo je organizirala občinska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah seminarskem delu, pa sem postal malo bolj pogumen. Vedel sem, da odhajam na važno preizkušnjo, ki mi bo mnogo koristila v življenju. Prisrčen sprejem v novem sindikalnem domu v Radovljici mi je šele razjasnil, kam sem prišel in po kaj... Takrat sem se zavedel, kakšno zaupanje mi je izkazal kolektiv naše delovne organizacije, ko se je odločil, da me pošlje na ta seminar! Zato se zahvaljujem vsem in hkrati obljubljam, da bom poskušal svoje znanje in pridobljene izkušnje koristno prenašati v naše delovno okolje. Dan za dnem so se vrstila predavanja, na katerih smo izmenjavali mnenja in izkušnje iz raznih področij. Poleg tega smo obiskali precej delovnih organizacij, v katerih sem imel priložnost iskati sliko naše delovne organizacije. Videl sem, da imamo v naši steklarni poleg problemov, ki jih uspešno razrešujemo, tudi probleme, ki jih še nismo uspeli razrešiti. Čim več sem si poskušal zapomniti in zabeležiti, da bi po vrnitvi v steklarno lahko posredoval svoja spoznanja za boljši jutri. In na koncu še odgovor na vprašanje, koliko mi bo pridobljeno znanje koristilo kot predsedniku delavskega sveta! Ker smo imeli na seminarju kot prvi in glavni predmet samoupravljanje, smo se tudi veliko pogovarjali, kako naj bi delovali organi samoupravljanja v delovni organizaciji./Upam, da bomo probleme na sestankih delavskega sveta uspešno reševali! Imam pa eno željo, ki bi jo rad čim prej predstavil # članom delavskega sveta: da se o vseh problemih, ki bodo na dnevnem redu delavskega sveta, predhodno temeljito posvetujejo s sodelavci. V preteklosti sem večkrat videl, da tega sodelovanja med člani delavskega sveta - delegati in med njihovimi sodelavci, ki so njihova delegatska baza, ni bilo. Pričakujem, da bo takšno sodelovanje vendarle prodrlo v zavest vseh članov delavskega sveta, kajti le tako bomo v redu opravljali svoje samouprav-ljalske funkcije ter s tem tudi prispevali svoj delež k boljšemu gospodarjenju! JOŽE BEDENIK iz Steklarske šole za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri Jelšah Obilo uspehov, Branko Pucelj! Ko smo v Steklarski šoli zvedeli, da nas bo zapustil sodelavec Branko Pucelj, nas je to razžalostilo, saj nam je žal za dolgoletnim in zvestim delavcev. Hkrati pa smo, seveda, ponosni, da je bil izvoljen za odgovorno funkcijo predsednika izvršnega sveta naše občine, saj je to na nek način tudi priznanje našemu kolektivu, v kateremu je Branko zrastel! V Steklarsko šolo je prišel Branko Pucelj kot zelo mlad inženir leta 1963 iz Sevnice, kjer je bil prvič zaposlen. Takrat smo imeli v šoli že svoje delavnice in veliko želja, da bi čim prej osvojil kakovostno proizvodnjo za trg in hkrati tudi uredili praktični pouk za učence, ki naj bi dajal dobre steklarske strokovnjake. Kljub velikemu pomanjkanju ljudi in materialov za uresničitev takšnih želja se je Branko ob pomoči sodelavcev energično lotil dela, rezultati tega pa so bili iz leta v leto boljši. Skromen po svoji prirodi, delaven in dober tovariš, je hitro navezal pristne stike s sodelavci in tako ustvarjal pogoje za uspešno delo. Znal je pristopiti k vsakomur, ga pazljivo poslušati in se dogovoriti, da so bili vsi zadovoljni. Sicer je težko opisati vse tiste dobre lastnosti, ki krasijo Branka Puclja, saj bi vse skupaj lahko izpadlo, kakor da so to besede slovesa in ne želja povedati, kakšen človek je danes predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri Jelšah! V Steklarski šoli smo bili vedno na tesnem z denarjem, zato nam je samo izredno skrbno gospodarjenje omogočilo sicer skromen, toda stalen napredek. Tako se je Branko naučil spoštovati dinar, kar so pri nas v službi ljudje pogosto zanemarjali in kar nas je med drugim tudi pripeljalo v sedanji težaven gospodarski položaj. Že njegov značaj ne dovoljuje neodgovornega zapravljanja ali neizpolnjevanja svojih nalog. Vse te lastnosti so Branku Puclju omogočile, da se je hitro vključil v družbenopolitično delo. Najprej v sindikatih, v katerih je bil predsednik občinskega odbora, potem je bil predsednik republiškega odbora sindkiata delavcev kemijske industrije. V pretekli mandatni dobi je bil eden izmed predsednikov skupščine občine Šmarje pri Jelšah, sedaj pa je prevzel nedvomno najtežjo in najbolj odgovorno dolžnost. Tudi za šport se je Branko vedno zanimal. Posebej ga je zanimal tenis in prav njemu gre zasluga, da so ustanovili v Rogaški Slatini teniški klub, ki združuje veliko mladih! V šoli bomo sodelavca Branka sicer pogrešali, toda prepričani smo, da brez pravih ljudi ne bomo rešili našega gospodarstva in da ne bo zaživelo pravo samoupravno življenje, ki naj nas že enkrat pripelje k resničnemu odločanju delavcev... Na novem delu želimo Branku Puclju obilo uspehov in dobrih sodelavcev, kot jih je imel pri nas v Steklarski šoli! LADO TKAVC, dipl. inž. Inženirju Branku Puclju iz Steklarske šole želimo pri opravljanju zahtevne funkcije predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Šmarje pri Jelšah mnogo uspehov! S Predstavljamo vam sekretarja osnovne organizacije ZK tozda Dekor v Kozjem... Brusilec Jože Fridl Jože Fridl se je rodil 24. marca 1958. Izhaja iz delavske in kmečke družine, ki je vztrajala na Veterniku pri Kozjem v težkih časih za te kraje in tako dočakala tudi elektriko, vodovod ter boljšo cesto. Jože je eden izmed prvih petnajstih fantov in deklet, ki so izkoristili ponujeno delo v kozjanski brusilnici leta 1974. Šestnajstletni fant z Veternika je sedel za brusilni stroj s pastirskim klobučkom na glavi, dobri inštruktorji pa so takoj ugotovili, da je izjemen talent spretnih rok in trdne volje z željo uspeti... Kot dobrega delavca, tovariša in razsodnega mladinca smo Jožeta kmalu predlagaii.za sprejem v vrste zveze komunistov. Novi sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v. tozdu Dekor v Kozjem je Jože Fridl \ Novi sekretar Jože ni postal slučajno! V dosedanjem družbenopolitičnem delovanju in z delom v tozdu si je nabral med ljudmi veliko zaupanje. Ob delu je Jože Končal steklarsko šolo; s svojim delom v proizvodnji je dosegel mesto izmenovodje; v krajevni skupnosti je uspešno vodil akcijo za elektrifikacijo »Glažute« na Veterniku; bil je član sekretariata osnovne organizacije ZK in član občinske konference ZKS, itn. Ker smo navajeni, da Jože z vso resnostjo opravi zaupane mu naloge, smo prepričani, da bo enako uspešen, kot je bil do sedaj, tudi v vodenju osnovne organizacije zveze komunistov tozda Dekor v Kozjem! V zahtevni nalogi mu želimo veliko uspeha! Kadrovske zanimivosti V maju 1382 delavcev Konec maja je bilo v steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1382 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 412, v tozdu Dodelava 172, v tozdu Kristal 362, v tozdu Dekor 146, v tozdu Servisni dejavnosti 75, v tozdu Delavska restavracija 21 j v tozdu Naše steklo 13 in v delovni skupnosti skupnih služb 181. Prišlo 14 novih delavcev V maju jel prišlo med nas 14 novih delavk in delavcev in sicer: v tozd Osnovna izdelava za odnašalce: Karl Frangež, Ivan Korez, Mladen Krivec in Rudolf Špiljak; za raznašalca modelov Danijel Cigrovski jn za izlagalca stekla Josip Kodrnja; v tozd Dodelava: za brisalke stekla Ema! Nežmah, Danica Stuhne in Mira Žnidtirec, ki so bile premeščene iz tozda Osnovna izdelava, ter za stekloslikarko \JJ lvfanka Jagodič, ki je bila premeščena iz tozda Kristal; v tozd Kristal za porra°čnika I Franc Pišler, ki je bil premeščen iz tozda Dekor v Kozjem; v tozd. Dekor v Kozjem: za brisalca stekla Vlajsta Ceršak in Anton Majerič, za steklo, brusilca I. d. k. Marija Brilej in Cvetko:Klavžar, za umivalko stekla Slavka Klavžar in za označevalca stekla Marjan. Rajgl; v tozd Servisne dejavnosti za transportnega delavca Aleksander Bedenik ter v tozd Delavska restavracija za njegovega vodjo Valter Jordan, Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva v novem delovnem okolju! Odšlo 8 delavcev V maju je iz steklarne odšlo 8 delavcev in sicer: iz tozda Osnovna izdelava: odnašalci Ema Nežmah, Danica Stuhne in Mira Žnidarec, ki .so bile premeščene v tozd Dodelava, ter Zvonko Fideršek in Jurij Potočnik, ki sta bila izključena, vlagalec zmesi Ivan Horaček, ki je bil izključen, pomočnik Franc Zupanec, ki je odšel na poklicno rehabilitacijo, in nabiralec dna Stefan Cerovski, ki se je upokojil; iz tozda Dedelava brusilec II v grobi brusilnici Mladen Krog, ki je bil premeščen v tozd Osnovna izdelava; iz tozda Kristal označevalke stekla Ivanka Jagodič, ki je bila premeščena v tozd Dode- lava, in pomočnik I Ivan Kregar, ki se je upokojil; iz tozda Dekor v Kozjem elektrikar Branko Župane, ki je odpovedal delovno razmerje, in mojster izmenovodja Franc Pišler, ki je bil premeščen v tozd Kristal; tozda Servisne dejavnosti transportni delavec Srečko Tramšek, ki je odpovedal delovno razmerje. Rodili so se V maju so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Dean Čebular -sin Josipe, Leja Kovačič - hči Marije, Natalija Šolman - hči Marice in Jasna Tominc - hči Vere. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče v življenju, staršem pa čestitamo! Poročile so se V maju so se poročile sodelavke: Zdenka Gobec - poročena Čuček, Marija Horvatiček - poročena Lugarič in Marija Pevec - poročena Šprah. Vsem sodelavkam želimo na novi življenjski poti mnogo sreče! ZDENKA SITER Ne najbolj prijetna informacija! Nekaj besed o kršilcih delovnih dolžnosti Poročamo o 30. seji disciplinske komisije steklarne, ki jc bila letos 10. junija. Udeležilo se jo je šest članov. Četudi informacije o njenih sklepih ni prijetna, kaže, da je nujna! Komisija je obravnavala kršilce delovnih dolžnosti. Obravnavo je vodil predsednik komisije Jože Goručan. Vabilu na obravnavo so se odzvali tudi nekateri kršilci delovnih dolžnosti, saj so prišli na sejo komisije in povedali svoj zagovor. Komisija je ob upoštevanju vseh predočenih okoliščin ugotovila, da so odgovorni za kršitev delovnih dolžnosti naslednji kršilci, pa jim je zato izrekla ustrezne ukrepe: Opomin Imenovani delavci z navedenimi rojstnimi dnevi in leti v oklepajih, so kršili delovno dolžnost, ker šo neupravičeno izostali z dela: • Božo Cvek (5.11.1961), pomočnik • Cvetko Dimeč (16. 5. 1960), krogli-čar • Darko Droždan (2. 5. 1965), odna-šalec • Anton Esih (16. 8. 1961), pomočnik • Marjan Gamilec (7. 9. 1966), kro-gličar • Zvonko Krsnik (23. 2.1966), odna-šalec • Josip Kučiš (1. 3.1965), odnašalec • Alojz Tramšek (13. 6. 1948), kro-gličar Javni opomin Javni opomin kot ukrep je bil izrečen naslednjim delavcem: • Edvard Ferlič (7. 10. 1948), vlaga-lec zmesi - ker je neupravičeno izostal z dela ter žalil in zmerjal sodelavce; • Anton Kitak (25. 4. 1958), steklo-brusilec v grobi brusilnici - ker je prišel na delo vinjen in je med zborom delavcev odšel z dela. • Ivan Podhi;aški (17. 3. 1935), nabiralec dna - ker je odklonil delo in potem delo tudi zapustil; • HenrikTadina(23. 7. 1952)-ker je namenoma povzročil poškodbe krogli-čarju Jožetu Krklecu. Prenehanje delovnega razmerja - pogojno za šest mesecev Ukrep prenehanja delovnega razmerja za dobo šestih mesecev je komisija izrekla delavcem: • Vlado Češupaj (8. 3. 1963), krogli- čar - ker je dvakrat neupravičeno izostal z dela; # Janez But (8. 3. 1936), izdelovalec kartonske embalaže - ker je bil vinjen na delu in zaradi tega ni mogel opravljati svojega dela ter ob upoštevanju okoliščin, da je bil že večkrat vinjen na delu; • Mijo Vrbovški (4. 8-, 1960), krogli-čar - ker je neupravičeno izostal z dela in zaradi upoštevanja !njegovih prejšnjih neupravičenih izolstankov z dela. Prenehanje delovnega razmerja Ukrep prenehanja' delovnega ra- V spomin Stanka Mašere Vsaka izguba najbližjega ali sodelavca je vedno zelo boleča. Tako je tudi tokrat. Izgubili smo sodelavca in prijatelja Stanka Mašero! Mojster, lesni strugar Stanko Mašera se je rodil leta 1930 v bližnji vasi Sp. Sečovo kot sin kmečke in delavske družine. Ker je bila družina številčna, se je že kot petnajstletni deček zaposlil v naši delovni organizaciji v letu 1945 v lesni strugami. Tam se je priučeval sea lesnega strugarja in kmalu potem postal pomočnik, nato pa mojster te stroke. Svoje delo je vestno in z veseljem opravljal vse do 10. septembra lani, ko je hudo zbolel in se ni več vračal na svoje delovno mesto. Stanka smo poznali kot zelo dobrega mojstra in tovariša, ki je znal pomagati ne samo v steklarni marceč tudi zunaj nje! Zato je na- zmerja je komisija izrekla delavcem: • Josip Kodruja (5. 2. 1959), izlaga-iec stekla - ker je neupravičeno izostal z dela od 19. maja naprej; • Zlatko Mujkanovič (26. 6. 1959), odnašalec - ker je neupravičeno izostal z dela šest dni; • Maks Šket (3. 10. 1940), transportni delavec - ker je neupravičeno izostal z dela osem dni ter je prihajal na delo vinjen. Izključitev mu je bila izrečena pogojno! Komisija je pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti in pri izreku ukrepov ravnala v skladu z veljavnim pravilnikom o delovnih razmerjih, v katerem so za lažje oziroma za hujše krštive določeni ukrepi. L. T. stala z njegovo izgubo v lesni strugami velika praznina. Zavedamo se, da se bomo morali zelo potruditi, če bomo hoteli to praznino izpolniti. V nedeljo, 20. junija, smo Stanka, pospremili na njegovi zadnji pot:i. Pogreba se je udeležilo veliko ifcia-nov našega kolektiva, kar potrjuje, kako izredno smo ga cerhili. Stanka Mašero bomo ofbdržali v nepozabnem spominu! STANKO KROFL 12 Naš upokojenec Po daljšem premoru... Godba pričela nastopati Po daljšem premoru, do katerega je prišlo predvsem zaradi nedelavnosti in neresnosti nekaterih godbenikov, je naša godba spet pričela vaditi in je imela prvi pomembnejši nastop že ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov v Kozjem 27. aprila letos... Janko Kregar Janko Kregar, seklobrusilec, se je rodil 17. novembra 1935 v Kamencah. Najprej je delal v gradbenem podjetju v Rogaški Slatini in bil član tega kolektiva pet let. Potem ga je leta 1964 pot pripeljala v steklarno, kjer je najprej delal pri zidarjih v šamotami. Zaradi bolezni pa je moral delovno mesto spremeniti, pa se je leta 1968 priučil za steklobrusilca in opravljal to delo vse do svoje upokojitve. Toda tudi v brusilnici Janko ni mogel uteči bolezni. Tako je delal zadnja leta samo polovični delovni čas. Pred nedavnim pa se je invalidsko upokojil. Z ženo Vero, ki je tudi že upokojena, ima Janko Kregar dva sinova. Sezidala sta si tudi svoj lastni dom, kjer sedaj preživljata svoj zasluženi počitek. Vedno sta dobre volje. In Janko ima sedaj dovolj časa za svoj priljubljeni hobi, to je nabiranje gob. V svoji zbirki ima lepo trofejo, katere fotografijo je nekdaj objavil tudi »Steklar«. Želimo sodelavcu Janku Kregarju, da bi še mnoga leta užival pokojnino in se občasno vendarle vračal med svoje nekdanje sodelavce! MR Steklobrusilec Janko Kregar je pred kratkim odšel v pokoj, a upamo, da še pride med nas Godba, ki deluje v steklarni že skoraj štirideset let, se je lansko leto na ustanovnem občnem zboru organizirala kot društvo. Po tem zboru so njeni člani sprejeli tudi društvena pravila, delovni načrt, izvolili pa so si tudi organe, katerih poglavitna skrb je izpolnjevanje delovnega načrta in zagotavljanje gmotnih pogojev za njeno delo. Tako organizirana godba je v začetku svoje delo kar dobro zastavila, vendar so nekateri njeni člani vedno poredke-je prihajali na vaje, zato se je vsa glavna aktivnost godbe oktobra lani ustavila. . Do prenehanja dela godbe je prišlo predvsem zaradi nesporazumov med nekaterimi godbeniki in zaradi njihovega nerednega prihajanja na vaje. Vaj je bilo komaj še pol od vseh načrtovanih. Med ponovno oživljenim delovanjem godbe so bile za vse godbenike nabavljene nove uniforme, znaten denar pa je bil vložen v nakup in popravilo instrumentov. Zato je mogoče reči, da so bili praktično zagotovljeni vsi osnovni pogoji, da bi godba mogla normalno delati. V začektu letošnjega leta je bilo več poskusov, da bi delovanje godbe oživili. Sklicanih je bilo tudi več sestankov z godbeniki. A tudi udeležba na sestankih ni bila zadovoljiva, zato je bilo treba opraviti z nekaterimi godbeniki posamične pogovore. Na njih so nekateri navajali, zakaj vse ne morejo hoditi na vaje, medtem ko je bilo tudi nekaj takih, ki se jim še pogovorov o tem ni zdelo udeležiti. Zato je bilo vsem takim nasvetovano, naj vrnejo prevzeto opremo in izstopijo iz godbe, nekateri so to tudi storili. Potem, bilo je 21. maja, je godba spet pričela z delom... Na svojem občnem zboru so njeni člani analizirali svoje delo v preteklem obdobju, s katerim nikakor niso bili zadovoljni, saj niso izpolnili začrtanih si nalog in obveznosti ne do delavcev steklarne, ki prispevajo denar za njeno delo, in tudi ne do kulturne skupnosti, ki jim po svojih močeh pomaga. V razpravi so godbeniki predvsem poudarili, da morajo za svoje normalno delovanje nameniti več skrbi vzgoji mladih godbenikov, ki naj bi jih rekrutirali predvsem iz vrst učencev Steklarske šole in za katerih strokovno usposabljanje naj bi v bodoče skrbela glasbena šola v Rogaški Slatini. Zagotoviti pa je nujno tudi ustrezne prostore za hrambo instrumentov, da le-ti ne bi ostajali razmetani v prostorih zgornje jedilnice. Na letošnjem občnem zboru so god- Argusove novice Pasji dnevi... Kar naenkrat nas je presenetilo poletje z visokimi vročinami in s sparino, ki človeku kar ne dasta do sape. Nastopili so, kakor rečemo, pasji dnevi... No, pa saj si znamo pomagati! Iz zaupnih virov sem izvedel, da pripravlja pivovarna Laško posebno svečanost, na kateri bodo predstavnikom naše steklarne oziroma delavske restavracije podelili posebno priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje - či-taj: odvzemanje zavedno vrednih količin piva. Bati se je le, da nedavna podražitev te, poleti nepogrešljive grenke pijače, ne bo zmanjšala porabe...? Najbolj ti pasji dnevi zagotovo prizadevajo steklarje, ki delajo v dodelavi in v kartonaži. Zadnje čase pa tudi nekateri administrative! - pisarniški delavci iz čudovito urejenih pisarniških prostorov na podstrešju tarnajo o neznosni sparini na »dilah«. Zato predlagam, naj se ustanovi posebno delovno skupino, ki bi morala proučiti, če so le-ti siromaki upravičeni prejemati vročinski dodatek. Kot kaže pa se vročine precej bojijo tudi naši vrli štipendisti, ki se z živo glavo ne bi udeležili mladinske delovne akcije STEKLARJI YU v teh vročih dneh. Bojda pa so sila podjetni in zaposleni z delom na različnih koncih...? Kaj hočemo! Živeti je pač treba, pa čeprav bo šla zato kakšna proizvodna urica več v izgubo! beniki izvolili tudi nov izvršilni odbor: predsednik Vlado Ratej, podpredsednik Rudi Jugovar, tajnik Anton Mlinar, blagajnik Vlado Bratuša in kapelnik Franc Stančič. V nazdorni odbor so izvolili za predsednika Albina Ko-bilška, za člana pa Alojza Podkoritni-ka in Vlada Čončka. Končno smo le nekoliko uredili vhod v našo steklarno. Upati je le, da zeleno-modra kombinacija in pestre svetleče se barve v vratarnici nikogar ne motijo. Občasno se baje pojavljajo tudi težave na odlagališču apnenih odpadkov. Zato bi morda le veljalo razmisliti o tem, da bi poleg obstoječega odpadnega apna na parkirišču pripravili še eno rezervno jamo. Kar tako, za vsak primer! S tem bi ubili dve muhi na mah: z zmanjšanjem parkirnega prostora bi dosegli to, da bi se več naših delavcev vozilo v službo z avtobusi, saj bi s tem prihranili prenekateri liter bencina in s tem dragih deviz. Hkrati pa bj gostom v Rogaški Slatini priskrbeli še kakšno krajevno zanimivost. Nekateri predlagajo, naj v najkrajšem času ukinemo piskanje siren, češ da smo že dovolj zreli in zavestni, da bi mogli uvesti tako imenovani drseči delovni čas vsaj kar se tiče prihajanja na delo. Pri odhajanju z dela smo se temu, namreč, že kar precej približali. Baje po zaslugi naših vrlih avtobusnih šoferjev, ki so pri odhajanju izpred steklarne sila točni, oziroma čas kar malo prehitevajo. Gotovo se vsi strinjamo z dejstvom, da polnočni čas ni najprimernejši za delo. Tako menijo tudi nekateri naši ponoči zaposleni sodelavci! Ti se kdaj pa kdaj sestanejo pod milim mesečevim nebom in v romantični senci tovarniških dimnikov v nemi tišini noči razpravljajo... Kaj hočemo! Noč ima svojo moč! Vendar se nekateri tudi potrudijo, da jim je kar podnevi prijetno. Tako so nekateri popoldne zaposleni delavci iz osnovne izdelave krajšali svoj dolgi čas z metanjem kart na skriti, a ne dovolj, terasi. In na koncu predlagam, naj bi vsaj v tem poletnem času preselili razdelje- Novoizvoljenim organom in vsem godbenikom želimo v bodoče bolj uspešno delo od dela v zadnjem času, predvsem pa jim želimo kar največ medsebojnega razumevanja in tovarištva, ki sta temelj za uspešno delo.! ALOJZ JUHART vanje mesečnih vozovnic iz najoddaljenejšega kotička na »dilah« vsaj malo bliže delavcem! Želim vam prijetno in stabilizacijsko dopustovanje, pri čemer vam bodo gotovo pomagali naši vrli turistično-go-stinski delavci! Pa na zdravje! Vaš ARGUS Naša počitniška hiša v Novigradu Prireditev, ki se je obnesla... Deset ur nogometa v Rogaški Nogometni klub »Steklar« je za konec letošnje nogometne sezone organiziral nogometno prireditev »Deset ur nogometa v Rogaški«. Pravico nastopa so Imeli vsi igralci oziroma vsi klubi In delujoče sekcije v občini Šmarje pri Jelšah. Da je prišlo do takšne prireditve in do njene popularizacije, je bila potrebna pomoč občinske Zveze za telesno kulturo Šmarje, ki je pripravila pokale za prva mesta. Izvedba prireditve je bila zares odlična in je pokazala, da je vredno pripraviti takšno srečanje vsako leto, če hočemo imeti pravi pregled nad razvajanjem množičnega nogometa v naši občini! Sodelovalo je veliko ekip s skupno 192 igralci, kar pove, da ima nogomet svojo lastno armado, ki si želi vsakodnevno igranje z žogo. Bila pa bi ta številka še večja, če ne bi upravičeno izostali učenci osnovne šole Rogatec, ki so imeli tistikrat slovesnost ob otvoritvi šole Edvarda Kardelja. Nogometni klub Podsreda pa ni mogel sodelovati, ker je že prej za tisti dan pripravil veselico, pa je zato svoje sodelovanje pravočasno odpovedal. Če bi sodelovali še igralci iz Rogatca in iz Podsrede, bi mogli reči, da so se prav vsi pobomiki igre z žogo zbrali in srečali v Rogaški Slatini. Pa zato upajmo, da bomo naslednje leto videli velik kakovostni premik v vseh selekcijah, od prve do pete. To je, namreč, cilj vseh športnih delavcev šmarske občine! Pohvaliti moramo igralce malega nogometa, ki so resno vzeli poziv, naj pridejo v Rogaško Slatino in ki so z vso vnemo ter disciplino pokazali mlajšim igralcem, kako se je treba v igri boriti in športno obnašati! Zasedli so drugo mesto, saj so srečanje z NK Odred igrali 1:1, s člansko vrsto NK Steklar pa so častno izgubili z 1:0. Vsa sodelujoča moštva, ki so osvojila prva mesta, so dobila že omenjene pokale, moštva na drugih mestih pa so prejela diplome. Najboljši igralec prireditve »Deset ur nogometa v Rogaški« je bil Branimir Meras! Najboljši strelec je bil igralec II. selekcije iz osnovne šole Šmarje Bojan Romih! Za korektno in fair igro pa je prejelo pokal moštvo Odred iz Kozjega. Vse pokale in diplome je v imenu nogometnega kluba »Steklar« razdelil prejemnikom trener 1. razreda Stipe Pešič. , Tekmovalni izidi: I. selekcije (mlajši pionirji od 10. do 12. leta) OŠ Šmarje : OŠ Rogaška A 3:1, OŠ Šmarje : OŠ Rogaška B 4:0 in OŠ Rogaška A : OŠ Rogaška B 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Šmarje, 2. OŠ Rogaška B in 3. OŠ Rogaška A. II. selekcije (starejši pionirji od 12. do 13. leta): OŠ Rogaška : OŠ Šmarje 1:1, OŠ Šmarje : OŠ Kozje 1:0 in OŠ Kozje : OŠ Rogaška 2:1. Vrstni red: 1. OŠ Šmarje, 2. OŠ Kozje in 3. OŠ Rogaška. III. selekcije in IV. selekcije (mladinci od 14. do 18. leta): IV. selekcija NK Steklar: III. selekcija TVD Partizan Šmarje 6:0, III. selekcija NK Steklar : IV. selekcija NK Steklar 2:0 in III. selekcija NK Steklar : III. selekcija TVD Partizan Šmarje 3:0, Vrstni red: 1. III. selekcija NK Steklar, 2. IV. selekcija NK Steklar in 3. III. selekcija TVD Partizan Šmarje. V selekciji (člani): Občinska reprezentanca : Odred Kozje 1:1, NK Steklar :Odred Kozje 3:1 in NK Steklar : Občinska reprezentanca 1:0. Vrstni red: 1. NK Steklar Rogaška Slatina, 2. Občinska reprezentanca Šmarje pri Jelšah in 3. NK Odred Kozje. Vsem, ki so sodelovali, želimo veliko uspeha na drugih takih srečanjih. To velja še zlasti za mlajše selekcije, saj smo ugotovili, da je med mladimi veliko talentov, ki zahtevajo, da bi odgovorni športni delavci in trenerji z njimi resno delali! V naslednji izdaji časopisa »Steklar« pa bomo predstavili nekaj več zanimivosti o delu in uspešnih rezultatih NK Steklar ter o njegovih načrtih za naslednja leta! STIPE PEŠIČ Srečanje naših delavcev na Boču Tudi ženske so vlekle vrv! V okviru delavskih sindikalnih športnih iger med temeljnimi organizacijami združenega dela je komisija za šport in rekreacijo steklarne »Boris Kidrič« pripravila srečanje na Boču, ki ga vsako leto organizira konferenca sindikata. Žal pa programa nismo mogli v celoti izvesti zaradi slabega vremena, ki je bilo krivo tudi za slabo udeležbo. Komisiji je uspelo izpeljati tekmovanje samo v malem nogometu in v vlečenju vrvi. Samo tekmovanje je bilo dobro organizirano. Lahko rečemo, da so vsi, ki so prišli na Boč, sodelovali v športnem tekmovanju. Posebej velja to reči za ženske, ki so se letos pridružile in sodelovale tudi v vlečenju vrvi. Prav zanimivo je bilo videti, kako so naše sodelavke vzele tekmovanje zares in kakšno moč so pri vlečenju vrvi pokazale. Med njimi je bila tudi nam vsem poznana sodelavka, ki vsak delovni čas raznaša čaj in vodo. Čeprav je bila naj starejša na Boču, ji ni bilo videti, da je z njenimi leti tako, saj se je pri vlečenju vrvi res izkazala. Zato ji je komisija za šport in rekreacijo tudi izročila pokal. In tovarišici Slavi želi- mo, naj bi tudi v bodoče sodelovala v športnih aktivnostih, ki jih pripravljamo za delavce steklarne! Med moškimi je bil najstarejši udeleženec Franc Ingulič, za katerega vemo, da je steklar, da kot športnik že mnoga leta igra nogomet pri nogometnem klubu Steklar. Franci bi tudi letos zaigral nogomet za tozd Osnovna izdelava, če mu tega ne bi preprečila bolezen. Sodeloval pa je v vlečenju vrvi in s svojo močjo pomagal svojemu moštvu osvojiti drugo mesto. Športni izidi so bili naslednji: V malem nogometu so se srečanja med tozdi končala takole: Tozd Kristal : tozd Osnovna izdelava 0:1, delovna skupnost : tozd Servisne dejavnosti 1:3, delovna skupnost: tozd Kristal 4:3 in tozd Osnovna izdelava : tozd Servisne dejavnosti 1:4. Zmagal je tozd Servisne dejavnosti, drugi je bil tozd Osnovna izdelava, tretja je bila delovna skupnost skupnih služb in četrti je bil tozd Kristal. V vlečenju vrvi pa so bili izidi naslednji: Tozd Osnovna izdelava : tozd Servisne dejavnosti 2:0, delovna skupnost : tozd Kristal 2:0 in delovna skupnost : tozd Osnovna izdelava 2:1. Zmagala je delovna skupnost skupnih služb, drugi je bil tozd Osnovna izdelava, tretji tozd Servisne dejavnosti in četrti tozd Kristal. Ostali del športnega programa, ki naj bi ga izvedli na Boču, to je tekmovanje v pikadu, bomo izvedli kar v steklarni med odmori! Vsem, ki ste sodelovali, se komisija za šport in rekreacijo zahvaljuje in želi, da svoje športno udejstvovanje nadaljujete! STIPE PEŠIČ |p§!f LIRA PO P-RO CK SKUPINA KONSER- VATIVEC ISKALEC; ODKRITELJ PEVKA K0H0NT 0ASA DINAR NAŠI DENARJI KRVO- SKRUNSTVO AMERIŠKO M. IME > PRANC0SKA REKA RAFINERIJA NAFTE GOSPOD (ANG .KRAT.! OTOK > LITER ŠTEVILO NARODNA REPUBL. ANGL.Ž. IME NEM.ELBKT STROJI NARODNI ODBOR P.IGRALEC DEL0N JAPONSKO Z. IME VULKAN V ITALIJI ŠPANSKO Ž.D£E LEDVIČNI ČAJ ITALBC RUSKO PRI STANISČE POTROŠNIK SLOVENSKI EKONOMIST STEKLENA KAPALKA ŽAR00DP0R 80 STEKLO OTOČJE (KRATICA) OČE,OČKA (KOROŠKO) SLIKAR HORVAT FOSFOR AMERIŠKA TVRDKA RANOCEL- NIK VELIK GRUNTAR VOLT PREDAN, PRIPADEN TEKOČA VODA OZIRALNI ZAIMEK PRIMORSKI ŽLIČNIK TRETJA POTENCA DUHOVNI STAN LETNO POROČILO ČOLN IZ LUBJA VBLBCA KOLIČINA DUŠIK ŠVICARSKI KANTON NJI,JI REDOVNICA DANSKO M.IME ESEJIST YAO NA I DEL TELESA REMI KARTA BARIJ PROIZVOD IZ UREB AVT.OZN. ITALIJE AR TV ZASLONI GUMENA BRIS ALK A Za razvedrilo Nagradna križanka št. 96 Med reševalce nagradne križanke št. 96 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev In sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev In tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 96« I Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v nabiralnik za »Steklarja« najpozneje do 15. julija letosI Za nagradno križanko št. 95, objavljeno v majski izdaji »Steklarja«, je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Miri Frešer, drugo nagrado 120 dinarjev Mirku Trnklju In tretjo nagrado 100 dinarjev Marku Kubaletu. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 95 - vodoravno: TOZD DEKOR V K(ozjem), PE, Opovo, OBP, Ozna, z, BRUŠENJE, ZJ, s, Ra, ende, Žlš, resk, Inki, krom, Ero, Anaa, klet, ČA, Ober, Ollb, o, a, kres, eben, bp, naval, arak, kri, Jean, alod, klic, EGS, brusilnica. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Kitak, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača -Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.